GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 29 — Leto III.
Murska Sobota, 26. julija 1951
Cena 5 din
Sodelovanje -
pogoj za uspeh
Pred leti je bilo sproženo vprašanje gradnje stadiona, ki naj bi zadovoljeval potrebe vseh panog spona in delno tudi Ljudske tehnike. Iz tega lahko sodimo, da je bila mišljena velika gradnja, katere pomen bi se izražal v združenju vseh športnih organizacij v M. Soboti in bi bila dosežena povezava, ki bi mnogo koristila omasovitvi organizacij in sistematičnosti v delu.
Ker je to velika zamisel in zahteva tudi veliko finančnih sredstev, je ostalo pač pri načrtih; celo na zamisel so pozabili. Nanjo je vredno spomniti zaradi tega, ker je s tem zapadla v pozabo tudi zamisel na vzajemno delo in vzajemno pomoč med društvi in skupinami, ki spadajo v fizkulturo in šport. Če opazujemo delo teh društev in klubov, takoj opazimo, da so zelo razcepljena oziroma ločena in da uspehov razen nogometnega kluba nimajo. Telovadno društvo je v zadnjih dneh zaživelo in mnogo obeta, toda to je še vse premalo. Predvsem pogrešamo atletike, za katere razvoj ni ovir. Tudi d boksu in rokoborbi ni duha ne sluha. Prav tako ni kolesarskega kluba, a v vasi 'Beltinci je. Gotovo razvoj vseh teh panog ni direktno navezan na velik stadion, pač pa je gradnja stadiona odvisna od razvoja vseh teh klubov in društev. Gotovo bo šele takrat, ko bosta fizkultura nastala nujnost gradnje stadiona, katerem bi našel prostor tudi tenis, o katerem v Soboti ni duha ne sluha. Prav tako bi bilo možno ustvariti tudi močan klub hokejistov.
Morda bi kdo dejal, da ni dovolj ljudi za to, toda vesten pretres tega vprašanja bi nam dal ugotovitev, da morda ni dovoljne zavesti pri ljudeh, ki so strokovno usposobljeni, da so morda ti ljudje prezaposleni z nalogami, katere bi lahko izvrševal tudi nekdo drugi. Toda o tem, da ni zanimanja pri mladini in ostalih za to ali ono vrsto športa, ne more biti govora. Resnica pa je nasprotna, da, zanimanja je še preobilo, le da ni dovolj energičnih ljudi, ki bi pokrenili stvar, in potem brez kolebanja nadaljevali;
Morda bi še kdo menil, da ni dovolj razumevanja pri odgovornih ljudeh, toda tudi to zahteva temeljitega premisleka, kajti poudarjeno je, da so prav športne organizacije tiste, ki lahko vključijo veliko mladine v svoje vrste in da je tako zagotovljena pravilna vzgoja mladine, ki včasih počenja neumnosti samo zato, ker se ne more udejstvovati tam, kjer jo najbolj zanima. Če je tako, potem ne more biti nasprotno, da bi bilo premalo razumevanja od strani odgovornih ljudi, kajti prav tem je važna naloga vzgoja mladine. Važno je le to, da se najde pot do čvrste povezave najprej med klubi, društvi in skupinami, potem pa to celote z masovnimi organizacijami in oblastjo in gotovo bo uspeh velik in tudi stadion bo v  kratkem našel mesto V bližini Murske Sobote.
Konferenca predsednikov ljutomerskih KDZ:
Delitev žita - važno vprašanje
v kmetijskih delovnih zadrugah
Znova se pred upravne odbore delovnih zadrug postavlja vprašanje, kako naj pravično razdelijo žito zadružnikom. Eno je jasno: pridelki so nagrada za opravljeno delo! Ali naj bo torej delovni dan tisto edino pravično merilo, po katerem naj bi zadružniki v tem le-
tu prejemali žito? Nič manj važno ni tudi vprašanje, kdaj naj dobijo. Izkušnje iz preteklega leta opozarjajo, da se naj delitev ne izvede v celoti takoj po mlačvi; lani je bilo mnogo zadružnikov, ki v drogi polovici leta, to je po mlačvi, ko so prejeli svoj  zaslužek v žitu.
Poslednje klasje zrelega žita je padlo pod kosami kmetov zasebnikov in kmetov zadružnikov, tudi kosilnice na državnih posestvih so že pokosil vsa žita na poljih. V vaseh obmurskih krajev so zapele mlatilnice; kmetje dovažajo z njiv suho snopje in iz stroja padajo slapi klenega zrnja in polnijo vre-
ča. Kadar je zadovoljno in resno, včasih
pa tudi malo zaskrbljeno grabijo v vre-
če in tehtajo zrna na razbrazdanih dlaneh, potem pa jih zavežejo in naložijo na vozove, da jih bodo odložili v kaščah.
Samo še obvezno oddajo bo treba izpolniti, potem pa so za, to leto preskrbljeni. Tudi za seme je potrebno izločiti najboljše preden jo bodo zmleli in novo moko zamesili v prve kolače kruha.
niso več delali na zadružnih poljih, ali pa zelo malo.
Zastopnik iz Razkrižja, je navedel primer iz svoje zadruge: »Pri nas,« je dejal, »imamo zadružnika, ki je v prvi polovici leta že stoodstotno dosegel svoje delovne dneve. Če pa pridemo na njegovo njivo, bomo našli rumeno koruzo, vsaj za 50 odst. slabšo od ostale koruze. Njemu je šlo le za to, da bi imel čim veh delovnih dni — in malo mu je bilo már, kako je delo opravljeno!« Jasno je, da v takem primeru število delovnih dni ne more biti pravično merilo nagrade.
Svoje mnenje o tem vprašanju je povedal predsednik Pihler. Preden začneš delati, moraš vedeti, kaj boš delil! Zadruga mora vedeti, koliko žita bo približno pridelala, koliko znaša njena obveza do skupnosti, koliko bo morala dati v rezervni fond. Žito, ki ostane za delitev, naj razdeli procentualno: kdor je stoodstotno dosegel svoje delovne dneve, naj tudi stoodstotno prejme,  to -je, dobi naj po 250 kg žita. Kdor je napravil več, kakor je bil dolžan, naj tudi toliko več prejme, nasprotno pa tisti je ki je z delom manj prispeval, toliko manj prejme.
 Večina predsednikov se strinja s takim predlogom, dočim predsednik ljutomerske zadruge izjavlja, da bodo v njihovi zadrugi delili tako, kakor bo hotela večina. Za vsakega posameznika bodo vprašali vse zadružnike in ako bodo vprašali vse zadružnike in kakor nevarnost take ril zadružnik iz Razkrižja. Postavil jeza primer samega sebe, ki je gotovo s sto odstotki dosegel svoje delovne dneve, toda če bi odločala večina zadružnikov, tedaj bi prejel mnogo manj, kakor pa je zaslužil. In tako, kakor je na Razkrižju, je še v marsikateri drugi zadrugi...	
S svojim predlogom se je oglasil predsednik zadruge Mota. Pri njih bodo dali zrnje vsem zadružnikom, ne glede na to, koliko je kdo v zadrugi delal. Toda tisti, ki so izpolnili svoje delovne dneve, ga bodo plačali po nižjih cenah, dočim bodo za one, ki niso dovolj delali, veljale proste cene.
»To pa ni dobro!« so se jeli oglašati drugi in predsednik iljaševske zadruge je navedel primer, ki se je bil lani dogodil pri njih:
 »Tudi mi,« je dejal, »smo lani tako naredili. Toda ob koncu leta so bili na občnem zboru vsi zadružniki proti temu — pa celo tedanji direktor Sklada seje strinjal z njimi — da bi zadružniki plačevali žito po višjih, prostih cena.«
 Morda je v okraju edinstven primer zadružnice iz Radoslavcev, ki ima le štiri delovne dneve, pa je brez vprašanja požela na zadružni njivi, žito in ga spravila na svoj dom.
Po nekaterih zadrugah bo nastalo vprašanje, kako pravično odmeriti žito onim kmetom, ki so skrbeli za 6 ali sedem konj in še delali na polju — tako da bi lahko imeli po 800 delovnih dni! V ljutomerskih zadrugah je 236 konj več, kakor bi jih bile zadruge upravičene rediti. Ti konji pomenijo veliko breme za zadruge. Nekateri predsedniki so mnenja, da bi priznavali samo tiste konje, ki so v zadrugi produktivni in samo zanje dajali nagrado.
Posebno kočljiva bo delitev žita v Lokavcih, kjer zadruge pravzaprav niti ni; samo upravni odbor je še! Nekateri zadružniki so imeli tam vse leto toliko dela na svoji ohišnici, da nikakor niso utegnili napraviti vsaj enega delovnega dneva na zadružnih poljih. V glavnem pa tam gospodari vsak na svojem in vsak po svoje, kakor nekdaj, ko še niso  bili v delovni zadrugi.
Po vsej tej diskusiji, ki je bila zelo živahna in je znova pokazala, da se
zadruge ljutomerskega okraja vedno bolj delijo v dva tabora: v zadruge, ki postaja ja resnična socialistična gospodarstva in v take, kjer Še vedno prevladuje stara miselnost in sebičnost po tej diskusiji so se predsedniki zadrug zedinili za sklep, ki ga je predlagal predsednik Pihler: s koliko odstotki so zadružniki dosegli svoje delovne dneve, toliko odstotkov naj prejmejo žita, en del takoj po mlačvi, drugi del pa ob koncu gospodarskega leta.
Delitev žit igra v zadrugi silno važno vlogo, ni torej vseeno, kako bo delitev opravljena. Delovni zadružniki morajo od delitvi žita spoznati, da je njihovo delo res rodilo uspehe, lenuhom pa naj prav ta delitev pove, da v zadrugi vsakdo žanje samo toliko, kolikor je sejal.
Kako so praznovali ,,Dan vstaje"
Na predvečer praznika Dneva vstaje so po vseh Obmejnih predelih Prekmurju zagoreli številni kresovi. Večer je bil lep, zato so se kresovi lahko videli tudi na ono stran meja. Ljudstvo se je povsod množično udeležilo kresovanj, predvsem mladina, gasilci, frontovci in druge množične organizacije. Ob kresovanju so nastopala domača kulturno umetniška društva, godbeniki in recitatorji. Ponekod, predvsem v obmejnih goričkih predelih, se e ob kresovanju razvilo pravo ljudsko rajanje pozno v noč. V teh predelih so se udeležili kresovanj tudi pripadniki JA
Naslednji dan so se vršili po vseh večjih krajih kulturni nastopi z ljudski rajanjem. Tako je v Tešanovcih nastopilo domače kulturno umetniško društvo z igro »Raj na zemlji«, strelska družina pa je pripravila dodatni program. V Beltincih pa je ljudstvo odhitelo na mesto, kjer je padel prvoborec Stefan Kovač, ter s polaganjem vencev dostojno proslavilo spomin velikega-praznika. Pester program, so imeli tudi v Prosenjakovcih in ostalih vaseh Prekmurja kjer prevladuje madžarska manjšina.
V MURSKI SOBOTI
Murska Sobota se je odela v praznično lice. Na predvečer praznika je bila v prostorih kino-dvorane, prirejena slavnostna akademija, na kateri je govoril sekretar MK KPS tov. Rudi Rapl. Na akademiji so kot gostje nastopili tudi godbeniki JA iz Zagreba. Akademije se je udeležilo nad 1000 ljudi, tako da je bila dvorana mnogo pretesna.
Sam praznik so slovesno začeli god beniki JA z budnico ob 5. uri zjutraj. Okrog 9. ure se je v mestnem parku vpričo velikega števila prebivalstva vršil miting povezan s koncertom, na katerem, je nastopila godba JA. Uvodoma je spregovoril sekretar MK KPS tov. Rudi Rapl, nakar je predal besedo ljudskemu poslancu, polkovniku JA tov Vratuši, ki je osvetlil velike dogodke ljudske vstaje ter podal nekaj misli o zunanjem in notranjem političnem položaju v domovini. Zatem je imel krajši govor zastopnik JA. Po zavrženem kulturnem programu se je začelo splošno ljudsko veselje, ki je ob spremljavi priznane godbe trajalo pozno v noč.
Frontovci murskosoboškega okraja napovedujejo šestmesečno tekmovanje okrajem: Ljutomer, Radgona, Lendava, Mariboru-okolica, Celju-okolica in Poljčanam.
V soboto predpoldan se je v Murski Soboti vršila seja Okrajnega odbora Osvobodilne fronte, katerega se je udeležilo večje število delegatov iz vasi. Glavni predmet dnevnega reda je bilo razpravljanje o nadljnjem šestmesečnem tekmovanju, ki ga je razpisal GO
ZBS. Delegati so kritično pregledali uspehe predkongresnega tekmovanja ter ugotovili, ga je bilo tekmovanje v glavnem uspešno. Seveda ni šlo brez pomanjkljivosti kot so:	pomanjkljiva
evidenca, šablonsko in enostrasko sprejemanje sklepov itd., kar je marsikje zavrlo večje uspehe. Zbor je sklenil, da razpisano šestmesečno tekmovanje na čast desetletnici JA sprejme ter napove po razpisanih točkah tekmovanje sledečim okrajem: Ljutomeru Radgoni, Lendavi, Ptuju, Mariboru-okolici, Celju-okolici in Poljčanam.
- Razen razpisanih točk tekmovanja katere bomo objavili v sledeči številki, bodo vaški odbori naslednje dni pretresali možnost tekmovanja v merilu posameznih vasi. Tekmovanje se
lahko nanaša na dvig ha donosov, na poživitev gospodarskih odsekov, splošnih kmetijskih zadrug, izobraževalnih tečajev itd. Le skrbna in vsestranska priprava sklepov, bo lahko zagotovila uspehe tekmovalcev. Tekmovanje lahko Najame agitacijo za naš lokalni tisk, organizacijo dopisništva, nabiranja naročnikov itd. Priporočljivo je, da si posamezni vaški odbori Fronte napovedujejo medsebojno tekmovanje. Seveda si je treba izbrati take primere, ki so slični  dotičnemu  vaškemu odboru, ki napoveduje tekmovanje.
Vaški odbori Fronte! Pred vami so  široke možnosti, da dosežete častno mesto v tekmovanju, samo volje je treba.
-k.
Spet tekmujejo -
kdo bo prvi?
Marsikdo, ki se je v zadnjem času zanimal na življenje v frontnih organizacijah, je lahko spoznal, da peša prvotna tekmovalna vnema. Nekateri, sicer v šestmesečnem tekmovanju aktivni VO OF so popustili in zanemarjajo nekatere vzgojno-politične naloge. Iz Male Nedelje in Cvena ni več vesti o delovnih uspehih, vse je nekam tiho. Drugače je seveda v Lahoncih, Železnih dverih in Borečih, kjer frontne organizacije niso odnehale, temveč s tekmovanjem odločno nadaljujejo. Tod je tekmovanje prešlo v navado.
V	prejšnjem tekmovanju je tekmovalo razmeroma nizko število frontnih organizacij. Mnogi vaški odbori so v brezdelju prespali tekmovalno obdobje. Vaški  odbori Godemarci, Kamenščak, Vidanovci, Radomerje, Stročja vas, Šalinci, Precetinci, Stara-nova vas, Veržej, Veliki Brebrovnik, Rucmanci, Savci, Senik, Tomaž in Žerovinci — dolgujejo članarino za vse letošnje leto. Kje je opravičilo za takšno malomarnost?
V	Slaptincih so se izvoljeni odborniki na prvi seji sprli in razšli, torej praktično nimajo v vasi frontnega odbora. Kaj je potem čudnega, če dolgujejo članarino za osem mesecev nazaj? Posebnež je odbornik Novak Feliks, ki se je skril pred sekretarjem okrajnega frontnega odbora, ko je le-ta prišel v vas. Pred dnevi je še nekaj pogruntal. Pošto OO OF je poslal nazaj z znano pripombo: »Ne sprejmem!« To je značilen primer. ki upravičuje vaščane, da zahtevajo ponovne volitve v frontni odbor. Njihovi želji bo v kratkem ustreženo.
Ponekod pravijo: »ni denarja, pa zato ne zmoremo članarine«. Da je to
zgrešena parola nergačev, dokazuje zadnja nabiralna akcija za počitniške domove. Glejte! Frontne organizacije so zbrale 37.104 dinarje prostovoljnih prispevkov. Med najboljšimi darovalci so frontovci II. ljutomerskega rajona z 2155 dinarji; III. rajona s 1675 din, IV. rajona z. 2130 din, Miklavža s 1619 din, M Brebrovnika s 1070 din, Bunčan s 1560 din, V. Brebrovnika s 1436 din, Križevec s 1339 din, Lukavec s 1100 din in Ključarovec pri Ljutomeru s 1380 din prostovoljnih prispevkov.
V prvih julijskih dneh so bile na sedmih sektorjih konference zastopnikov vaških frontnih organizacij, na katerih so živo razpravljali o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih v svetu in doma. Te konference so bile izredne važnosti za izboljšanje frontnega dela na podeželju, saj je bilo prisotnih preko 160 frontnih funkcionarjev. Naravnost presenetljiv obisk so zabeležili pri Tomažu, kjer se je iz 13 vasi udeležilo konference 27 zastopnikov vaških odborov. Zelo slabo pa so se odrezali v Ivanjkovcih, kjer je le 13 delegatov zastopalo 14 vasi celotnega sektorja.
Najdlje so se mudili pri razpravi o zadružništvu, novih cenah in trgovini, o odkupih in davkih, o delovanju protiljudske duhovščine in oboževalcev večpartijskega sistema, o Koreji, konferenci za premirje, Perziji in drugih političnih dogodkih v svetu. Diskusija okrog sovražnega delovanja nekaterih
duhovnikov je pokazala, da so frontovci premalo budni pred nevarnostjo vplivov sovražno nastrojenega klera. Delegati so zatem pregledali vsebino resolucije plenarnega zasedanja Glavnega odbora OF Slovenije in sklepe Zveznega odbora Ljudske fronte. V diskusiji so izrekli svojo solidarnost s 
sprejetimi sklepi, zlasti onimi, ki se nanašajo na članarino, sklicevanje sestankov in volitve. Vse sklepe so sprejeli kot svoje brez dodatnih predlogov.
Frontne organizacije ljutomerskega okraja so se odzvale vabilu GO ZB Slovenije na tekmovanje v čast 10. obletnice ustanovitve naše Armade. Tekmujejo po sektorjih. Najboljša organizacija je napovedala tekmovanje svojim sosedam na sektorju.
Tekmovanje vsebuje trenutno najvažnejše frontne naloge: nadomestne volitve in zamenjavo slabih odbornikov s poštenimi člani, izboljšanje dela frontnih odborov, redno sestajanje odbornikov, redno sklicevanje članskih
sestankov in plačevanje članarine, omnožičenje organizacije s pritegnitvijo čimvečjega števila volivcev v Fronto, ideološka-politična predavanja, prostovoljno delo pri akcijah krajevnega značaja, vključevanje frontovcev v razna društva, zlasti kulturno-umetniška, poživitev dela organov Ljudske inšpekcije in pomoč ženski organizaciji pri delu z ženami, ustanavljanju DID, igrišč in drugih otroških ustanov.
Na področju ivanjkovskega sektorja so Plešivičani napovedali tekmovanje vsem sosednim vaškim odborom. Na malonedeljskem sektorju so prvi začeli s tekmovanjem Bučkovčani, na tomaškem sektorju frontovci iz Sejanec, na miklavškem sektorju Miklavžani, na ljutomerskem sektorju zadružniki iz Železnih dveri, v Ljutomeru pa bodo med seboj tekmovali rajonski odbori. Kdo bo zmagovalec, bo pokapala prihodnost. Spet bo nekdo vesel pripravljenih nagrad, ki se obetajo najboljšim tekmovalcem.	ks
Naj si le pogledajo našo ekonomijo!
Zadružno ekonomijo že nekaj let vodi OLO. O tem gospodarjenju vedo v Prosenjakovcih marsikaj povedati. Odkar je ekonomijo prevzela domača kmetijska zadruga, se je delo v njej izboljšalo. Polja so gnojena in pravočasno obdelana. Žetev ječmena in rži je pri kraju, naslednji teden bodo želi pšenico. Dobro kaže tudi krompir. Če manjka delovnih rok, priskočijo, na pomoč ostali vaščani. V hlevih imajo 4 konje, 3 krave in 30 prašičev. Kar je dovolj za začetek.
Tako gospodarijo v prosenjakovski kmetijski zadrugi. V prvem tromesečju so imeli nad 15.000 din čistega dohodka, v drugem tromesečju pa računajo že na nad 20.000 din. Trenutno 
odkupujejo zdravilna zelišča, resno pa se pripravljajo na odkup žitaric. Te bo letos zadruga kar sama odkupovala. Toda to so le dobre strani. Šibkost zadružnikov v Prosenjakovcih je v tem, ker delajo le nekateri funkcionarji. To velja za gospodarski odsek zadruge. Tu se dela le na področju živinoreje, manj pa v sadjarskem, čebelarskem, semenskem in drugih panogah gospodarstva. Te pomanjkljivosti mislijo v kratkem odpraviti. V ljudeh je dobra volja in zavest, da sl z vztrajnim delom ustvarijo boljše pogoje za življenje.
Kako pa gospodarijo drugod? To pa naj povedo bralci!
Kdor hoče umetno gnojilo, naj plača v naprej !
»Tako pa še ne gremo!« bi dejali naši kmetje, ko bi nekdo zahteval, naj plačajo blago, predno ga prejmejo. Gorička Ilovka v Prosenjakovcih zahteva vsako leto mnogo umetnega gnojila. Zadruga je prejela dopis, da umetna gnojila kmetje sicer lahko naroče, je pa treba plačati v naprej. Zadružna blagajna pa ne razpolaga z večjim zneskom. Kaj sedaj? »Vsak naj odrine svoje!« so naredili sklep in nabrali nad 130.000 din. Vsota, zadostuje za nekaj vagonov superfosfata. »V skupnosti je moč!« pravijo zadružniki v Prosenjakovcih.
KOLEKTIV OPEKARNE V RADGONI je v teh dneh proslavil izvršitev petletnega plana. Zidna stiskalnica je izpolnila plan 100-odstotno, strešna stiskalnica 110-odst. in krožna peč 104-odstotno. Z denarno nagrado so bili nagrajeni najboljši delavci. Ta opekama je izpolnila prva petletni plan izmed opekam, ki spadajo pod upravo ljutomerskih opekam.
GASILCI V SAVCIH v ljutomerskem okraju so sklenili zgraditi gasilski, dom. Izdelali in obžgali so v poljski peči že nad 60.000 komadov zidakov. Nabavili so tudi les, a pesek in gramoz so pripeljali 18 km daleč. Iz dobička od kulturno prosvetnih prireditev so zbrali 240.000 dinarjev. Pri izdelavi in žganju opeke so sodelovali člani, pa tudi ostali vaščani. V to delo in v kopanje temeljev so vložili 3600 prostovoljnih delovnih ur. Kot priznanje za uspešno delo bo dobilo društvo od Republiške gasilske zveze motorno brizgalno.
GASILSKA DRUŠTVA LJUTOMERSKEGA OKRAJA so pričela s tekmovanjem. Uspešna je bila izvedba v križevskem sektorju, kjer sta bili najboljši desetini: ženska iz Klučarovec in moška iz Veržeja. V Cezanjevcih pa je nastopalo šest čet iz ljutomerskega sektorja. Tekmovanje je bilo zelo živahno posebno ob pripravah za »mokre« vaje. Toda te vaje so bile spremenjene v resničnost, kajti poklicali so jih na mesto požara v Kuršince, kjer je v družinskem sporu zažgala Kraljeva kopico slame, od katere se je vžgalo poslopje. Ker so se vnele tudi bližnje hiše so imeli gasilci obilo resnega dela namesto navadnih vaj.
Za zaključek je bila uprizoritev veseloigre »V Ljubljano jo dajmo«.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota. 26. julija 1951
DOGODKI DOMA IN PO SVETU
Pogajanje v Kesongu preložena
Ves prejšnji teden so se v Kesongu nadaljevala pogajanja med predstavniki združenega poveljstva in severnokorejskimi in kitajskimi predstavniki. Vsa pogajanja so bila v glavnem okrog dnevnega reda. Glavno sporno vprašanje pa je bilo umik tujih čet, katero so predlagali kitajski in severnokorejski predstavniki. Združeno poveljstvo je to točko odklonilo, češ da sprejmejo sklep o umiku tujih čet ko bodo podpisali premirje in bo zagotovljen trajni mir. Na osmi seji Kesongu  pa so se sporazumeli glede dnevnega reda in sklenili, da se razgovori prekinejo do 25. julija, da bosta obe stranki podrobneje proučili doslej predložene osnutke. Ves čas pogajanj pa so bili na korejski fronti manjši spopadi. Do živahnejših bojev je prišlo samo na področju bivšega »železnega trikotnika«.
Kongres bivših borcev v Rimu
Prejšnjo sredo je pričel v Rimu trodnevni kongres bivših borcev iz druge svetovne vojne, na katerem je sodelovalo 150 predstavnikov iz 18 držav. Kongresu so prisostvovali tudi Jugoslovanski predstavniki. Govorili so: general Milo je Milojevič, tajnik ZB NOV Jugoslavije Velimir Stojnič in član GO ZB Marjan Vivoda. Naši govorniki so prikazali udeležencem kongresa našo borbo za pravičen mir v svetu in gonjo in napade Sovjetske zveže in njenih satelitov proti naši državi. Nadalje so zahtevali izročitev vojnih zločincev Artukoviča in Paveliča. Tudi ostale komisije so obravnavale predvsem vprašanja o možnosti miroljubnega sodelovanja med narodi za ohranitev miru.
Perzijsko vprašanje še ni rešeno
Razmere okrog perzijske nafte se še vedno niso mnogo izboljšale. Perzijska nacionalna petrolejska družba je zahtevala od vlade, naj odpusti iz službe vse tuje uradnike, ki jih je okrog 500. Nadalje je bilo odvzeto dovoljenje za bivanje v Perziji predstavniku anglo-iranske petrolejske družbe Rihardu Sedonu, vendar so mu čez čas ponovno vrnili dovoljenje. — V Perzijo je prispel posebni Trumanov predstavnik Avarell Harriman, ki je dejal, da hoče ustvariti vzdušje, da bi se obe sporni stranki sporazumeli, vendar doslej ni imel nobenega uspeha. Ob njegovem prihodu v Teheran so bili nemiri, kjer je bilo ubitih 15 oseb. Organizator nemirov je bila prosovjetska stranka »Tudeh«. Upravnika teheranske policije Hasana Bagada so po ukazu predsednika perzijske vlade Mosadika postavili pred sodišče zaradi odgovornosti za nemire.
Otroci naših narodnih manjšin letujejo v Jugoslaviji
Prejšnji teden je prišlo v Jugoslavijo na letovanje prvih 130 otrok iz Slovenske Koroške. Prav tako je Svet za zdravstvo Hrvatske povabil na letovanje v Jugoslavijo tudi 100 otrok iz Gradiščanskega (Burgenland). Doslej je iz Gradiščanskega že prišlo na letovanje v Jugoslavijo 46 otrok.
Druge skupine otrok iz zamejstva bodo prispele v našo državo avgusta. Otroci bodo letovali na Jadranu.
Italija zahteva revizijo mirovne pogodbe
Italijanska vlada je izročila angleškemu podtajniku zunanjega ministrstva spomenico, v kateri zahteva revizijo nekaterih določb mirovne pogodbe z Italijo. Italijani zahtevajo popravek določbe o omejitvi oboroženih sil na 300 tisoč mož ter določbe o bodočnosti Trsta. Britanska vlada glede Trsta vztraja pri svojem stališču, naj se Italija sama sporazume z Jugoslavijo.
Zaradi te iredentistične kampanje italijanskih Šovinistov je bilo na področju jugoslovanske cone STO več protestnih mitingov, kjer slovenski in italijanski antifašisti ogorčeno obsojajo takšno vojnohujskaško in protijugoslovansko kampanjo.
Razgovori med ZDA in Španijo
Pred kratkim je ameriški admiral Sherman obiskal Francovo Španijo. V zvezi s tem obiskom je bilo mnogo ugibanj v svetu, kakor tudi v sami Ameriki, dokler ni ameriški zunanji minister Dean Acheson izjavil, da Je ameriška vlada pričela s Španijo samo informativne razgovore, kako bi mogla in hotela Španija prispevati obrambi Zapadne Evrope. Proti vključitvi fašistične Španije v Atlantski pakt je zavzela britanska vlada in tisk, kakor tudi biro socialistične intenacionale odklonilno stališče. Proti temu so tudi Francija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Po poročilu agencije Associated Press so ZDA odobrile Španiji posojilo v znesku 7,5 milijona dolarjev. V dveh letih pa bodo dali Španiji 30,5 milijona dolarjev posojila.
Jordanski kralj žrtev atentata
V četrtek predpoldne je bil v Jeruzalemu ubit jordanski kralj Abdulah. Atentator. Mustafa Šakir, po poklicu krojač, je streljal na kralja, ko je ta šel k verskemu obredu v Omarjevo džamijo. Atentatorja je kraljeva telesna straža na mestu ubila. Takoj po atentatu so proglasili Abdulahovega sina princa Naifa za regenta, v državi pa preglasili obsedno stanje.
Koliko stanejo Nemčijo zavezniške sile
Zapadnonemška vlada, ki ima svoj sedež v Bonu, je podala zanimive številke, koliko stane Nemčijo zavezniška okupacija, oziroma okupacijska vojska. Zaradi boljšega pregleda so Nemci pri tem računali in primerjali vse s cenami iz leta 1937, ko je imela Nemčija vsega le še 350.000 vojakov.
Vsi proračunski izdatki so lani znesli v Nemčiji 3 milijarde 263 milijonov mark. Od tega zneska so Nemci potrošili za vzdrževanje okupacijskih čet, ki so lani štele približno 200.000 mož, »samo« eno milijardo 950 milijonov mark. Nasprotno pa je Nemčija potrošila leta 1937 za 350.000 mož obsegajočo armado več kot polovico manj in to le 717 milijonov mark.
Izračunali so, da stane povprečno vsak zasedbeni vojak Nemčijo
Albanci ubili našega miličnika
18. julija so albanski informbirojevci 3 km od jugoslovansko-albanske meje pri vasi Vusan iz zasede streljali na dva naša miličnika in pri tem ubili Milana Nikoliča. Posmrtne ostanke ubitega miličnika so prepeljali v njegovo rojstno vas Čevo, kjer so ga slovesno pokopali. 
9750 mark letno, kar znese v naši valuti okoli 100.000 dinarjev ali v italijanski valuti samo en milijon 500.000 lir. Nasprotno pa je stal nemški vojak leta 1936 povprečno le 2034 mark. In dalje. Stroški za vzdrževanje stanovanj (oficirski domovi) pridejo na vojaka povprečno 93 mark, leta 1936 pa za nemške vojake le 8 mark. V francoski zasedbeni coni gradijo višjim oficirjem sedaj stanovanja s petimi sobami, kuhinjo, obloženo kopalnico in podi iz hrastovih parketov. Taka stanovanja so danes samo po 40 tisoč mark.
Nič kaj vabljive niso tudi za Nemce velike potrate zlasti v ameriški coni za jedila, posebno še, kar se tiče pomožnega osebja, ki ga imajo Amerikanci najmanj dvakrat preveč. Bonska vlada je izdala zaradi teh velikih stroškov posebno spomenico, v kateri med drugim tudi ugotavlja, da stane en zavezniški vojak Nemčijo najmanj toliko kot 5 domačih policajev.
A sedaj pride v Zapadno Nemčijo še nekaj novih ameriških divizij. Kaj neki bodo Nemci rekli sedaj, če bodo tudi to vojsko morali vzdrževati oni?
,,Mati, domovina
vas ne bo pozabila!"
To so velike besede in pred tremi ali štirimi leti jih je nekdo povedal 76-letni materi, prevžitkarici iz Selišč, ki je v zadnji vojni izgubila sina; pobili so ga kozaki.
Po vojni smo prešteli vse žrtve fašizma, precenili in pretehtali vse izgube, poiskali vse, ki naj bi se jim osvobojena domovina oddolžila.
Na KLO Selišče je prišla tudi 76-letna prevžitkarica in prijaznemu Človeku z zlatimi našivi na ramenih, o katerem je menila, da je nemara sam tovariš Tito, povedala vse, kar se je bilo zgodilo z njenim sinom. Ko mu je povedala vse, kar je vedela, ji je mož prijazno stisnil roko in rekel:
»Mati, domovina vas ne bo pozabila, tudi če bi živeli še dvajset let!«
Pa sirota ni doživela niti pet od teh dvajsetih let in že jo je domovina pozabila!
Krajevni ljudski odbor ji je takrat odobril 500 din mesečne podpore. Takrat je imela tudi še moža in za silo se je dalo živeti, čeprav ji je snaha dajala le izgovorjenih 50 kg zrnja, ker slaba zemlja ni kdo ve koliko rodila. Zdaj je stara 79 let in pred kratkim ji je KLO odrekel mesečno podporo. že pred leti je namreč bivšega predsednika KLO zadela kap in mož, ki
ima sicer posestvo, Je postal nesposoben za delo. Kljub temu je tudi potem ostalo posestvo v njegovih rokah, zanj pa skrbita žena in sin. Nekako se je zgodilo, da je KLO hotel temu »revežu« pomagati — s prav tistimi 500 dinarji, ki jih je prejemala omenjena prevžitkarica. Kratko in malo so njeno podporo prenesli na tega. Omeniti je treba, da krajevni svet za socialno skrbstvo k temu ni imel kaj pripomniti in da nameravane izpremembe tudi niso iznesli na množičnem sestanku, kjer bi lahko vsi vaščani presodili, kdo je bolj potreben podpore!
V Murski Soboti je že nekaj časa zavzet prostor, ki je bil namenjen živilskemu trgu. To je od takrat, ko se je pričelo z gradnjo avtobusne postaje, ki že nekaj časa ne napreduje. Zato je zelo pohvalno, da je Mestni ljudski odbor pričel uresničevati zamisel gradnje novega prostora za živilski trg, ki bo zavzemal mesto nasproti kavami Central«. Sicer je ta prostor na zelo prometnem kraju in bo prah škodoval, toda vseeno je pričakovati od tega veliko. saj bo verjetno odslej več prodajalcev iz vrst kmečkih posestnikov iz okolice.
v šestih vaseh ljutomerskega OKRAJA je najden koloradski hrošč. V Desnjakovcih pri Semeničevi so našli legli s 100 ličinkami, kupčkom jajčec in hroščem. Na njivi Juga Ivana iz Gibine so našli 40 ličink, a nekoliko pozneje na istem področju 15 hroščev. Na Moti, na Mezaničevi njivi pa je bilo najdenih 58 ličink, na Filipičevi — blizu Veržeja — pa 40 ličink. V zadnjih dneh so našli tega škodljivca še po nekaterih njivah v okolici Cvena. V Godemarcih so prav tako odkrili 80 ličink in dva kupčka jajčec.
Po odkritju hrošča, njegovih ličink in jajčec so poškropili okužena področja s svinčenim arzenatom in zadolžili kmete za vsakodnevni pregled. Vsaka dva tedna pa je pregled okuženih mest v globini 500 m. Nekaterim kmetovalcem, ki zanemarjajo svoje njive, ki so ogrožene od hrošča, pa je bila od Okrajnega ljudskega odbora izrečena kazen od 300 do 3000 dinarjev. Doslej je bilo kaznovanih že 30, a 40 jih je v postopku. Krajevni ljudski odbor Tomaž, Mestni ljudski odbor Ljutomer, Vaški odbor Osvobodilne fronte in še nekateri pa zelo skrbno pregledujejo krompirišča.
Opeka zadružnega doma
na treh koncih Tišine
Največji in najprostornejši v soboškem okraju je zadružni dom v Tišini. Graditi so ga pričeli med prvimi toda še vedno je nedograjen. Zanimivo je, da so njihovi sosedi v Gradišču že tako daleč, da jim je potrebna le notranja oprema. Sicer je dom v Tišini mnogo bolj praktičen in skoraj enkrat večji, toda vaščani so imeli motnosti zgraditi ga že pred letom. Za gradnjo se je najbolj zavzemal upravitelj Pajtlar. ki je zdaj na okraju; načrti so preurejeni po njegovi zamisli in tudi nadstropna gradnja je njegova zamisel. Ljudje, ki so videli že mnogo domov po vsej Sloveniji, pravijo, da je veliko storil za vas, saj je ta zadružni dom med najlepšimi in najbolj praktičnimi v Sloveniji.
Nekaj čudnega mora biti v delu uprave za gradnjo doma, ko napreduje gradnjo s takošno polževo naglico. Že samo to da misliti in zato sem o tem tudi povpraševal. Ljudje pripoveduje-
jo marsikaj in v govoricah je vedno vsaj trohica resnice. Tako so govorili o opeki, ki je šla na domove privatnikov in lesu, ki je šel po isti poti, sicer pa, da o tem ve gotovo več povedati delovodja Marič.
Da, Marič je vedel povedati marsikaj. Najbolj zanimivo pa je, da je streha njegove šupe pokrita s strešno opeko namenjeno zadružnemu domu in da so leseni stebri sestavni del šupe, tudi iz hlodov namenjenih zadružnemu domu. O tem je spregovoril tudi sam — seveda, ko sem ga povprašal:
»Tovariš Mesarič na okraju mi je ustregel in mi dovolil prevzem te opeke in treh kubikov lesa. Seveda sem opeko plačal po takratnih cenah, mislim, da je bila 1,30 din za komad. Tako! Torej je nekaj že ugotovljenega. Ko je opeko uporabil za svoj dom in tudi les, je ostal zadružni dom nepokrit, in sicer celotna dvorana je bila odkrita. Ves ta material je bilo možno uporabiti za to. »Saj je tovariš Mesarič dal dovoljenje tudi Flisarju za prevzem šest tisoč zidakov.«
Torej še nekaj! Tudi tovariša Flisarja sem obiskal in ga vprašal o teh zidakih. Točno je. »Toda to je dal tov. Mesarič, ki odgovarja za gradnjo zadružnih domov v vsem okraju, mojemu sinu kot protiuslugo za uslugo, katero je storil njemu.« Tako je dejal tovariš Flisar, toda ni mi povedal kakšno uslugo je naredil Mesariču njegov sin, ki je lesni manipulant v Šalovcih. To opeko je plačal po takratnih cenah 1,30 a pribili so mu še 2,70 din pozneje, in to se mu ni zdelo prav.
O tem je bilo sicer govora na seji odbora za gradnjo zadružnega doma, toda do pravega sklepa ni prišlo, kajti v Tišini, kot povsod po Prekmurju so ljudje mišljenja, da »ni dobro zameriti se nikomu«. In pa okrajni funkcionar »že ima nekrkšno podlago za to«.
Kako se lahko ljudje strinjajo s tem, da nekdo poplača uslugo z materialom, ki je namenjen skupnosti, to je težko razumljivo, kot tudi to, kako je mogoče dodeljevati material namenjen zadružnemu domu, ki ni zgrajen, nekomu, ki ga uporabi za svoj dom. Vsekakor je to eden izmed glavnih vzrokov zakaj zadružni dom v Tišini še ni dograjen in zakaj tako brezbrižno gledajo vaščani nanj. Vprašanje je le kdaj in kdo bo enkrat že odločno posegel vmes in pokrenil zadevo v pravo smer.
Kako je z mojim narodnim dohodkom
(K ČLANKU: ,,KATERA SVINJA JE TO NAREDILA")
Priznavam, da sem prišel na finančni odsek Okrajnega LO razburjen, ko sem zvedel, da mi je narodni dohodek za leto 1950 zvišan za, 100 odst., ker mi je v letu 1950 vinograd dvakrat toča pobila in nisem rekel, katera svinja je to naredila, temveč »katero tele je moglo takoj zvišati za 100 odst.«
Narodnega dohodka si nisem odmerjal sam, temveč mi ga je odmerjala davčna komisija Mestnega LO, katere pa nisem član in tudi pri njej nimam nobene besede.
Pripominjam se, da na finančnem odseku Okrajnega LO nisem našel drugega kot samo enega uradnika in sem se samo s tem razgovarjal, pozneje je še vstopil drugi uradnik, s katerim smo vso stvar mimo uredili.
Sicer pa lahko mimo rečem in po svoji vesti, da nisem imel ves čas svojega službovanja, in to kot učitelj, upravitelj šole in kot šolski nadzornik, kakor tudi kot tajnik in predsednik Mestnega LO. v M. Soboti, katere posle že vršim od 6. junija 1946. leta, nobenega spora s strankami in tudi sedaj ni bil moj namen koga žaliti, ker dobro vem, kako težko stališče ima vsak uradnik.
Zavedam se točno, kaj je socializem, saj sem doprinesel zavedno velike žrtve za ustanovitev stare Jugoslavije kot dobrovoljec, kakor tudi za ustanovitev današnje državne ureditve, saj sem izgubil svojega najboljšega sina, sam pa sem tudi preizkusil vse grozote fašističnega terorja. Ni moja navada poudarjati zasluge, vendar pa me navedeni članek k temu sili. Nasprotno pa dotična oseba, to je dotični uradnik o sebi tega ne more trditi, saj se je svoječasno s puško v roki boril proti socializmu in dobil azil v bivši Jugoslaviji.	Velnar Jože.
V RUNEČU je pred dnevi povzročil pretep znani pretepač iz Klučarovec Horvat Ivan. Kosi Cirilu iz Sesnice je zlomil nogo in ga ranil na glavi tako, da je Kosi moral v bolnico v Ptuj. Slični pretepi so večkrat, toda odgovorni organi, ki bi jih morali preprečiti so dokaj malomarni, saj Horvat še zdaj ni kaznovan za pretepe iz prejšnjih dni, ko se je lotil tudi Petovar Janka i Stanovnega.
Kratek sprehod po Radgoni
»Pridite k nam, boste marsikaj našli,« so me že dalj časa vabili gornjeradgonski volivci. No, pred dnevi se je zgodilo, da sem se sprehodil po njihovem trgu. Bralci so prepričani, da popotnik opazuje vse zanimivosti. Tudi. jaz sem marsikaj videl in privlekel na ušesa. Zdaj Vam to razkrivam, toda še vedno trdim: zadnjo besedo naj imajo volivci in njihov KLO. To, kar sem jaz zapisal, naj bo začetek širše diskusije o komunalnem gospodarstvu in stanovanjskem vprašaju v Radgoni. Torej k stvari...
Nova pekarna! Že sem mislil, da je pridobitna ustanova. Pa so mi dejali:: »Oglejte si jo!« Kmalu sva stala  z upravnikom v pravkar zgrajenem poslopju pekarne. »Luža« na tleh in lažen zrak izdajata skrivnost: gradnja se je ponesrečila. Prisotni peki so pripovedovali: »V novembru so začeli zidati peč v tej stari stavbi s preperelim tramovjem in streho. Niso poklicali strokovnjake, da bi ocenili, če je stavba sposobna za preureditev v pekarno. Januarja smo že prvič zakurili v peč. Kmalu smo morali iz poslopja, ker je skozi zidovje iz Gornjega Grisa pronicala voda v prostore, ki so popolnoma odpovedali.«
Takoj mi jepadlo v glavo, da je to gospodarska škoda. Res! Preko 100.000 dinarjev so vrgli v gradnjo pekarne, zdaj pa... Nepremišljen začetek brez pomoči strokovnjakov se je maščeval v skupni blagajni. Že tri komisije so si »storijo« ogledale in ugotavljajo krivca. Kdo bo, te uganke še volivcem niso razvozljali...
Seveda računajo, da bodo dotok vode v prostore omejili in jih usposobili za obrat. Kako? Z odkopom zemlje in ureditvijo odtočnega kanala. Delo bo zahtevalo težke tisočake, ki bi jih lahko drugje uporabili.
Denimo... za čiščenje vodnjakov. Popotnika oblije mrzla polt, ko išče pitno vodo. Pred poslopjem sodišča, Javnega tožilstva, na dvorišču pekarne, v Lackovi ulici, na dvorišču KLO — povsod so na javnih vodnjakih pritrjeni napisi: »nepitna voda«. Pa se je oglasil popotnik na okraju z vprašanjem, ali je res radgonska voda škodljiva človeškemu zdravju? Člani Sveta za zdravstvo so mu odgovorili, da vsebuje večje število bakterij, ki povzročajo črevesna obolenja, v najhujšem primeru celo nalezljive bolezni: tifus in paratifus. Vodnjaki so potrebni čiščenja in popravila gornjih betonskih delov.
Sanitarna inšpekcija je zaprosila KLO, da se zavzame za čiščenje vodnjakov, toda zaman... Radgončani je vedno s strahom uživajo sumljivo vodno tekočino, na finančnem poverjeništvu pa nimajo denarja za kritje stroškov popravila vodnjakov Kje torej tiči zajec?
Ali: »Za vraga do stanovanja se le težko prerineš.« Če se spustiš v pogovor z volivci, boš kmalu uvidel, da imajo prav, ko kritizirajo nekatere slabosti stanovanjskih organov. V Radgo-
ni še pač gledajo na »osebnosti«, premalo pa na resnične potrebe prosilcev. Iz tega se navadno izcimijo krivice, ki v živo prizadenejo posamezne volivce. Primer: 6-članska ugledna družina poseduje 4 sobe s kuhinjo in shrambo, druga štiričlanska družina, ki je sicer bolj preprosta — pa se stiska v ni borni sobici. Vedite, da je takšnih Primerov še več. Kar pokukajmo v stanovanja volivcev in se z njimi pogovorimo.
Neki volivec, ki že dve leti čaka na stanovanje za svojo družino, mi je ob obisku stavil koristen predlog: »Menim, da bi se dobro obnesli sestanki vseh interesentov za stanovanja. Sestanke naj bi sklicali Svet, čim sprejme kakšno prijavo o praznem stanovanju. Interesenti naj bi soglasno s Svetom določili, kdo je strehe najbolj potreben. Trdim, da so tako sprejeti sklepi najbolj pravični.«
Zapisal sem neosvojeno mnenje volivca. Brez dvoma zasluži pozornost, kajti v Radgoni gre marsikaj mimo Sveta, večkrat pa odločajo vplivna priporočila posameznikov. Poglejmo, kako je stekla zadeva z izselitvijo Slugove družine v Črešnjevce. Izselitev je priporočal tajnik OLO s pripombo, da kaznovani Sluga ni več potreben v Radgoni. Stanovanjski Svet I. stopnje mu je zatorej izdal selitveno odločbo. Sluga pa je iznajdljiv in si je naglo pomagal. Pri vplivnem tovarišu na OLO je dosegel, da je višji stanovanjski
Svet pri OLO preklical veljavnost prvostopne odločbe z navedbo, da sl Je Sluga zgradil pri sedanjem stanovanju hlev, ki je neprenosljiv... Kaj je v tem primeru nižja stanovanjska komisija ali Svet? Navadno telo, ki ga lahko vsak po mili volji premika. Gornji primer pa kaže tudi vzročno zvezo prijateljstva med Slugom in vplivnim pomagačem. Torej gre za prijateljstvo, ali pa neke vrste »protekcije«.
Stanovanjski Svet pri KLO ima verjetno premalo vpogleda v stanovanjski fond, kar je voda na mlin samovoljnežem. V bližini doma onemoglih je n. pr. stavba z večjim številom praznih sob. Za te prostore je posredovalo vodstvo državnega posestva preko Vidergerja pri upravnici Doma, ki naj bi dovolila, da se vanje vselijo delavci Upravnica je prošnjo odklonila, seveda upravičeno, ker ni pri zadevi posredovala stanovanjska komisija. Torej mimo stanovanjskega Sveta je nemogoče.
Tudi prošnje državljanov naj. bi v Svetu hitreje reševali, kajti zgodilo se je, da so večkrat preko roka ležale v miznem predalu, ali pa jih tovarišica Lukovnjakova ni hotela sprejeti. Aelksičeva žena je morala s prošnjo na OLO, ker jo je Lukovnjakova zavrnila. Prav gotovo sodi tikšen postopek v »ropotijo nevljudnega poslovanja in izziva pri volivcih upravičeno kritiko.
Zaenkrat dovolj. Morda se bo oglasil še kakšen Radgončan, ki tamkajšnja razmere najbolj pozna.	ks.
Ali se res ne da preprečiti
Med gradnjo odvodnega kanala Ledava—Mura je podjetje »Vodograd« postavilo ob deloviščih več lesenih barak za stanovanja delavcev in shranjevanje raznega orodja. Skupina teh barak stoji tudi na pašnikih blizu postaje »USTROJ-a«. V zadnjih dneh me je mimogrede zaneslo v to smer. Ugotovil sem, da je od velike (bile je dolga najmanj 10 metrov in prav toliko široka) barake, v kateri je svojčas imel zatočišče buldožer — ostalo le nekaj tramov na zemlji. Tramovje Je ostalo na mestu verjetno zaradi svoje teže, kajti deske — tako namreč sodim — same niso nikamor odromale, niti se niso sesule v popoln prah, saj stoji dve sto metrov vstran še večja in skoraj nepoškodovana baraka. Gotovo pa je. da barake ni več, kakor tudi. da so jo » raznesli« v razne vetrove posamezniki, ki jim je kaj malo mar ljudska imovina
Čas povsod stori svoje, zato tudi omenjenim barakam ne prizanaša. Toda. če popusti nekje en žebelj in veter odtrga kako desko, ali se naj potem to smatra kot povelje za splošno raznašanje vseh delov zgradbe in vrhu vsega še — ostane neopaženo?!
Ne vem, kdo je dolžan zasledovati tako dejanje, niti ne maram trditi, da
naj MLO postavi stražarja k tem barakam, menim le, da bi se gotovo našel način, kako preprečiti popolno razdejanje, če bi le kdo mislil na to. V lesu je vrednost (verjetno so zato po etenjakoviči tako pogumno segli po deskah), ljudska imovina v taki obliki uporabe nikakor ne koristi (vsaj na pošten način ne) svojemu namenu. Ali ne bi bilo bolje — če te ni drugega izhoda — les barake, ki ji grozi razpad, prodati ali kakor koli na drug način preprečiti krajo? Menim, da »Vodograd« lesa ni dobil kar na cesti in zastonj. In — ali ne bi bilo dobro, pozanimati se, pod čigavo streho je izginila tako »majhna« baraka?	-vv-
V	Gornjo Lendavo je odšla v torek, v preteklem tednu skupina pionirjev na pionirsko taborjenje. To taborjenje je letos prvič, a je tretje leto zaporedoma
V	Borejcih v opekarni bo po poteka dosedanjega enakomernega dela do 27. julija izvršen petletni plan.
V	Opekami Radgona so izpolnili petletni plan v asortimentu in v količini. Od 5. julija dela delovni kolektiv opekarne je za drugo petletko.
Murska Sobota, 26. julija 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Vsak dan - praznik
REPORTAŽA O DNEVNI PIONIRSKI KOLONIJI V PUCONCIH
Dnevna pionirska kolonija bo v teh dneh zaključena. Kljub temu. da je je štirinajst dni, odkar jo je naš reporter obiskal, objavljamo reportažo o življenju nasiti malčkov med počitnicami.
V	Puconcih je opekama, je kmetijska obdelovalna zadruga, je telovadno društvo in šola in... kako da nisem slišal za pionirsko kolonijo. Je pač pred dnevom, dvema organizirana.
Pionirji na nogometnem igrišču, nedaleč gruče pionirk, med njimi mlada dekleta, Sobočanke. Vse to nasproti osnovne šole. Malčki na dvorišču, v sobi, povsod. »Samo zaradi vas sem prišel! Če mi kaj poveste o koloniji, prav nič še ne vem!« sem spregovoril z upravnico  kolonije. Uganil sem, da je ona, ko sem jo našel na dvorišču. »Res lepo! Tukaj smo že deset dni...« »Deset dni! »Vsak dan prihajamo z vlakom, južinamo, se igramo, obedujemo, se kopamo... Kopanje je najbolj živahno in samo poglejte, kako se smukajo okrog naše Brede...« Hitro sem zapisoval. »Kdo pa je zbral toliko denarja in hrane, otrok je res veliko?« sem vprašal. »Hm. žene, sindikati in gotovo tudi prosveta, da. In od lani je ostalo, takrat smo zbrali, na je bilo prepozno in ni bilo kolonije«.
Kosilo! Fantje so kavalirji in dajo prednost dekletom. Popoldan je za kopanje. Kuharica pa je pridna in pionirji so zadovoljni. Zbor! Jedilnica se prazni, pionirji in pionirke se zbirajo na dvorišču. Tako majhni so nekateri in tako poredni drugi. Ko pa stopijo mednje voditeljice, pa je prijetno. Pojejo. Tudi žoge so vzeli s seboj. Sedem čet čez sto otrok. Vsak dan jih je toliko. Prvi dan jih je bilo le 60. Bill so še nezaupni. Ne vem ali pionirji ali starši. Zato pa jih je bilo dva dni pozneje že 130. Sami učenci osnovne šole v Murski Soboti. To so tisti, ki niso šli k sorodnikom in ne pojdejo v kolonije v druge kraje Slovenije.
V	potočku je voda nizka, prijetno je vroče in ob potočku je visoko drevje. Žogi imajo s seboj in knjižice. Ika, ki je zelo resna in tudi zelo fantovska, čita. čita.... gleda lepo barvane podobe. Ajca čofota po vodi. kjer bi Pita tako rad plaval pod vodo pa še ne ve. Lovijo se. Ajca se je naveličal, nožna me in je prisedel na velik zid nekdanjega jezu, ki je razbit od vode. »Kajne, da mladim, ne paše mirno sedeti mora biti živahen?« nravi. »Seveda, samo priden tudi.« Zagnal se je navzgor po potoku, k skupini, ki je gradila bazen. Tam je ilovica in Ajca se je namazal v Indijanca Tudi Pita je pohitel »Jaz sem Pitagora!« je dejal »Napiši v Ljudski glas: Pitagora Veliki ne Mali.« In zapisal sem. Pita res dobro računa in bere tudi Pravi, da je najboljši v razredu in jeseni pojde že v drugi razred Ajca se
vmešava. »Nogomet igramo najraje, včasih tudi odbojko. V nogometu je najboljši Bukovec in v glavometu tudi Bukovec!« je zavpil in mali bledolasi pionir je pogledal proti njemu.
Potem so mi naštevali imena voditeljic, pa niso vedeli za vse. Pita se je ojunačil, okleval in le vprašal:	»Tovarišica, kako ti je
ime?« Temnolasa, prijazna voditeljica ga je pogledala: »Ne vem,« se je nasmejala. »Apa,« je nekdo zaklical. »Apa ji pravimo!« Pa ni res. Pravijo ji Aba, toda Albini ne ugaja ime. ki najbolj ugaja otrokom. Ni zadovoljna, toda Angelca se kremži, ko jo kličejo »Gega«. Ne ve, da se pionirskemu jeziku najlepše poda »Gega«, Puža, Olga, Vojka — same gimnazijke, učiteljiščnice; dve celo abiturientki.
»Kako? Vas je mladinska organizacija določila?« sem bil radoveden. »Ne.« je dejala Puža. »Tovarišica Nadajeva je vprašala, ali bi šla in šla sem, pa tudi druge so tako prišle.« To je pa lastna pobuda. Nekaj lepega in dobrega. In kako se dekletom ta opravek poda. Gotovo bodo dobre mamice. Breda pa izredna vzgojiteljica. Bere jim »Guliverjeva potovanja« in kako jo poslušajo. »O, dva metra dolgo britev je imel velikan!« se je začudil nekdo... Olga pa je med tem pela s pionirkami na peronu
Se Štirinajst dni bo trajala kolonija. Skoraj ves mesec, vsak dan posebej je praznik za naše malčke in to še marsikdo ne ve. Starši pa so veseli. Pred dnevi so se sestali in slišali, da je hrane nekoliko premalo, toda veselja malčkom so  hoteli narediti, zato bodo dali denar ali hrano sami. Pozneje pa bodo še kolonije drugod, taborenje v Gornji Lendavi in otroci, ki nikdar ne pozabijo kar je lepo, bodo v poznejših letih hvaležni skrbi ljudske oblasti za njihovo razvedrilo in vzgojo.
Jaz pa nikdar več ne bom povedal, da vem za vse dogodke in nikdar ne bom pozabil, da so pionirji največ vredni in da Jih nikdar ne smemo spregledati, če hočemo imeti dobre, zelo dobre državljane.
Ko bomo imel! oder
V  154. številki ,,Ljudske pravice” je bila objavljena diskusija o naših novih gledališčih. Vladislav Cegnar (Okrajno gledališče v Ptuju) je dodal mnenju ostalih diskutantov da so gledališča v naših središčih potrebna, še pripombo, da bi bila morda potrebna še v Murski Soboti.
Odkar Je ustanovljen SKUD »Štefana Kovača« je minilo že tretje leto več ali manj vztrajnega dela. Med najboljšimi, sicer maloštevilnimi aktivnimi sekcija mi zavzema pomembno mesto' dramska skupina. Pravzaprav vedo Sobočani za dve skupini in delo obeh je želo pri njih priznanje. Seveda je mnogo težav. Za katere ve le malokdo, toda važno je to, da je uspeh in da prebivalci mesta lahko pričakujejo še marsikaj od igralcev te sekcije in da je odbor v poslednjih mesecih diskutiral tudi o bodočem delu in so bili sprejeti tudi ustrezni sklepi
Torej — načrt je pripravljen, toda kdo ga bo izpeljal? Težko je to vprašanje v sorazmerju z velikimi nalogami, toda brez pomisleka se lahko zagotovi, da bo odločno prejel za delo tovariš Zrim, režiser za obe skupini. On je pripravil vse, kar je bilo potrebno za nastop v letošnji pomladi, še poleg tega, da je vodil vaje. Pomisleka vredno pa je vprašanje, ali bo sam vse zmogel? Potrebno bo urediti oder, nadzorovati izdelavo novih kulis, primemo Izpopolniti razsvetljavo; v načrtu je še prizidek k dvorani, v katerem naj bi bil prostor za kulise in njih pripravljanje, preurejevanje in slično. V tej dvorani je zdaj sicer kino, toda jeseni bo prešla v uporabo lastnika: telovadnega društva, ki bo dalo na razpolago SKUD oder.
Brez dvoma je resno zagrabiti za delo. Gre za to, ali bo v Soboti, kjer se zahteve po stalnem odru in stalnih kvalitetnih nastopih večajo, kaj kmalu poklicno gledališče, ali pa bo do tega časa še dolgo. Vsekakor pa je še čas. da se pomisli na stalni amaterski oder, saj je izbira iz dveh skupin možna in bi dala dovolj ljudi, ki bi nas lahko nagradili s kvalitetno igro, kakršne doslej še nismo bili deležni od domačih igralcev iz enostavnega razloga, ker ni bilo stalne skupine. Seveda s tem ni rečeno, da se novince zanemari, pač pa je mišljeno nekaj drugega: lahko je ver skupin, iz katerih bi črpala moči osrednja. Gotovo ja potrebno za to še nekaj
režiserjev — vsaj še eden, toda to bi se dalo urediti
Vse ne, toda veliko je odvisno od tega, kako se za igralce in sploh za problem odra zavzame odbor SKUD »Štefana Kovača« in vsi, ki imajo opravka s kulturno-umetniškim in kultumoprosvetnim delom v Soboti. Gre za razumevanje, katerega v glavnem v Soboti ni najti. Človek dobi v tem mestu vtis, da se takšno delo celo podcenjuje in seveda s tem tudi kulturna vzgoja naših ljudi nasploh. Gotovo sl igralci, ki cele večere vadijo, zaslužijo priznanje, kajti vživeti se v vlogo, dati na oder res kvalitetno igro terja od človeka prav toliko napora, kot fizično delo. To je potrebno upoštevati, in po tem bo jasno, da je potrebno tem ljudem ustreči tudi v tem, da se jih ne zadolžuje z raznimi deli v različnih organizacijah, v katerih koristijo ljudstvu po navadi veliko manj kot pa s tem, da jih spoznavajo z močjo in lepotami igralske umetnosti
O objektivnih možnostih ni potrebno porabiti veliko besed, pač pa je dobro opozoriti na zahteve mesta. Da si želi ljudstvo še veliko več, kot pa je že videlo in dobilo, je izraženo v velikem obisku vsega, kar se da na oder ne glede na to ali se da že vnaprej slutiti da bo slabo ali ne. Seve da prebivalci marsikaj ne odobravajo, toda to je že vprašanje vzgoje in lahko smo veseli, da imamo v Soboti že dokaj vzgoieno publiko. Vse to so prav nasprotna dejstva, kot so zapažena v Postojni in ponekod drugje, kjer ni velikega zanimanja a je bolj aktivno delo in so bila dana na oder bolj kvalitetna dela kot v Soboti.
Premislimo o vsem tem in ne pozabimo, da je cilj dosedanjega dela in načrtov za prihodnje mesece: ustvariti pogoje za čimprejšnjo ustanovitev poklicnega gledališča.
V logoru Edvarda Kardelja smo
Član delovne brigade srednješolcev iz Murske Sobote, ki je odšla na gradnjo 1. julija, nam piše:
Dokaj naporno pot smo imeli do Doboja, kamor smo prispeli 2. julija. Do Rudanka smo se peljali z ozkotirno železnico. V logor Edvarda Kardelja na 15. dionici 3. sekcije v Veliki Bukovici smo se namestili 3. julija zvečer. Od Doboja smo oddaljeni le 15 kilometrov. Nismo pričakovali, da bomo na ako urejenem prstom v treh udobnih barakah, od katerih je ena kuhinja. V logom Edvarda Kardelja je šest brigad. So večinoma srednješolske, je pa tudi ena študentska. Imamo nogometno igrišče in tudi igrišče za odbojko.
Pokrajina je zelo slikovita in hribovita. Vročina je podnevi tako močna, da skoraj onemogoča delo. Ker delamo ponoči (v prihodnjih dneh bomo tudi podnevi), je podnevi, ko se naspimo, zelo živahno. Vse vrste fizkulture gojimo: boks, lahko atletiko, nogomet, odbojko in plavanje. Uspehov še zaenkrat nimam posebnih, toda tudi to Še pride na vrsto (pismo je 6 julija odposlano). Tokrat je najlepše urejeno, kar pomnim, čeprav poznam več mladinskih akcij in njih organizacijo.
V Beltincih so v nedeljo dne 15 Julija pred prihodom patrolne štafete priredili kolesarske dirke, nogometno tekmo med starejšimi in mlajšimi in folklorne plese. Sodelovala je tudi vaška godba.
Fotoamaterski klub v Murski Soboti bo končno dobil svoje prostore in po sklepu odbora pričel z rednim delom že prvega avgusta. Tako bo omogočeno ljubiteljem fotoamaterstva izpopolnjevanje v fotografiranju. Organizirani pa bodo tudi tečaj za praktično celo v ateljejih.	
Pismo z mladinske proge
Aprila je odšla iz Radgone mladinska četa na progo Doboj—Banja Luka. V četi je bilo 23 mladincev, ki so sestavljali najboljšo skupino v slovenski brigadi »III. kongresa Osvobodilne fronte«. Med graditelji sta dva udarnika in 6 pohvaljenih mladincev. Brigada je' bila trikrat proglašena za udarno.
Mladinca Puhar Stefan in Vrbnjak Franjo nosita mladinske udarniške značke. Pohvaljeni so bili: Drvarič Peter, Kramberger Gusti,
učitelj iz Apač in kulturnoprosvetni referent brigade ter Čufar Jožica, mlada zadružnica iz Podgorja in prva udarnica v zadrugi.
V sredini preteklega tedna je odšla že druga skupina na mladinsko gradbišče. Sami kmečki fantje in dekleta, ki so prvič zapustili svoj rodni kraj. Tudi v bodočih mesecih bodo poslali par desetin mladincev na progo, o kateri piše mladi graditelj:
Dragi tovariši!
Pravkar imamo daljši odmor, pa sem se odločil, da Vam napišem par skromnih vrstic. Ne bom na »široko« razlagal, kako se nam godi tukaj na progi. Spočetka je bilo res težko, zdaj pa že presegamo norme. V zadnji dekadi smo jo presegli za 145 .odstotkov, toda še nismo zadovoljni. Zadnje dni smo precej izboljšali storilnost in presegamo normo za 180 odstotkov
Nič se ne čudite, če je zapustilo brigado 34 mladincev, torej 10 po zdravniškem nasvetu. Bili so prešibki, da bi zmogli težje delo. Ostali so kljubovali in nam jemali ugled. Lenuhov ne maramo! Poslali smo jih domov, ker je tako odločila volja graditeljev celotne brigade.
Vem, da bodo dezerterji trosili med naše ljudi različne parole o progi, da bi vam škodovali pri mobilizaciji mladine za bodoče izmene. Razkrinkajte takšne poskuse, onemogočite jim, da bi zastrupljali našo kmečko mladino.
Zelo pridni so mladinci iz Murščaka, ki so zamerili Peršl iz Rožičkega vrha, da jih je za nos potegnil. Obljuba dela dolg, a Perša je na njega pozabil, ko je s svojo desetino ostal doma. Vrbnjak iz Murščaka bo udarnik, Voglar, Slana, Marica ... pohvaljeni. Radgončani so se zelo izkazali Le nekateri mladinci iz Apačke kotline, kakor Petek, Ožbalt in Pižmut so nekam počasni Pred brigado smo jih kritizirali...
Delamo na terenu 3 kilometre vstran od barake. Samo kamenje, težko delo! Nismo bojazljivci! To povedo žuljave roke naših brigadirjev, ki so pred dnevi v skalovju presegle normo za 200 odstotkov. V kratkem bomo začeli z gradnjo mostu...
Borbene mladinske pozdrave Vam pošilja
Križnik Jože
Samogovor birokrata
»Oh, saj niti delati ne morem, tako mi je vroče,« pomisli tovariš Rakočevič tistega julijskega dne, ko je Soboto sonce skorajda zažgalo. Opazil je namreč, da je ves poten.
»In še tale nesrečnik Zaplatič, ki mi greni Življenje,« pomisli vdrugič in pogleda skozi okno pisarne preko trga, kjer prodaja Zaplatič časnike. »K njemu bi moral, pa ne morem v takšni vročini... Uh, kako je vro-
če... (tedaj dobi samogovornik inspiracijo). Halo, tajnica! Napišite poziv temu Zaplatiču pa mi ga prinesite podpisat!«
Sele ko je dopisnica z obveznim uradnim začetkom »Pozivamo Vas, da se čim prej oglasite....« podpisana, se tovariš Rakočevič oddahne in konča svoj samogovor takole:
»Pa pravijo, da nisem vesten! Kako bistroumno sem rešil gordijski vozel. Volk je sit in koza cela. Nesrečni Zaplatič bo obveščen, jaz pa se ne bom scvrl zaradi njega. Stane vse skupaj le dva dinarja iz fonda za spomenik. Naj, če stane! ... Nekaj mi pravi: »Pojdi na primer v Cetral.? No ja, za špricer se bolj splača cvreti se!«
RADIOAMATERJI LJUTOMERA delajo v zadnjih dneh zelo živahno. Doslej Je položilo že 39 članov kluba A izpite, a 30 jih je že pripravljenih na izpite; V kratkem bodo pričeli tudi z B tečajem. V bodoče bodo prevzemali vse ozvočitve, ki jih bodo rabila društva in klubi, ki delujejo v Ljutomeru, pa tudi razna popravila in tako bodo zagotovili klubu denarna sredstva, kar je za uspešno delo nujno potrebno.
V BUČEČOVCIH so gasilci okraja Ljutomer proslavili 55-letnico obstoja društva. Na predvečer obletnice je bila baklada, a naslednjega dne svečana konferenca, na kateri je bilo podeljeno več priznanj zaslužnim članom. Med temi je bil tudi ustanovitelj društva Kolmanič. Popoldne po so bile še vaje, nastop folklorne in dramske skupine.
Veliko tombolo
priredi Avto-moto grupa Križevci pri Ljutomeru dne 5. avgusta ob 14. uri popoldne pri zadružnem domu v Križevcih.
Glavni dobitki:
1.	2000 komadov strešne opeke
2.	Novo žensko kolo
3.	Novo moško kolo
4.	Samska spalnica
5.	2000 komadov zidne opeke
6.	Moška obleka
7.	Ročni voziček
8.	Plemenska svinja
9.	Sodček z vinom
10.	Vreča moke
11.	Par trpežnih ženskih čevljev
12.	2 kvad. metra drv za kurjavo
In še nad 1000 komadov drugih dobitkov v vrednosti 300.000 dinarjev.
Po tomboli prosta zabava!
Za odlično kapljico in dobra jedila preskrbljeno!
Cena tombolski karti 25 din
Vabi odbor
V mestnem parku v Murski Soboti je veliko prostora, ki nima primerno lepega izgleda, toda z malo ruda se da tudi to izboljšati Tudi prostor okrog Spomenika zmage potrebuje več pažnje, predvsem prehodi v smeri MLO, kjer je trava toliko zarasla, da ni spoznati, kje je prehod dovoljen in kje ne.
industrijske kovinarske šole Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta ob Dravi
Z novim šolskim letom, meseca septembra t. l.. sprejme industrijska kovinarska šola Muta ob Dravi, zdrave, fizično krepke učence, ki so dovršili 14. leto, a niso prekoračili 17. leta starosti ter so z uspebom dovršili najmanj 2 razreda nižje gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Prednosti imajo partizanske sirote in otroci socialno šibkih staršev.
Po uspešno dovršenem triletnem šolanju postane gojenec izučeni delavec, livar ali orodni kovač.
Lastnoročno pisani in nekolkovani prijavi priložite:
1.	zadnje šolsko  izpričevalo v originalu ali overovljenem prepisu;
2.	potrdilo Krajevnega ljudskega odbora o imovinskem stanju staršev oziroma varuha;
3.	pismeno obvezo staršev (varuha), da bo učenec po končanem šolanju delal v podjetju, kamor ga dodeli pristojna direkcija;
4.	pismeno obvezo staršev (varuha), da poravnajo stroške šolanja, ako bo učenec zaradi slabih ocen oziroma nediscipline odstranjen iz šole ali pa bi jo sam predčasno zapustil;
5.	točen naslov prijavljenca.
Na osnovi predloženih spričeval bo uprava šole določila, kateri prijavljenci polagajo sprejemni Izpit iz matematike in slovenščine.
Vsi učenci bodo ob prejemu zdravniško pregledani.
Učenci dobivajo poleg redne oskrbe tudi denarno nagrado, ki s« odmerja po doseženem učnem uspehu in  sicer v I. letniku od 80 do 240 din. v II. in III letniku pa sorazmerno več.
Praktično delo je najvažnejši del šolanja. Večino učnega časa prebijejo učenci v delavnici, kjer se postopoma uvajajo v delo in tako usposobijo v spretne livarje in orodne kovače.
Vzporedno teče teoretični pouk, ki pojasnjuje posamezne delovne postopke praktičnega dela.
V prostem času se učenci z velikim zanimanjem in veseljem udejstvujejo v Ljudski tehniki Najljubši jim je avto-moto krožek.
šola sprejme z novim šolskim letom le omejeno število gojencev zato predložite prijave najpozneje do 13. avgusta t. 1. na naslov: Industrijska kovinarska šola Muta ob Dravi, ki Vam nudi vse potrebne informacije.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 27. do 29. julija ameriški film:	»Oklahoma Kid«, in od
31. julija do 2. avgusta ameriški film: »Sedmi križ«.
Sreča Vas čaka!
STRELSKA ZVEZA SLOVENIJE, DRUŽINA DOLNJI SLAVEČI priredi 5. avgusta 1951 v Dolnjih Slavečih pri Forjaniču na Travnika
VELIKO TOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
1.	Motorno kolo	7.	Foto aparat
2.	Radio aparat	8.	Žepna ura
3.	Moško kolo	9. 2 prostorninska metra drv
4.	Harmonika	10.	Foto aparat
5.	Štedilnik	11.	2 prašička
6.	Žrebe	12.	Ženski nizki čevlji
Zraven tega so še nad 250.000 dinarjev manjših dobitkov.
Cena tombolski karti 35 din — Kupite jo lahko v vseh trafikah Murske Sobote in prodajalnah KZ soboškega okraja.
Obveščamo prebivalstvo obmurskih krajev, da imamo v prosti prodaji s popustom 65 % in 66% na bone sledeče
lesnoindustrijske proizvode:
Rezan les (smrekov, hrastov, bukov, jesenov, gabrov itd.) v vseh dimenzijah.
Stavbeno pohištvo (vrata in okna z okovjem).
Sobno in kuhinjsko pohištvo (spalnice furnirane in iz mehkega lesa, kavče, kuhinjske opreme, komode, kuhinjske stolčke, mize, pručke, zaboje za premog, otroške postelje in razno).
Zaboje neskoblane (za embalažo).
Razne polfinalne izdelke (furnir, lesonit plošče vezane [Šper] plošče). Nadalje vse ostale finalne izdelke lesne industrije po najnižjih dnevnih cenah.
Zveznim in republiškim podjetjem in ustanovam nudimo les po nižjih enotnih cenah. Podjetjem in ustanovam lokalnega in zadružnega značaja pa po faktorju 3.5 
TRGOVSKO PODJETJE »LES LJUBLJANA, poslovalnica M. Sobota
(industrijski tir)
IZUD v Turnišču ima pevski zbor in dramatsko skupino ter obljublja v kratkem kvaliteten nastop. Žal je težko verjeti tej obljubi, kajti že preko dve leti ni ničesar vrednega pokazal V Polani v lendavskem okraju so uspešno nastopili z igro »Pot do zločina« — toda to je bilo je januarja letošnjega leta. Ljudje iz okolice pravijo, da znajo lepo nastopati in da bi bilo prav, če bi še kaj nastopili.
Prodamo po zmerni ceni
400 kg prosa
KOZ Radomerje, pošta Ljutomer
Stran 4
»L J U D S K I GLAS«
 Murska Sobota, 26. julija 1951 
Iz koruze bomo pridobivali sladkor
Jugoslavija prideluje velikanske količine koruze, saj je na svetu na petem mestu. Pred nami so samo ZDA, Argentina, Brazilija in Romunija. Na stotine vagonov koruze lahko izvažamo, kljub temu pa je imamo še vedno dovolj za domače potrebe. Koruzo pa lahko uporabljamo tudi v predelovalni industriji, saj se iz nje tudi pridobiva škrob in sladkor. Prav zaradi važnosti koruze kot industrijske rastline so pred leti začeli v Zrenjaninu, kjer se pridela največ te žitarice, graditi velik kombinat živilske industrije. Zgraditev takega kombinata pa je precej komplicirana, zato bo začel obratovati šele prihodnje leto.
Ena največjih zgradb kombinata bo silos, ki bo obenem največji, v državi. V njem bo prostora za 1.500 vagonov žita. Opremljen bo z najmodernejšimi strojnimi napravami. Oddelek za stroje bo v trinajst nadstropij visokem poslopju. Poleg silosa bodo v kombinatu velika tovarniška poslopja, ki zavzemajo več tisoč kvadratnih metrov površine; prostornina enega izmed njih pa znaša 30 tisoč kubičnih metrov. V
sestavi kombinata bo tudi velika toplotna elektrarna z mehaničnimi kurilnimi napravami. Elektrarna bo dajala 133 milijonov kilovatnih ur električne energije za uporabo kombinata. Delo v kombinatu bo kar najbolj mehanizirano, zato bo v eni izmeni zaposleno samo okrog 100 ljudi.
Ves kombinat se gradi z lastnimi silami. Od načrtov do industrijskih naprav, vse je delo naših strokovnjakov. Večino strojev izdeluje tovarna orodnih strojev »Jedinstvo« v Zagrebu.
Nov kombinat bo velikega pomena za naše gospodarstvo. Proizvodnja sladkorja se bo povečala za okrog 10 odst. Poleg tega bo dajala tovarna več vrst sladkorja za živilsko industrijo in druge namene. Dnevno bodo v kombinatu predelali nad 4000 ton surovin. Iz 100 kilogramov koruze bodo pridelali 40 kg sladkorja, iz klic koruze bodo pridobivali olje, ostanek pa bo namenjen za živilsko krmo. Tako bo koruza najbolje izkoriščena in namesto stotin vagonov bo Jugoslavija izvažala lahko mnogo dražje industrijske izdelke.
Razen koruze bodo v novi tovarni predelovali tudi krompir. Proizvodnja bo v novem kombinatu tako velika, da bo zadostovala za domače potrebe in za izvoz.	-lt.
PREMOG - surovina za nešteto proizvodov
Prvikrat so vrednost premoga ocenili kot nepogrešljivo za življenje človeškega rodu v srednjem veku, ko je na svetu pričelo primanjkovati drv, oziroma bi gozdove zaradi porasta prebivalstva in še bolj industrije porabili že v nekaj deset letih. Takrat so nemudoma pričeli vrtati po zemlji in stikati po globačah ter iskati rudo, ki ni nič drugega kot nekoč zasuti in zogleneli les. Še bolj je nastala trka za premogom, ko se je pričela razvijati železarska industrija, ko so pričeli graditi plavže itd.
Kako se je razvijalo s pridobivanje premoga si lahko predstavimo ob primerjavi razvoja pridobivanja premoga v Franciji. Tako so v Franciji 1789. leta nakopali 250.000 ton, 1812. leta 820.000 ton, leta 1946 pa že 565 milijonov ton premoga. Največ premoga so doslej pridobivali na svetu v Angliji, Nemčiji in Ameriki. Poleg teh držav pa imajo že zelo velike zaloge -premoga v SZ, Kanadi, Avstraliji itd.
KAJ PRIDOBIVAMA IZ PREMOGA VSE
Najprej so uporabljali, premog kot kurivo. Nato so pričeli iz premoga pridobivati s pomočjo suhe destilacije
koks, ki ga nujno uporabljajo železarji pri pridobivanju železa iz železne rude v plavžih. Za pridobivanje koksa, so doslej uporabljali le črni premog, sedaj pa je našim jugoslovanskim inženirjem Uspelo pridobiti koks tudi iz rjavega premoga. V Bosni že gradimo dve veliki koksarni, ki nam bosta dajali iz domačega premoga dovolj koksa. Vendar se danes že bore strokovnjaki kako bi omogočili pridobivanje železa tudi brez koksa.
Ko se je na svetu pojavila v zadnjih desetletjih električna energija, premog ni zgubil svoje veljave. Nasprotno, premog so odslej pričeli uporabljati v vse več namenov. Res, da so že mnogi strokovnjaki boječe pričeli kazati na izkoriščanje premoga, češ da ga bo prej ali slej zmanjkalo. Vendar še ni nobene bojazni, ker so izračunali, da
današnje zaloge ob takem izkoriščanju kot je danes, zadostujejo svetu še približno 4 tisoč let.
Iz premoga, posebno iz slabših vret, danes radi pridobivajo tudi električno energijo in to v takozvanih termo centralah. Vendar je še važnejša 
UPORABA PREMOGA
ZA KEMIČNE IZDELKE
Tako danes že mnogi trdijo, da je uporaba premoga za kurivo isto, kakor »metati denar v ogenj«. Osnovna kemijska surovina je katran, ki ga pridobimo iz premoga pri suhi destilaciji. Iz katrana pa lahko pridobimo nadaljnjih 200 izdelkov, kot so razne organske barve, farmacevtske preparate, tekoča goriva, eksploziva, maziva itd. Zelo pomemben proizvod iz premoga je tudi acetilen, iz katerega pridobiva jo umetni kavčuk, ocetno, kislino, z njegovo pomočjo napravljajo polivinilno maso, barve itd.
Toda to še ni vse, kar pridobivamo iz premoga. Vsakdo, ki je bil v Nemčiji, ve, da tam pridobivajo iz premoga tudi umetno jedilno mast, gumo, ben-col in še mnogo preparatov in pripomočkov za pridobivanje tega ali onega proizvoda. Skratka, premog je v kemični industriji najvažnejša surovina.
Tako je danes, kako pa bo v bodočnosti, tega seveda še ne moremo prerokovati.
Drevo, ki raste samo v Jugoslaviji
Na meji Srbije in Bosne, kjer si Drina utira pot skozi ozke in tesne, soteske, raste posebna znamenitost naše države, iglasto drevo omorika. To redko drevo, ki raste samo v naši državi, se je skrilo tja, kamor človek zelo težko pride. Raste namreč po strmih pečinah ali sredi težko dostopnih gozdov, kjer je še zdaj kraljestvo medvedov.
Omorika je kot rečeno iglasto drevo z ozko koničasto krono. Njene veje so zelo kratke in na vrhu stisnjene. Vrh drevesa je košat in na njem visi mnogo storžev, ki pa so dolgi samo 3—6 cm. To drevo je bilo v pradavnih časih zelo razširjeno po naših krajih, pozneje pa je podleglo vremenskim spremembam, ki mu niso ustrezale. Zdaj raste pri nas kot živ spomenik pradavnih časov, kot ostanek rastlinskega sveta, ki ga ni več. Naši naravoslovci so po pravici ponosni, da imamo tako naravno redkost, saj je v Evropi malo držav, ki bi imele posebne vrste dreves.
Na Švedskem in Norveškem so oboroženi tudi civili
Nenadni napad Nemcev v zadnji svetovni vojni je dal Norvežanom kaj hude izkušnje. Da bi se jim lepega dne spet kaj ne takega zgodilo, oziroma da bi imeli v slučaju napada vojake takoj pri roki, so norveške oblasti razdelile orožje in vso vojaško opremo svojim »brambovcem« kar na dom. Ti ljudje imajo kar na domovih puške, bombe, granate in vse, s čemer se ob napadu morajo javiti na najbližji vojaški postojanki, oziroma že sami doma organizirajo odpor proti napadalcu.
Slično so razdelili orožje rezervistom tudi na Švedskem, kjer so se sicer srečno izognili obeh velikih svetovnih vojn. Narodna zavest in čut človeškega dostojanstva sta se v teh deželah razvili že tako visoko, da je. tod zelo težko najti primer; da bi kdor koli to orožje uporabljal za sebične tolovajske ali druge kriminalne namene. Seveda tu tudi mnogo odigrajo ugodni življenjski pogoji in visok življenski standard, kakršnega ni nikjer drugje v EVropi.
V Dalmaciji bodo zgradili dve novi železniški progi
Letos so v Dalmaciji pričeli s trasiranjem dveh novih železniških prog, ki bosta povezali našo centralno obalo z notranjostjo države. Prva nova železniška proga normalnega tira bo zgrajena med mesti Zader in Knin. Doslej je bil namreč Zader, ki je drugo največje mesto Dalmacije še brez železniške zveze in se je v Zader dalo priti le z ladjami po morju ali po cesti z avtomobili.
Druga proga v Dalmaciji, ki so jo že pričeli trasirati, bo zgrajena iz Splita
proti Livnu in pozneje dalje proti Sarajevu. S to železniško progo bo dobilo Dalmatinsko Zagorje prvo železniško progo normalnega tira. Obenem pa bo ta proga v bližnji bodočnosti odigrala važno prometno žilo za novo veliko severno splitsko luko, ki jo že gradimo ob kaštelskem zalivu na severni strani Splita.
Gradnje obeh novih prog v- Dalmaciji bodo zahtevale mnogo naporov, ker je tod svet močno hribovit in so tla  kamenita.
Pijavke - izvozno blago
V močvirjih Vojvodine je mnogo pijavk, ki dobro služijo v zdravstvene namene. To je vrsta pijavk, ki ima po 60 zobcev in pri grizu pušča sled v obliki črke y. Pri sesanju izločajo pijavke tako imenovan »hirudin«, ki preprečuje strjevanje krvi, pa je zaradi tega zelo važen v kirurgiji.
Najboljši lov na pijavke je v mesecu marcu in aprilu. Lovci gredo v visokih gumijastih škornjih v močvirje in tolčejo s paličicami po površini vode. Požrešne pijavke se na ta zvok odločijo od listov, na katere so prilepljene, in misleč, da je hrana, priplavajo na mesto, kjer lovec tolče s palico. Tu jih lovijo s platnenimi vrečami.
Ulovljene pijavke potem sortirajo, izločijo poginule, ostale pa zlagajo v kovinaste zaboje, kjer jih izpirajo. Po izpiranju jih spravijo v platnene vreče, v katere spravijo do 2 in pol kg pijavk. Vreče zlagajo nato med mah v pletene košare in jih z letalom prevažajo v inozemstvo. 
OD SVILOPREJKE DO SVILE
Kdaj so začeli pridobivati svilo in izdelovati iz   nje nežne in pestre tkanine, ni točno znano. Vsekakor pa je svila doma na Kitajskem, kjer so jo poznali že davno pred pričetkom našega štetja. Rimljani so spoznali svilo precej pozno in to po trgovcih, ki so svilene tkanine prinašali iz daljne Indije in Kitajske v Rim in jih tu za ogromne cene prodajali bogatašem.
Skrivnost pridobivanja svile pa je Rimljanom kljub temu ostala še dolgo neznana. Njih nevednost nam pokaže pisanje rimskega pisca Pli-nija, ki poroča, da svileno blago pridobivajo iz posebnega puha, ki raste na drevju. Sele kasneje so nekateri znanstveniki prodrli v skrivnost pridobivanja  svilenih niti in ugotovili, da predivo za tkanje svilenih tkanin »proizvaja neke vrste pajek«. Vzrok te nevednosti je bil v tem, ker so orientalski narodi, v kolikor so prišli v stik z Rimljani, skrbno čuvali pred tujci skrivnost pridobivanja svilenih niti. Zgodovina pripoveduje, da se je šele za čaša cesarja Justinijana dvema misijonarjema na Kitajskem posrečilo prodreti v skriv-
nost pridobivanja svilenega prediva. Ta dva misijonarja sta v izvotleni palici prinesla iz Kitajske v Evropo jajčeca sviloprejke in jih poklonila cesarju Justinijanu. Pod njunim vodstvom so na dvoru skrbno pazili na jajčeca in jih ogrevali, dokler se niso iz njih izlegle gosenice. Te so hranili z murvinim listjem, potem pa so iz njih odvili kokone. Tako je skrivnost pridobivanja svilenih niti prišla iz daljnega Vzhoda v Evropo, kjer se je nato gojenje sviloprejke kmalu razširilo, zlasti v južnih pokrajinah.
Sviloprejko so gojili najprej v okolici Carigrada in v Grčiji, okoli 10. stoletja pa je ta kultura prešla v Italijo, kjer je dosegla velikanski razmah. V 15. stoletju se je gojenje sviloprejke pričelo širiti po južni Franciji, kjer so v ta namen začeli saditi v velikem obsegu murve. Kot središče svilarske tekstilne idustrije se je razvil Lyon, kjer so nastale že v 16. stoletju številne tovarne svilenih tkanin. Seveda pa je bilo tako. v Italiji kot v Franciji pridobivanje svilenega prediva precej  primitivno. Znano je, da so valili
jajčeca sviloprejk na ta nafto, da so jih ženske nosile v posebnih vrečicah na prsih, ker je človeška toplota za to dovolj primerna. Sčasoma se je seveda postopek pridobivanja svilenega prediva moderniziral, izpopolnil in mehaniziral. Najbolj pa je pridobivanje svile in sploh svilarska industrija bila razvita v Grčiji, Italiji in južni Franciji.
Sviloprejko gojijo danes na posebnih farmah, za katere so značilni veliki murvini nasadi. Jajčeca sviloprejke so preko zime shranjena v mrzlih in suhih kleteh, v maju pa jih stavijajo v posebne, umetno segrevane valilnice, kjer se v nekaj tednih iz jajčec, izvale gosenice sviloprejke. Da gosenice čimprej izvabijo iz jajčnih lupin, postavljajo jajčeca na murvine liste, ki je za sviloprejke najbolj priljubljena hrana. Mlade gosenice takoj čutijo murvino listje in ga prično gristi, čim zlezejo iz jajčec. Tako Žive gosenice sviloprejke okoli 25 dni in večji del svojega življenja prejedo. Po kakih 25 dneh pa se gosenica zabubi. Okoli sebe napravi najprej nekako varnostno mrežico, nato pa
prede zapredek, obstoječ iz ene same, toda do 800 m dolge svilene niti, v katerem slednjič gosenica popolnoma izgineš Ta nit je fenek curek tekočine, ki jo skozi posebne žleze izloča gosenica sviloprejka in ki se na zraku strdi. Ko je predenje končano se gosenica spremeni v bubo, iz katere zleze slednjič metulj. Toda na farmah ne puste, da bi se iz zapredkov izlezli metulji, temveč zapredke z bubami vred pomečejo v kotle z vrelo vodo in kuhajo toliko časa, da buba zaradi vročine pogine, dočim ostane svilena nit nepoškodovana. Te zapredke pošiljajo nato tekstilnim tovarnam, kjer niti navijajo. V ta namen so ob navijalnih strojih postavljeni kotu z vročo vodo, v katere namečejo zapredke, nato pa jih posebne ščetke odvijajo in ponovno navijajo na vretena. Svilene niti so na ta način pripravljene za barvanje In tkanje pisanih in dragocenih svilenih tkanin.
Taka je torej povest o metulju, ki so ga k nam prinesli z dalnjega Vzhoda in ki nam proizvaja dragoceno surovino za izdelavo tako krasnih tkanin.
Kotiček za gospodinje
Oljnata barva se dobro ohrani, če vlijemo nanjo mrzlo vodo, ki jo pred uporabo spet odlijemo. Posušena barva bo' spet tekoča, če ji dolijemo nekoliko terpentinovega olja.
Če hočemo, da bo porumenelo perilo zopet belo, ga kuhajmo v deževnici ali v boraksovi vodi, kateri dolijemo na en liter eno žlico vodikovega superoksida. Potem perilo temeljito izplakujemo.
Proti nespečnosti je najboljše sredstvo, če pred spanjem popiješ kozarec tople vode.
Močno zamazane šipe bodo zopet ciste, če jih operemo s toplo vodo, v kateri raztopimo nekoliko sode.
Pokvarjen želodec si ozdraviš, če ješ samo star posušen kruh, riževo sluzevo juho in čaj brez sladkorja. Mastne jedi, akohol in sladkor ni priporočljiv.
Madeže od rje odstranimo iz perila, če jih poškropimo z limoninim sokom ter nato držimo nekaj časa nad vodno paro. To večkrat ponovimo, nato pa sledove madežev izperemo v čisti vodi.
Gostilniška
(Veselice so pri nas vedno bolj pogoste, zato pa tudi manj obiskane.)
Stric: — No, kako je bilo z včerajšnjo zabavo? Cul sem, da ste imeli deficit?
Gostilničar: — Kakšen deficit, še zgubo imam!
Pri krojaču
Stranka: — Poudaril sem, da mi naredite obleko točno po meri, sedaj pa glejte: vse je  premajhno!
Krojač: — To je nemogoče, vse sem točno meril.
Stranka: (zmaje z rameni in pokaže suknjič).
Krojač (se spomni): Aa, morda pa sem pri izdelavi vzel drugi meter kot pri meri...!
M. Kokolj:		
Stanko Vraz in Prekmurci
(Ob stoletnici njegove smrti)
Pred kratkim smo Slovenci in Hrvatje obhajali stoletnico smrti Stanka Vraza, velikega slovenskega in hrvaškega pesnika ter vnetega znanilca bratstvi in enotnosti južnoslovanskih narodov. Bralci Ljudskega glasa so imeli priliko seznaniti se s pomenom njegovega slovstvenega in drugega javnega dela za oba bratska naroda. V naslednjih vrsticah pa bomo obudili spomin na pozabljeno delo, ki ga je opravil ilirski pesnik s Štajerske, ko je v svoji veliki vnemi za vse, kar je slovanskega, pritegoval v slovensko skupnost svoje sosede Prekmurce, ki so tedaj živeli pod Madžari, popolnoma ločeni in skoraj neopazni od slovenske sredine.
Vraz je pričel svoje slovstveno delovanje z nabiranjem narodnega blaga. Na ta posel se je pripravljal že kot gimnazijec v Mariboru. Proučeval je zbirke ljudskih pesmi in pripovedk drugih slovanskih narodov, nato pa jih je po teh zgledih začel sam nabirati »z vso ljubeznijo patriota in z marljivim delom  strokovnjaka«. Naš slovstveni raziskovalec dr. Prijatelj nam poroča v mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910), da se je Vraz  posebno lotil tega posla 1. 1833 v svojem kraju, 1834—1837 po ostali Štajerski, Kranjski in Koroški, 1838 — najbrž v pozni jeseni — pa je prišel s tem namenom še med Prekmurce V svojem predgovoru k Narodnim pesmim ilirskim pravi Vraz, da je po »zahodni Vogerski pešice hode jih nekaj sam pribral, nekaj pa že nabranih od pismuučenih Slovencov za izdanje dobil«.
V Beltincih se je zglasil pri tam-
kajšnjem kaplanu Števanu Soldatiču, verjetno Belem Hrvatu ali »Iliru iz šopronske stolice«, kakor ga naziva Vraz. Ta mu je izročil razen nekaterih pesmi, ki jih je sam zapisal, tudi zbirko iz zapuščine turniškega župnika Novaka, enega »izmed pismoučenih, ki se je resnično brigal za jezik in narodnost svojega rojstnega kraja«.
V dolnjih krajih mu je pela pesmi Kata Duj (Duh), Slovenka iz Turnišča na Prekmurji«, na Goričkem Eva Rajzarka, »luteranka, Slovenka iz Prekmurja, predela gornjoilirskog« ter Žuža Madjarova, »luteranka, Ilirka iz Večeslavec«. Pri Sv Juriju se je sestal s tamkajšnjim kaplanom Jožefom Vargo, ki je zanj nabiral narodno blago in si že z njim dopisoval.
Po opravljeni poti po Prekmurju je Vraz zaključil svojo zbirko, odšel z njo v Zagreb, jo uredil in naslednje leto (1839) izdal kot Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koroškoj i zapadnoj strani Ugarske. To je prva zbirka slovenskih ljudskih pesmi z vsega našega ozemlja razen s Primorskega. Vanjo je Vraz sprejel poleg ostalih tudi prekmurske. Pod naslovom »Vogerske iz železne mo sa-ladske stolice«, je priobčil naslednje: Trije sinovje, Vdovica ino divojka. Slobodnost, Rodbina ter Mačoha.
Razen I. razrelka Narodnih pesmi je Vraz nameraval izdati še nadaljnje, a ostale so v rokopisih, ki so postali last Matice Slovenske. Iz te, tkzv. Vrazove ostaline, je prekmurske ljudske pesmi ki jih je Vraz sam zapisal ali pa so mu jih izročili že omenjeni zapisovalci.
pozneje objavil prof. Štrekelj v znameniti zbirki Slovenske narodne pesmi.
Vraz je zbiral tudi napeve ljudskih pesmi. V ta namen je prosil svoje rodoljubne znance, naj mu jih beležijo in pošiljajo. Med njegovimi pomočniki je znan že omenjeni Prekmurec Jožef Varga. O tem nam pripoveduje pomembni hrvaški glasbeni narodopisec Franjo Kuhač v zagrebškem Viencu (1880). Slučajno je našel del Vrazove glasbene zapuščine ter med to tudi pismo, kateremu je Varga priložil nabrane »frličke«. Po tej poti so napevi prekmurskih pesmi zašli tudi v Kuhačevo zbirko Južno-slovjenske narodne popievke.
Iz omenjenega Vargovega pisma z dnem 26. julija 1838 je še razvidno, da ga je Vraz prosil tudi za opis prekmurskih šeg in navad, česar pa tedaj ni utegnil storiti. S tem odkritjem je Kuhač podkrepil tesno sodelovanje Varge pri Vrazovem narodopisnem delu.
Razen zbirke ljudskih pesmi je Vraz izdal več zvezkov lastnih pesmi, a mnoge so ostale v zapuščini. Te ustvaritve, ki so že plod Vraza-hrvaškega pesnika, je izdala Matica Ilirska kot Dela Stanka Vraza. V Delih III. nahajamo iz zapuščine vzeto, v desetercu srbskohrvaškega epa zasnovano, a nedokončano ilirsko pesnitev »Bjelotinci« z naslednjo vsebino: Beli se sredi sela zvonile cerkve beltinske. Na. zeleni dobravi poleg beltinskega gradu čudovito pojejo ptice. Večer je in luna s svojo svetlobo poljublja grad in dobravo. Na pomolu gradu sedi gospa Živa, »sela vlastelica«, kraj nje pa stoji njen edinec — Radko, bled, zamišljen. Grajska gospa  je že zgubila devet sinov zapored ter dolga leta čakala novega poroda šele, ko je po nasvetu starke iz vasi odšla v log k studencu tožit toge oljekaricam plavokosam vilam«, je rodila desetega sina Radka, »praunuka roda slavnih Privin« ...
Vrazov rojak in častilec, novoilirec, prof. Fran Ilešič je objavil v mariborskem Časopisu (1928, 1932), »Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine« še odlomek pesnitev s približno temile vsebinami: 
1.	odlomek brez naslova v rokopisu: V belotinskem gradu plaka vdova za edincem, ne more ga dozvati... Sonce je zašlo; sliši se petje vračajočih se žanjic, a glas ene izmed njih je najbolj čudovit. Sin Belotin vpraša mater, katera je to devica, mati mu odgovori, da je grličica z dobrave. Nato odideta spat. Ko je sin že v postelji, ga petje neznane grličice še vedno tako vznemirja, da odhiti v log za njo. olgo ga je devojka čakala, našla sta se in prebila do zore v ljubezni. Zjutraj hoče mati sina zbuditi, a najde prazno posteljo...
2.	odlomek pesnitve brez začetka. Vdova pride k ribniku; na vodi plava košarica in v njej spi fantiček; vzame ga v naročje, a on jo tako pogleda kot nekoč njen sin Dragotin. Vdova zredi fantka, ki ga zove po »medomilih« licih Belotin. Ko doraste do sablje, zaslovi v bojih povsod v kraju Slovenskem, a po njem imenujejo njegov grad belotinski.
3.	»Modrooka Cernooka« je odlomek težko čitljive lirske pesmi, v kateri se tudi omenjata »kraj Slovinski« in »grad Belotinski«.
Ilešič se vprašuje, zakaj se je Vraz tako rad oklepal baš imena »Belotin« in okolice »belotinske« ter domneva, da je morda delovala prikupljiva etimologija tega imena; za zgled sc mu lahko bili Slovaki (Kollar), ki radi postavljajo besedo »biely« pred stvari, ki so jim ljube Prekmurski publicist in narodipes V Novak pravi, da je da, Vrazu pobudo za pesnitve obisk Beltincev
Novak navaja v Zborniku Slovenske krajine in življenju in svetu (1935), da
je Vraz opozoril že l. 1834 Matijo Čopa, sestavljalca prve zgodovine slovenskega slovstva, ha »ogrsko slovenščino«. Ta je nato sklenil, da bo »govor štajerskih in ogrskih Slovenčev pohvalil kot vedno dosleden in ga priporočil svojim kranjskim bratom kot vodilo v dvomljivih slučajih«.
Zbirka narodnih pesmi ilirskih, po. Štreklju in Kuhaču objavljena ostalina, ter ilirski in slovenski odlomki pesnitev, ki jih družijo gospa in sin edinec ter belotinska pokrajina, nam govore, da je narodni buditelj »sinov južne Slavi je«, poln čustev romantičnega rodoljubja, pritegnil v svoje narodopisno in umetniško delovanje tudi neposredno soseščino svoje najožje domovine -prekmursko ozemlje in njegovo slovensko ljudstvo. »Ilir iz Štajera« je obenem eden izmed prvih slovenskih kulturnih delavcev, ki je osebno spoznaval ljudsko življenje prek Mure.
Ni tu mesta, da razpravljamo o znanstveni zanesljivosti prekmurskega narodopisnega blaga, ki ga je Vraz zbral pa tudi samovoljno spreminjal, ne bomo niti vrednotili umetniške veljave njegovih romantičnih pesniških odlomkov in osnutkov, kakor tudi ne njegovega ilirskega osnutka, ki je bil daleč od uresničitve, kakor je bil sam Vraz — romantik daleč od realnosti.
Njegovo delo ni bilo brez napak, vendar je v našem primeru pomembno, ker tvori člen v povezovanju Prekmurcev z ostalimi Slovenci in to v času, ko je zavest o narodni enotnosti Slovencev bila še prav rahla in ko prilike niso bile naklonjene združitvi razkosanih in zatiranih jugoslovanskih narodov. Bratil je Slovence z obeh strani Mure in zato ga slave še današnji rodovi v novi Jugoslaviji.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322
 Tiska Mariborska tiskarna