POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40'— LIR.
Leto III. št. 50
Ir st 20. avgusta 1949
Cena lir 15
Naravna pot
Težko je napovedati, v kolikšni toeri bo sklenitev trgovinske po-Sodbe med Jugoslavijo in Itali-1° vplivala na tržaško trgovino •n na tržaško gospodarstvo sploh. V določenih vrstah izmenjave •Bed tema državama vrši Trst Posredniško vlogo; po vsem tem bosta ureditev in povečanje ju-goslovansko-italijanske trgovine koristila tudi neposredno tržaški trgovini.
Verjetno pa bo posredna korist za tržaško gospodarstvo večja. Mislimo namreč na korist, k) naj bi jo prinesla Trstu razbistritev splošnega ozračja, pra-yega vzdušja, ki se je jelo ustvarjati v gospodarskih stikih med Trstom in Jugoslavijo kot posledica napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Ključne postojanke v vodstvu tržaškega gospodarstva po deloma še vedno v rokah italijanske države in italijanskega kapitala, ker še ni bila izvedena Oiirovna pogodba, odločujoča beseda pa gre anglo-ameriški vojaški upravi, čigar gospodarska politika se v veliki meri uravnava Po vremenski napovedi na črti Beograd-Rim.
Zanesljivo ne vemo, ali je odhod predstavnikov Združenih jadranskih ladjedelnic v Beograd v neposredni zvezi z boljim ozračjem med sosednima državama; saj je bilo storjeno že več takšnih poskusov za vzpostavitev gospodarskega sodelovanja med težko tržaško industrijo in Jugoslavijo.
Vsekakor vidimo Tržačani v koraku Združenih ladjedelnic Prizadevanje, da bi tržaško gospodarstvo in z njim tudi tržaška industrija našla pot v zaledje, kamor ga je narava vodila stoletja in kjer so dana naravna jamstva za procvit tržaške luke in tržaške industrije.
Tudi med italijanskimi gospodarstveniki so se našli možje, ki po_ smelo poudarili, da mora tržaška industrija delati v prvi vr-*ti za tržaško zaledje. Splošne koristi tržaške industrije in tržaškega prebivalsva, ki hoče delu, zahtevajo, da njegovi predstavniki zgrabijo vsako priliko, k' se jim nudi, in da se ne dajo Prehiteti od italijanske industri-Je in drugih držav.
Jugoslavija, ki ni dovolj industrializirana ponuja dragocene Urovine, t. j. rude, v zameno za Polizdelke in stroje deželi, ki h'fna dovolj surovin, pač pa raz-'to industrijo in obilico prvovrstne strokovne sile.
Bolj naravne trgovinske izme-Jave si ni mogoče misliti.
SVICARSKE URE V AMERIKI ZA 8—15% DRA2JE Predstavnik švicarskih urarjev Z Da. je napovedal, da se bod;o ^Vičar,ske ure v ZDA podražile »a 8—15% počenši p 31. oktobrom. ^Vičarji izvažajo v ZDA samo nošnje mehanizme. Švicarji bodo ^odrazili svoje izdelke, kr so švi-harski, življenjski stroški v zad-10 letih v Svici narasli za j"%, plače pa za 92%. Švica pro-ua v ZDA za 322.000.000 dolarjev letno, in sicer uvozijo ZDA .iz •Oce 7,500-000 ur. medtem ko j ih "^ni izdelajo 2,500.000.
AMBICIJE ARGENTINSKE MORNARICE
^/^rgcntiinpka vlada je v inozem-U nairočiilla ogromno tonažo tr-»"Vinskih ladij- V angleških ladje-Aieah .''C danes v gradnji 111.589 au Judiij za Argentino, kar pred-r, .* v ia 15% vseh čezmorskih naju, d v angleških ladjedelnicah.
v Sentina je naroči'a ladje tudi ha, '''G- P° angleških poročilih vj 'nerava airgemitiska v'ada s-pra-svo-° trgovinsko mornarico sgv,. ". 1953 na tretje mesto na ]e-jj ^ svetovnih mornaric- Pri an-Ar'^^argentinskih pogajanjih so t>ofjpllt,lnci ‘zahtevali, da bodo del gli;1 ^ argentioskega mera za An-]0 Prevažali na lastnih ladiah.
Poi ltl5.r'ški turisti so v juniju j0 r°šili na Angleškem 10 milila °V dolarjev, t. j. približno to-Se kolikor je znašal v tem melj u nngleški izvoz, ki je dosegel bilijonov dolarjev.
GOSPODARSKI POGOJI ZSSR
za sporazum z ZDA
Ameriška revija »United Na- i tions World« (Svet združenih na- I rodov, je priobčila zanimiva ob- 1 vestila o sovjetskih pogojih z.ai spravo z ZDA. Čeprav gre za zasebne vire, ki jim ni mogoče vedno popolnoma zaupati, so iz-va'am'a ameriške revije zbudila pravo senzacijo v ameriški javnosti.
Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra in predstavnika ZSSR pri OZN Andrej A. Gromiko je pojasnili stališče Stalina v1 razgovoru z nekim ameriškim veljakom poslovnih krogov: in to pred svojim odhodom v Moskvo- (Nai Gromikovo mesto je prišel Malik). Po' teh informacijah bi bil Stalin pripravljen skleniti sporazum z ZDA pod naslednjimi pogoji: 1) ZDA morajo prenehati s svojo diskriminacijsko tlngovinsko politiko, ki ima za posledico prepoved izvažanja strateškega blaga v Sovjetsko zvezo in njene zaveznice; 2) ZDA nai dovolijo Sovjetski zvezi posojilo 2 milijard dolarjev; 3) ZDA morajo prenehati s podpiranjem fašističnih in hitlerjevskih elementov onstran »železne zavese«; 4) nemško vprašanje (sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo) j e treba rešiti s soglasnim sporazumom štirih vele-
»SV|mancia! Times« se bavi z vprašanjem povišanja cene zlatu, izražene v dolarjih. V primeru, da bi cene zlata povišali od 35 uoiarjev za unčo na 55 dol. bi se svetovne rezerve v dolarjih povišale letno za 440 milijonov dolarjev, ako se vzame za podlago svetovna proizvodnja zlata v letu 1948 (21,2 milijona unč)- Ko bil ceno zlata povišali na 70 dolarjev, bi se rezerve v dolarjih pomnožile na 770 milijonov.
S tem bi vprašanje pomanjkanja dolarjev ne bilo še rešeno, ker znaša -svetovni primanjkljaj v delanih okoli 6 milijard dolarjev na leto. Ko bi se dala proizvodnja -zlata dvigniti na predvojno (v L 1938 33,1 milijona unč), b;i s-e -povečale rezerve v dolarjih na 1.050, oziroma 1.500 v primeru, ko bi se cena zla-ta povišala na 55, oziroma 70 dolarjev za unčo Minister Staff ord Crippg je predstavniku Južne Afrike Ha-vengi obljubili pomoč pri akciji za povišanje cene zlata, toda pod po-^ojem, da bi Afrika odstopila precejšen del zlata, Angliji. Južna Afrika je še vedno med prvimi pridobitniki zlpta na svetu, kakor nam pokaže naslednja statistika:
Področja	L- 1938	L. 1948
St-erlinsko podr	4,3	2,6
Južna Afrika	12,2	11,8
Dolarske dežele	8,9	4,6
Evropa	6	2.6
Ostali svet	1,7	0,8
. Navedene številke predstaviia-j o milijone unč pridobljenega z'ata. Od evlropske proizvodnje pripada 80% Sov-jetsk-i zvezi. V primeru, da bi se cena zlata poviša'a, bi v Evrcp-i imela naj večjo korist Sovjetska zveza, medtem ko bi pridbbite-v ostalih drža-v znašala le okoli 10 milijonov dolarjev. Prav i-z tega razloga so Angleži mnenja, da bi Južna Afrika morala odstopiti njim dobršen del zlata.
Ob zaključku izraža list mnenje, da se bodo ZDA na prihodnjem sestanku Mednarodnega denarnega -sk'ada uprle predlogu za povišanje cene z'a-ta.
Cena 1 kg z,lata je v Franciji med .5. in 6. avgustom poskočila od 578.000 na 602-000 frankov. Dolar je napredoval na svobodnem: trgu od 355 na 380 fr- za dolar.
Mednarodna banka za obnovo je izdala mesečno poročilo o svojem delovanju. Poročilo pravi, da je banka 10. julija poslala v Kolumbijo posebno misijo, ki bo preučila gospodarske in finančne razmere te države. Misija je sestavljena iz 9 članov; predseduje ji Laughlin Currie. Misija bo predložila svoje dokonč-
sil: zapadne sile morajo pristati na primerno volno odškodnino, ki io mora plačati Nemčija Sovjetski zvezi v smislu sporazuma v Potsdamu.
Gromiko je dodal, da je ZSSR zlasti vznemirila nenadna prekinitev dobav na račun posolila in zakupa po vojni, ker je Sovjetski zvezi povzročila velike gospodarske težave.
ŽIVINOREJA V SOVJETSKEM TRILETNEM NAČRTU
Po novem triletnem načrtu za pospeševanje kmetijstva bo Sovjetska zveza proizvedla 230 milijonov t. mesa. Kako držen je ta načrt, se vidi iz okolnosti, da bi po načrtu, ki je bil izdelan 1. 1946, morala znašati proizvodnja mesa 1950, komaj 130 milijonov t.
»Pravda« pravi v svojih pripombah, da morajo odslej državni organi bolj paziti na kakovost živine, ki jo bodo oddajali kmetje; živina mora biti bolj rejena. Zato so danes dani mnogo boljši pogoji. Sovjetska zveza pridela mnogo več žitaric kakor nekdaj. Žita je dovolj za ljudi in živino. Zdaj se ne sme več dogajati, da bi živina v zimskih mesecih stradala in čakala na zeleno krmo spomladi.
no poročilo šele( po 7 do o mesecih.
Banka preučuje jugoslovansko vlogo glede podelitve posojila. I ki se bo uporabila za izvršitev načrtov o moderniziranju kmetijstva, bolji opremi rudnikov in industrije sploh.
Dohodki banke v bilančnem letu, ki se je zaključilo 20. julija 1949 so znažali 21,578.413 dolarjev, izdatki pa 10,968.166 dol. V tem času je banka dovolila za 153,100.000 dolarjev posojil; tako je skupna vsota do zdaj podeljenih posojil dosegla 650,100.000 dolarjev.
V zadnjem letu sta, postali članici še Avstrija in Siam, tako da šteje banka danes 48 udeleženk. Avstrija je podpisala 500 delnic po 100.000 dolarjev, Siam- pa 125.
OD NEW YORKA DO FRANKFURTA SKOZI STRATOSFERO
Dne 27. julija je na letališču Rhe-in-Main p|ni Frankfurtu pristalo ameriško letalo »Sladship«. ki pripada družbi »Overseas Air Lines, po 11-urnem letu iz New Yorka. Od 19. avgusta je promet na tej progi reden. Letalo- ima prostora za 60 potnikov in 42 postelj. Vs-a-ke dve minuti obnovijo zrak v potniških kabinah-Zračni pritisk ustreza pritisku v višini 1676 m. Letalo leti skozi stratosfero. Od 1- oktobra dalje bo pot iz New Yorka v Frankfurt stala 551 do'arjev.
**
198-000 ameriških turistov je prispelo v Evropo v prvem poletju 1949, lansko leto samo 141 tisoč-
London je za novo senzacijo bogatejši. Objavljeno je namreč bilo, da je angleška vlada deblokirala ogromen kredit 231 milijon funtov, ki ga ima Indija nasproti Angliji. Vest je iznenadi-la vso angleško javnost, ker gre že delj časa vsa angleška finančna politika za tem, da čimbolj stiska in ovira razpolaganje s tujimi krediti, da bi sé Anglija čimprej postavila na noge. Anglija se je zadolžila' v Indiji med vojno. Indijci, oziroma njihov finančni minister Matthai je Angležem postavil prav tai pogoj med pogajanji vseh predstavnikov Angleškega imperija za to, da Indija ostane v sklopu šterlin-skega bloka. Edino na ta način jim bo mogoče, da si nabavijo potrebno industrijsko opremo.
Odločitev angleške vlade zbu-
Evropske valute na ameriškem trgu
Predstavnik tvrdke Deak and Co. v Washingtonu, ki se bavi z zamenjavo evropskih valut je dal novinarjem pojasnila o položaju na svobodnem trgu v A-meriki. Dejal je, da je povpraševanje po nekaterih evropskih valutah, ki so pod strogim državnim nadzorstvom, veliko pred vsem med izseljenci; prava trgovina ne prihaja v poštev, pač pa gre samo za denarne pošiljke izseljencev. Povpraševanje po dinarju se je povečalo in temu primerno je tudi poskočil tečaj dinarja. Madžarski florint, ki mu je uradno določeni tečaj 11 za dolar, kvotira na svobodnem trgu 31 florintov za dolar. Češkoslovaška krona ima uradni tečaj 50 kr. za dolar, na svobodnem pa 280 kr. za dolar. Poljski zloti gre na svobodnem trgu po te-, čaju 16 stotink dol. za 100 zlotov, uradni tečaj pa mu je 1 stotinka dolarja za zloti.
Ameriške oblasti cenijo, da gredo denarne pošiljke ameriških izseljencev in to v valutah kupljenih na črni borzi, v milijone. Kljub budnemu nadzorstvu evropskih držav se evropske valute tajno izvažajo v Svico in odtod dalje v Ameriko, kjer jih izseljenci kupujejo na črni borzi.
NOVI BANKOVCI V FRANCIJI Francoska narodna banka (Ban-que de Fance) tiska nove bankovce 5.000 fr. »La Vie Financie-re« pripominja, da s tem še ni rečeno, da pridejo ti bankovci takoj v obtok. Zgodilo se je namreč, da so bili prvi bankovci 5.000 fr. tiskani že 1. 1924. stavljeni v promet pa šele 1. 1938.
Prevodnost je lepa stvar, toda skušnjave za finančnega ministra so toliko večje; saj se je denarni obtok v Franciji povečal v tednu od 28. aprila do 5. maja za skoro 17 milijard (16.933 milijonov), in sicer na 1.064.210.000.000 fr.
PONAREJENI FRANKI Francoska- banka opozarja, da so v obtoku ponarejeni francoski bankovci po LOGO frankov. Papir je slabše vrste m vodeni tisk. ni posrečen. Na praven bankovcu se na vodenem prostoru vidi jasno z ene strani ženska, z druge moški.
AM-LIRE BODO POTEGNJENE IZ PROMETA
Italijanska banka i-i-h bo do 30-novembra nadomestila z lastnimi denarjem. Poleg tega bo Italijanska banka potegnila iz prometa tudi svoje dosedanje bankovce po 100 in 50 lir -in jih nadomestila-z novimi, kii so biiili natiskani v Rimu takoj po osvoboditvi 1. 1944-Pozneje bodo potegnjeni iz prometa tudi novi bankovci im zamenjani s kovanim denarjem. Ku bodo potegn|jenL lilz prometa tl bankovci, bo Italijanska banka zamenjala tudi bankovce po 500. 1000, 5000 in 10-000 lir z novimi.
Finska marka je bila nedavno četrtič razvrednotena. 1. 1939 je stal dolar 49 finskih mark, nedavno še 136 mark, po novem razvrednotenju (4. julija) pa stane 160 finskih mark.
ja nezadovoljstvo v Washingto-nu, ker bo Indija naročala manj blaga v ZDA, kakor bi ga sicer. Jasno je, da je sklep angleških in dominionskih finančnih ministrov, da, se mora zmanjšati uvoz držav šterlinskega bloka z dolarskega področja, zadel ameriško industrijo. Indija, ki bo zdaj prosto razpolagala z 231 milijoni funtov bo naročala predvsem na šterlinskem področju.
Londonska poteza pomeni vsekakor uspeh za Indijo. Doslej sta namreč samo Argentina in Brazilija dokončno rešili vprašanje ureditve finančnih in gospodarskih odnosov do Anglije, medtem! ko druge države, kakor Egipt, Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan in Irak še čakajo na angleške ponudbe glede rešitve medvojnih dolgov.
Za povišanje cene zlata
ZnA so nasprotne
Indija v šterlinskem bloku
Razpolaga z ogromnim kreditom v Londonu
SOCIALNI UTRINKI
Naravna domovina Tržačanov
Poveljnik angloameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja gen. T.S. Airey je v svojem zadnjem poročilu na Varnosti svet Organizacije združenih narodov (za čas od 1. apr. do 30. junija) izrazil prepričanje, «da je treba bodočnost STO-ja iskati v skorajšnjem sporazum med prizadetimi državami, da se Trst vrne Italiji kot naravni domovini večine njegovega prebivalstva...»
Kako je z naravno domovino Tržačanov, ki so bili v dolgi tržaški zgodovini samo 25 let pod Italijo, nam pričajo naslednji podatki o rojstnem kraju tržaških prebivalcev, sestavljeni po uradnih popisih iz 1. 1921 in 1931. (Popis iz 1. 1936 ne navaja podatkov o rojstnem kraju prebivalstva). Podatke smo posneli iz razprave P. Medani: «La popolazione di Trieste nell’ultimo ventennio» («Annali Triestini di Diritto, Economia e Politica», Trst, 1942, stran 42). Številke prikazujejo, koliko Tržačanov je bilo na vsakih 1.000 prebivalcev rojenih v posameznih italijanskih pokrajinah in inozemstvu. Tedaj je bil Trst pod Italijo. Mirovna pogodba (16. feb. 1947) je Julijsko krajino razdelila med Jugoslavijo in STO; le majhen del (Tržič, Gradiška in Gorica) je bil zopet priključen k Italiji.
L. 1921 je bilo 58% popisanega prebivalstva rojenega v Trstu, do 1. 1931 je odstotek nazadoval na 53. Odstotek Tržačanov rojenih v Julijski krajini in Zadru se med tem časom ni izpremenil, pač pa se je odstotek rojenih v italijanskih deželah povečal od 14 na 20. Pod italijansko zasedbo so se Italijani priseljevali zlasti iz južne Italije, predvsem iz Apulije; tako se je število priseljencev iz Apulije od 1. 1921 do 1931 povečalo od 4.858 na 7.160.
Kljub umetno pospeševanem doseljevanju iz Italije, se sestava tržaškega prebivalstva v bistvu ni izpremenila. Generala Aireya so njegovi sodelavci očividno slabo informirali.
PREBIVALSTVO ZDA
Po podatkih statističnega urada znaša prebivafetvo Združenih držav 143,414.000, kar predstavlja 8.9 *cdst. povišanje po štetju iz <ta 1940. Prebivalstvo je naraslo za 2 milijona prebivalcev več, kakor so napovedali strokovnjaki-Povečanje gre predvsem na račun naravnega prirastka t. j. povišanja števila rojstev. Leta 1947 je bilo rojenih 3,700.000 Američanov. Gre za cenitev, ne za pravi popis prebivalstva.
CEHI IN SLOVAKI V INOZEMSTVU
Število Cehov in Slovakov, ki žive v inozemstvu v raznih državah In predelih -sveta, se je po osvoboditvi zmanjšalo za 588.000. Na poziv ,iz domovine se je mnogo Cehov in Slovakov vrnilo in danes pomagajo piri obnovi države. Danes živi v inozemstvu še 2,063-000 Cehov in Slovakov, od tega je Cehov 828.000 in 1,235.000 .Slovakov. Največ CehosloviakxM živi v Ameriki. V Aziji živi 3,200 Cehov in 2-000 Slovakov, v Afriki ,700 Cehov (in 300 Slovakov, v Avstraliji 800 Cehov in 200 Slovakov.
Rojstni kraj	L. 1921	L. 1931
Trst	576	534
Julijska krajina	208	208
Piemont	6	7
Ligurija	2	7
Lombardija	11	10
Tridentinsko	4	4
Beneško	45	73
Emilija	9	12
Toskana	7	7
Marke	7	6
Umbrija	2	2
Lacij	3	5
Abruzzi	4	4
Kampanija	7	10
Apulija	20	29
Lukanija	1	2
Kalabrija	3	4
Sicilija	9	13
Sardinija	2	4
Druge it. pokrajine	142	197
Inozemstvo	73	61
Neznan	1	—
ZA ITALIJANSKE IZSELJENCE
Italijanska vlada je zahtevala 32 milijonov iz kreditov ERP za organizacijo izseljevanja v Južno Ameriko. Letos bi moralo oditi v Južno Ameriko 160 tisoč Italijanov, v resnici pa jih je odšlo samo okoli 120 tisoč. Ovire so tehnične narave (prevozne), pa tudi gospodarske, ker se gospodarstvo Južne Amerike ne razvija, kakor bi moralo. Italija bi zahtevani denar porabila za organizacijo izseljevanja v Brazilijo, Urugvaj, Venecuelo, Paragvaj, Kolumbijo in Mehiko. V Argentini ima Italija že itak lasten kredit, ki je nastal v zunanji trgovini.
MEDNARODNA KONFERENCA ZA UMETNA GNOJILA V Curihu se je v začetku avgusta vršila prva povojna mednarodna konferenca, na kateri so obravnavali razna vprašanja v zvezi z umetnimi gnojili in ostalimi kemičnimi proizvodi, ki jih uporabljajo v poljedelstvu. Konferenci so prisostvovali delegati 20 držav, med drugim tudi zastopniki Poljske, Jugoslavije in Cehoslovaške. Številna strokovna in gospodarska poročila so se strinjala v tem, da se mora poglobiti mednarodno sodelovanje pri preučevanju zadevnih vprašanj in pri zbiranju potrebnih statističnih podatkov. Med drugim se ie izkazala potreba po skupnemu raziskovanju močnih sodobnih sintetičnih proizvodov za borbo proti mrčesu (n. pr. DDT), v korist človeka in živali. **
LETALSKE PROGE DONOSNE
Mnogo mednarodnih letalskih družb je delalo doslej z zgubo in se vzdržujejo le z državno podporo. Ameriška družba American Air Lines Ine., ki je imela lansko leto v prvem polletju 4,098.000 dolarja zgube, pa je letos v prvih šestih mesecih dosegla prebitek 3,536.000 dolarja.
Nemški glas
o italijanskih strojih
Nemški gospodarski list »Ex-portdienst« (Duesseldorf, 8. julija) prinaša pod naslovom »Italija1 posnema stroje«, naslednji članek:
»Iz krogov južnonemških tovarnarjev nam pišejo«; Na letošnjem; milanskem sejm-u smo postati pozorni na okolnost, da predstavlja del itaiijanskkih strojev či-ste kopije inozemskih, predvsem nemških strojev. Pogosto s-o pustili na teh kopijah celo ime nemške tovarjne in stroj je bil kratko označen z dodatkom »Italiana« Tako smo lahko videli v neki stojnici izvirne izdelke nemških strojnih tovarn, medtem ko je na sosedni stojnici italijanska tvrdka razstavljala isti stroj kot »Italiana«- Pogosto smo opazili tudi, da je bila označba tvrdke na vznožju prosto menjana. Pri italijanskih tvrdkah ste lahko opazili izdelke raznih nemških tvrdk —■ za zobotehn-iko, dalje stružmiike itd. To velja tudi glede strojev nemške elektroindustrije-V tej zvezi je zanimivo, da je neki znani italijanski gospodarstvenik ob prireditvi milanskega sejma brah.il v neki reviji stališče naj Italija ne dela nikakšnih težav uvoz-u inozemskih strojev, da bi italijanska industrija lahko posnela stroje, v koliko«, doslej rama ne proizvaja podobnih in kakovostno enakih -strojev. Jasno je, da bi spričo takšnega položaja ne smel niti eden nemški tovarnar ponudiit-l svojih najnovejših izdelkov Italiji. Čeprav so nemške strojne tovarne zelo zainteresirane na tem, da pospešijo izvoz svojih izdelkov v vse države, bi bilo treiba zajamčiti nemške patente v vseh državah, ki pridejo v poštev za uvoz stro jev iz Nemčije-
IE
Iz jugoslovanskega pomorstva
«Ladjedelnice 3. maja» na Reki so v polnem razmahu. Med raznimi večjimi deli je treba omeniti dograditev treh motornih ladij «Skopje», «Sarajevo» in «Zagreb», ki imajo po 3,100 BRT in 4.000 t nosilnosti ter so dolge po 101,34 m. Poleg tega gradijo plavajoči dok
6.000	ton, dolžine 120 m in širine 28 m.
«POMORAC» NAMESTO «POMORSTVA»
Na Reki je pričel izhajati «Po-morac» kot glasilo Ministrstva za pomorstvo FLRJ in Sindikata mornarjev, pristaniških in ladjedelni-ških delavcev. (Reka, Obala jugo-slovenske mornarice br. 7). Iz u-vodne besede se vidi, da bo novi list nadomestil «Pomorstvo», ki je doslej izhajalo v Splitu. Novi list bo izhajal dvakrat mesečno. Stane v Jugoslaviji 72 din letno.
Iz morja so dvignili v Splitu ladjo «Marco» (1.487 Brt), ki so jo zavezniška letala potopila novembra 1943. S parnika so raztovorili 1.000 ton kromove rude. «Marco» je bil zgrajen 1.1931.
V	Porečju so dvignili iz morja ladjo «Mercurio» (1979 Brt), ki so jo potopila zavezniška letala avgusta 1944. Ladja je bila zgrajena 1. 1918. Na njej je bilo 1.200 ton boksita, ki so ga razložili istrski rudarji.
Delo je izvršilo podjetje «Bro-dospas». Ker sta ladji prestari, jih bodo uporabili kot staro železo; vrgli bosta 2.500 ton starega železa.
NOVA PROGA CEZ BOSNO IN JADRAN
Mladinsko progo Samac-Sara-jevo bodo podaljšali od Sarajeva do Ploč, to je nove luke na Jadranu, ki so jo pričeli graditi že pred vojno. Nova proga, ki bo seveda normalnotirna, bo dolga 192 km. Zgraditi bodo morali kar 30 predorov. Bosna je bila doslej povezana z Jadranskim morjem samo z ozkotirno progo Sarajevo-Dubrovnik. V Pločah bodo lahko pristajale tudi velike oceanske ladje.
Prekosili so Stahanova. Julija je v rudniku Breza rudar Siro-tanovič prekosil Rusa Stahanova (102 toni premoga) in je s svojo brigado nakopal 253 vagončkov (152 ton) premoga. Stahanova je nedavno prekosil tudi rudar Mu-jo' Bajrič, ki se je1 s svojo brigado nakopal 132 ton premoga.
železniške tovorne vagone izdelujejo v tovarni v Rankoviče-vem (nekdanjem Kraljevu). Tovarna je potrebne stroje naročila na Češkoslovaškem in Poljskem, toda po objavi kominfor-mistične resolucije stroji niso prispeli. Zato jih je napravila tovarna »Prvomajska« v Magrebu.
JUGOSLOVANSKE CISTERNE ZA PREVOZ VINA
V	Subotici so izdelali 30 železniških cistern za prevoz vina
in alkohola. V Subotici gradijo še 100 podobnih cistern. Za prevoz vina so v načrtu 4 brzi vlaki, vsak vlak bo lahko prevažal
300.000	litrov vina naenkrat. Za izvoz vina bodo izdelali specialne vagone, ki bodo posebno primerni za dolge vožnje.
JUGOSLOVANSKA
TRGOVINSKA
PREDSTAVNIŠTVA
TrgoVinsko predstavništvo FL RJ v New Yorku. je menjalo svoj naslov, ki je zdaj naslednji: Yu-goslav Commercial Attaché - 17, State Street - New York 4, N. Y. - USA.
Novi naslov jugoslovanskega predstavništva v Varšavi je: Attaché Commercial Yougoslave, Aleja Poiina 13 - Warszawa.
V	Curihu so odprli Jugoslovanski trgovinski urad, ki ima naslov: Bureau der Repraesen-tation der jugoslavischen Wirt-schaftsunternehmungen - Bahn-hofstrasse 3/1, Zuerich.
V	Hajfi so odprli novo jugo-
slovansko predstavništvo, ki ima naslov:	Yugoslav Commercial
Attaché, Korlaet POB 1281, Hai-fa, Izrael.
PRESKRBA MEST NAPREDUJE
»The Yugoslav Fortnightly« poroča, da se je v zadnjem letu poboljšala preskrba mest z živili, kar dokazuje primer Beograda. Maja junija in julija so Beograjčani prejemali redne obroke svinjine, govedine in teletine. Cena je bila za svinjino 49, za govedino 42 in teletino 45 dinarjev za kg. Razdeljevanje masti, sladkorja in kruha je šlo gladko od rok. Mast stane 52,50 din kg. Obrok sladkorja so aprila povišali za 20 odst. Zelenjava in sadja prihaja na trg v večji količini.
Petčlanska družina - oče je- težek delavec, mati delavka, dalje dva otroka in stara mati - je na podlagi živilskih izkaznic prejela v juniju in juliju za vsak mesec: 8,850 kg mesa, 5,050 kg sladkorja in 65,500 kg kruha. Zdaj nameravajo organizirati večji donos rib na beograjski trg, tako da bi bili za vsakega prebivalca zagotovljeni 4 kg rib mesečno.
NAČELA ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJE TRGOVINE Kakor poroča »Češkoslovaški! gospodarski vestnik«, ki ga izdaja Iministrstvo za zunanje trgovino, se je posebna češkoslovaška delegacija pod vodstvom g- Loebla pogajala v Wa-shingtonu in Londonu o pospešitvi trgovinske izmenjave. Tajnik delegacije dr. 'Setinskii je ostal v ZDA in čaka na otvoritev češkoslovaške razstave v New Orleansu. Vestnik dodaja, da so vsa ta pogajanja' dokaz, da razlika1 v gospodarskem sistemu nikakor nlel predstavlja ovire razmahu zunanje trgovine, ki mora sloneti na popolni enakopravnosti.
„Dinar v coni B"
Tednik za zunanjo politiko »Relazioni Internazionali« (16. julija), ki izhaja kot glasilo Zavoda za preučevanje mednarodne politike v Milanu, odbija v svojemj uvodnem č -ainku »Dinar v coni- B« obtožbe jugoslovanske vojaške uprave v Kopru, da je italijanska politika kriva, da je bila VUJA -iz gospodarskih raziogo-v prisiljena zamenjati j-ugolire z dinarji; itali jamska vlada ie namreč odbila zahtevo VUJA, da v smislu mirovne pogodbe (čl- 11. priloga VII) dobavlja plačilna sredstva tudi coni B- List zvrača krivdo na VUJA češ, da j e izdala jugoli-re in jih priznala kot plačilno sredstvo.
V resnici je foi’a tudi italijanska lira plačilno sredstvo v coni B, z druge strani krožijo še danes v Trstu tudi angloameriške AMG — lire. »Relazioni ,internazionali« se postavljajo na povsem prosto stališče- Ker se je pokazalo, da ie mirovna pogodba g'ede konstituiranja STO-j-a in imenovanje guvernerja neizvedljiva, ne velja več. Na koncu dodaja, da je rezultat občinskih volitev v Trstu (12. junija) pooblastil -italijansko vlado, da na tihem (»diskretno«) spet razburka vode, ki so zastale iA-a tristranskem predlogu z dne 20- marca 1948. De Gasp,eri je v svojem tržaškem govoru (10. junija) poudaril, dia b-ì Trst lahko zadovoljil potrebe jugosUvije, tudi ko bi, bil priključen k Itali-.ji.
Članek j-e bil očitn-o napisan v času, ko je bil-o treba v skladu s taktiziranjem italijanske zunanje politike »bloditi vodo«.
«N. Zuercher Zeitung» (7. julija) prinaša dva dopisa — iz Rima in Milana — o učinku zamenjave ju-golir v coni B. V drugem poročilu poroča, da pomeni uvedba jugoslovanskega dinarja v coni B kršitev mednarodne mirovne pogodbe, ker bi morala na STO-ju ostati italijanska lira kot plačilno sredstvo. Dalje poroča list, da je minister za zunanjo trgovino prof. Bertone naslovil na predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve interpelacijo, v kateri pravi, da zahtevajo koristi 70.000 Italijanov v coni B, da se zadeva predloži OZN. (Po vsem tem živijo v coni B samo Italijani, prip. ur.)
GOSPODARSKI RAZVOJ TRSTA
v zgodovinskem preseku
IZVOZ JUGOSLOVANSKEGA CEMENTA
Tvrdka »Jugometal« v Beogradu je prevzela vse posle glede izvoza cementa, ki jih je doslej izvrševalo Glavno ravnateljstvo zvezne cementne industrije. - Jugoslavija izvaža v zadnjem času velike količine cementa v Argentino.
JUGOSLAVIJA V TORONTU Jugoslovanski paviljon (na mednarodnem industrijskem sejmu v Torontu (Kanada), ki je bil junija meseca, je zbujal zanimanje obiskovalcev, zlasti pa jugoslovanskih izseljencev. Sejma so se udeležile tvrdke: »Jugometal«, »Jugodrvo«, »Jugolek« in »Ju-gofolklor«. Najbolj zanimiv je bil oddelek »Jugofolklora«.
Do rimske zasedbe nimamo zgodovinskih vesti o našem mestu, pa tudi leto zasedbe nam ni znano. Zgodovina nam poroča le o rimskih napadih na Furlanskem do reke Timave in v Istri, ki so se vršili v zadnjih dveh stoletjih pr. Kr. V tej dobi, okoli 1. 100 ali 150 pr. Kr., so Rimljani zasedli tudi Trst s svojimi kolonisti, med katere so razdelili zemljišča v spodnji okolici, in s svojimi legijami, ki naj bi branile koloniste in nove meje.
Pred rimskim prihodom je bil Trst prav za prav le velika vas z majhnim lokalnim tržiščem in solinami. Tržačani so bili po večini zemljiški posestniki, poleg tega lastniki srnin in majhni trgovci. Po prihodu Rimljanov se gospodarski položaj ni mnogo spremenil, le trgovina je vsled novodošlih rimskih vojakov nekoliko oživela- zato pa so morali Tržačani rediti nove gospodarje, rimske koloniste. Ta položaj je ostal skoraj nespremenjen do propada rimskega cesarstva.
Leta 568 po Kr. so Langobardi Trst popolnoma jrazrušiil. Pozneje si je naše mesto zopet opomoglo, vendar je imelo težke čase pod raznimi gospodarji, med
drugimi Bizantinci, Longobardi in oglejskimi patrijarki. V brezkončnih stiskah so bili Tržačani od desetega stoletja dalje, ko so Benetke zavladale na morju. Benečani so hoteli itak skromno tržaško trgovino popolnoma zatreti; prav tako so jim bile na poti tudi tržaške soline, ker so hoteli sami predajati sol, ki so jo pridobivale njim podrejena istrska mesta Milje, Koper in Piran. Zaradi tega so se vršili med obema mestoma neprestani boji, in to še celo potem, ko se je Trst,v obrambo svojih gospodarskih koristi priključil k Avstriji.
Gospodarsko se je mesto pričelo razvijati še le po 1. 1719., ko je cesar Karel II, proglasil prosto luko. Trst je štel takrat nekaj nad 5000 duš, Benetke so naglo propadale. L. 1840. je število tržaških prebivalcev naraslo že na 80.000. V tisti dobi se je dogradila »stara cesta« na Opčine (po Trgovski ulici); 1. 1836. se je ustanovilo društvo za pomorsko plovbo «Avstrijski Lloyd«, še prej pa 1. 1831., zavarovalnica »Assicurazioni Generali«. Tej je 1. 1838 sledila »Adriatica di Sicurtà«. L. 1857. je bila dograjena do Trsta »Južna železnica«. Te-
ga leta so ustanovili tovarno za stroje pri Sv. Andreju; 1. 1883. je bila dograjena »Nova luka«. L. 1893. so zgradili luko za nafto pri Sv. Savi. V dobi «proste luke« so se imenitno razvili: pa-robrodarstvo, ladjedelništvo in veletrgovina.
Po odpravi proste luke, 1. 1891, se je v Trstu, ki je štel takrat skoraj 180.000 prebiv., začela ži-vahneje razvijati industrija; !• 1901 so pričeli graditi novo luko pri Sv. Andreju, 1. 1907. je bila končana bohinjska železnica, kakih 20 let pred tem pa proga od Sv. Andreja do Kozine. Med .zadnjimi večjimi napravami, ki pričajo o gospodarskem razvoju našega mesta, bi bilo omeniti še pristanišče z velikim skladiščem za les, ki je bilo 1. 1903. dovršeno pod Sčedno.
Prva svetovna vojna, ki je iz-bruhnila 1. 1914. in tej sledeča italijanska zasedba sta zaključili avstrijsko razvojno dobo tržaškega gospodarstva. Stara tekmovalka, Benetke, so zmagale nad Trstom, ki ne more niti sanjati o kaki novi razvojni dobi, dokler se gospodarsko ne priključi k svojemu naravnemu zaledju.
—od—•
Razgled po pristanišču
V preteklih 14 dneh se je promet v pristanišču znatno skrčil in se je v glavnem vršil v luki pri Sv. Andreju.
Dne 8. t. m. je priplula v io luko ameriška ladja »Edgar F. Luckenbach« (10000 ton, New York) in 10. t. m. odplula po izkrcanju večje količine moke in konserviranega mesa, namenjenega v Avstrijo.
Dne 10. t. m. je prispela italijanska ladja »Rovigo« (5000 t., Benetke). Vkrcala je manjšo količino lesa ter je odplula v Grčijo in Turčijo.
Nadalje so priplule naslednje ladje:
Italijanska motorna ladja »O-tranto« (3000 ton, Rim). Naložila je med drugim tudi 9 vagonov parjenega bukovega lesa, namenjenega v Grčijo.
Grška ladja »Georgios R«. (3000 ton Pirej). Vkrcala je les in odplula v Grčijo.
Danski ladji »Ellen Nielsen« (3500 ton Kobenhavn) in »Hugo Nielsen«, (3500 ton Kobenhavn). Prva je izkrcala železno rudo, druga je izkrcala ter nato vkrcala razno blago.
Jugoslovanska ladja »Split« (6000 ton Reka) je izkrcala v hangar štev. 58 tovor bombaža.
Španska ladja »Castillo Bell-ver« (8000 ton, Cadiz) je izkrcala železno rudo, namenjeno v Avstrijo.
Italijanska ladja »Chioggia«
Sueški prekop bodo poglobili
Preti gradnjo vzporednega prekopa
Spodnji dve sliki, povzeti iiz. londonskega lista »The Recorder«, nam prikazujeta načrte za gradnjo vzpolnednega prekopa ob sedenjem Sueškem prekopu v dolžini 9,7 km, in sicer od Kantare (30 milj južno od Port Salda) do Fer-dana. Vzporedni prekop naj bi omogočil novo križanje ladij, s čimer bi se znatno pospešil promet skozi kanal. Križanje ladij je bilio doslej mogoče samo na jezerih (Timsah in na Grenkem, jezeru); tako se ladje od Port Salda do jezera Timsah sploh niso mogle križati,- To je silno oviralo promet.
Gradnja vzporednega prekopa bo zahtevala ogromnega napora in denarja- Sueška družba se ie v nedavnem sporazumu z egiptsko vlado obveza'a, da bo stavila na razpoloženje 4,5 milijona funtov za izvedbo tega dela in poglobi-
tev, starega prekopa. Pri gradnji vzporednega prekopa bo treba izkopati 18 milijonov kubičnih metrov zemlje, kar bo zahtevalo 2—3 leta dela- Obenem bodo izpopolnili pristaniške naiprave ob jezeru Timsah, da bo lahko v pristanišču pristalo kar 18 ladij-
Sodobni promet zahteva poglob-Ijenje starega prekopa. Prekop bodo poglobili za 0,5 m do globine 13,5 na vsej dolžini, tako da bodo plule skozi njega tudli ladje, ki režejo vodo globlje. V ta namen bo treba izkopati 8 milijonov ku-
bičnih metrov zemlje in razbiti
800.000	kub. m skalnate struge-Samo gradnja vzporednega prekopa bo stala okoli 5 milijonov flint ov.
Kakor znano, -je načrte za prekop napravil Francoz Ferdinand de Lesseps. L. 1858 so razpisali nabiranje delniške glavnice za gradnjo prekopa; prekop je bil odprt 1. 1869. L- 1875 je angleška vlada kupila od egiptskega podkralja 175-602 delnic za 4 milijone funtov, t- j. 44,1% vse delniške glavnice, ki je bila razdeljena na
250 frankov- Vrednost posamezne delnice znaša danes okoli 100 funtov.
Družbo upravlja upravni odbor, v katerem je 32 odbornikov; med temi je 16 Francozov iin 10 Angležev, 4 Egipčani1, 1 Holandec in 1 Američan- Američan je prišel v upravni odbor še nedavno- Po zadnjem sporazumu med družbo lin egiptsiko vlado sta bila izločena 2 Francoza; tako se je število Egipčalnov povzpelo na 4- Kasneje bosta izločena še 2 Angleža v korist Egipčanov- V upravnih pisarnah mora biti na vsakega tujca 9 Egipčanov, v tehnični službi pa na 1 inoaemca 4 Egipčani. Egiptska vlada si je zagotovila 7 odst. umazanega dobička, najmanj pa 350.000 funtov.
-------- --------—
Večina glavnice je danes v rokah francoskega zasebnega kapitala. Danes znaša glavnica 642.999,221,71 zl, frankov, L. 1924 je bila razdeljena na 800.de.lnic po
ZA ZNIŽANJE SUESKIH TARIF
Združenje angleških brodarjev zahteva od Sueške družbe (Compagnie diu Canal du Suez, s sedežem v Parizu), da zniža tranzitne tarife skozi Sueški prekop. Združenju se je pridružila tudi zveza ameriških brodarjev- Američani so tudi -opozorili ameriško V-Iado, da -so tudi tarife za prehod skozi Panamski prekop previsoke.
(8000 ton, Benetke) je naložila tovor lesa.
Italijanska ladja »Carboncello« (4000 ton, Benetke) jje vkrcala manjšo količino zabojev pohištva in drugih hišnih potrebščin, last židovskih izseljencev. Isto blago je natovorila ob hangarju štev. 55 tudi angleška ladja »Rujan Borchard« (5000 ton, Leith). O-be ladji sta namenjeni v Palestino.
Grška ladja »Heron II« (4000 ton, Pirej) in ladja domače pa-roplovne družbe Tripcovich »Fanny Brummer« sta vkrcali tovor lesa.
Italijanski ladji »Grifone« (8000 ton, Genova) sta iztovorile premog ob pomolu V.
Angleška ladja »Bantria« (6000 ton, Liverpool) je izkrcala razno blago.
Ameriška ladja »Exporter« (10.000 ton, New York, lastnina družbe American Export Lines) je iztovorila večjo količino raznega blaga.	D.
GENOVA DOBI V KRATKEM »PROSTO LUKO«
To je naznanil predsednik Avtonomnega pristaniškega konzorcija, ki vodi promet (kakor »Javna skladišča v Trstu). Kakor znano, ni Italija poznala ustanove »proste luke« do priključitve Trsta. Te potrebe ni toliko čutila, ker je bil tranzitni promet v italijanskih lukah razmeroma majhen. V zadnjih letih pa se Genova čedalje bolj razvija Kot tranzitna luka, zlasti za Svico; prodreti hoče celo v srednjo Evropo. V italijanskih pristaniščih poznajo samo «javna skladišča« v majhnem obsegu; nimajo pa celih predelov v luki, kjer ostane blago neocarinjeno.
* *
SVEDSKE LADJE ZA SOVJETSKO ZVEZO Sovjetska trgovinska delegaci.'3 je naročila v švedskih ladjedelnicah 25 ribiških ladij. Vsaka stane 300-000 švedskih kron. 20 takšnih ladij v vrednosti 6 milijonov švedskih kron so Švedi že izroči1! Sovjetom. Ribiški čolni so dolgi 22,5m.
Nalivna peresa na tržaškem trgu
Ostra konkurenca med ameriškimi ie italijanskimi znamkami
Na tržaškem trgu tekmujeta s svojimi nalivnimi peresi prav za prav samo dve državi, t. j. ZDA in Italija. Ko bi ne bilo zaščitnih) carin, bi seveda italijanski izdelki takoj podlegli. Tako pa so cene ameriških in itafijimskih pejres izenačene.
Ameriška peresa kakor »Wat-terman«, »Parker« (ki se izdeluje tudi na Angleškem), »Eversharp« in »Shaeffer« imajo že svetovnd ime- Niti angleška niti nemška peresa jim niso bila pred vojnoÌ kas. Vse te znamke se danes že uveljavljajo na tržaškem trgu. Med nemškimi peresi najdeš danes v Trstu n. pr. »Mont Blanc«; peresa »Pelikan«, kakor tudi švicarsko pero »Gold Michel« izdelujejo tudi v Italiji pač po izvirnem patentu.
Drugih nemških znamk kakor »SoeSunecken«, »Ostniia«, »Kawe-co«, »Matador« itd- še ni.
Italijanskih izdelkov je kar v obilici. Tovarne »Aurora«, »Ancora«, »Tabo«, »Omas«, »Radius«, »Kosca«, »Minerva«, itd. so spravile na trg izdelke najrazličnejših vrst, z najrazličnejšimi mehanizmi in okraski. Italijanska peresa se pogosto pojavljajo podi tujimi označbami, kakor n■ pr. »The King«, ki je izdelek italijanske tovarne »Radius«, da bi laže privabila kupca. Vse kaže, da je italijanska industrija tudi na temi področju izkoristila izredno ugodno povojno konjukturo, ko je bi la ostala evropska industrija zaradi vojne na tleh. Nemci so pričeli obnavljati to industrijo šele po nedavni valutni reformi; prej ‘niso imeli niti potrebnih surovin, zlasti ne zlata.
Po zunanjosti se danes peresa posameznih znamk skoro ne ločijo več. Toda tudi vsaka iznajdba glede izdelave mehanizma se danes že tako hitro posname in ponaredi. da ne pomaga več nikakš-no patentiranje. Prav tako težko ugotoviš, kateri sistem polnienia se bolj obnese, na spiralo ali z gumijastim mehurčkom.
Odločujoča je seveda kakovost samega peresa; v poštev pridejo predvsem zlata peresa, kes se jeklena naglo obrabijo. Samo pero
(brez peresnika) stane danes v Trstu okoli 1.000 lir. jekleno p8 okoli 150 lir- Američani izdeluje' jo v glavnem bolj trda peresa ln računajo s tem, da se z njih’!’ lahko napravi tudi kopija. Ital1' janska in nemška peresa so boli prožna in se laže prilagodijo P[' ščevi roki; nemške tovarne, ki j1'1 je danes v obratu. že 52, tzdelu' jejo peresa T2 različnih ostrin-
Američani so pni vrgli nu t'ff-pisala z ozkim, skoro popolno”111' pokritim peresom. Kmalu jim )e sledila italijanski znamka »Aur°' ra«, ki je poplavila) itiliyinsk1' trg s podobnim izdelkom. Znočil* no je, da se krogljičn i peresa 5 trajnim barvilom niso obnesla-vsaj takšna ne, kakor so po ve' čijni prišla na tržaški trg- Le dražji izdelki prvovrstnih amef'* ških znamk še gredo v prodaj0’ ostale javnost odbija.
Cene seveda se razlikujejo P° kakovosti izdelka- Danes niso a' meriška peresa kljub italijanski’’1 zaščitnim carinam — STO je & vedno v italijanskem carinskem s’ stemu — nič dražja kakor ito*1' janska. »Eversharp« in »Watte’' man« stanejo od 4500 navzg°r’ »Parker« in »Shaeffer« so nek0" liko dražja in gredo do 10-000 l'1’ Ameriška peresa »Universale 1 »WeaTever« se (dot drugovrst blago, sicer okusno izdelano, Pr° dajajo po 1.000—1.200 lir-
Italijanska peresa boljše l',sL se prodajajo približni po lStv_ cenah; najdražji tip znamke rara« stane okoli 8.000 lir- V % liji izdelan »Pelikan« stane 4-lir, »Gold Michel« približno P:' toliko. Peresa srednje vrste st ►rejo okoli 3.000 lir.
Izvirna ameriška črnila Z'1 n,-. livna peresa so dražja kakoi•	^
jamska, dobiš pa tudi črnM0 ameriško znamko, izdelano v 11

liji, kakor n. pr. »Watterm1
ITALIJANSKI BOKSIT Italijanska letna proizvod'^ in potrošnja boksita bo letos ^ segla približno 200-000 ton",et» pirvem dvomesečju letošnjega.1 -, je italijanska industrija proižv la 30.800 stotov aluminija-
GOSPODARSTVO
Stran 3
KONTINGENTI V IZMENJAVI JUGOSLAVIJA-ITALIJA
Kakor smo omenili v zadnji številki «Gospodarstva», je bila v Rimu 4. avgusta podpisana nova trgovinska pogodba, ki velja do 2- avgusta 1950. Pogodba predvi-tleva izmenjavo blaga v vrednosti miliajrd in pomeni približno trikratno povečanje izmenjave v teku zadnjih 12 mesecev.
V spisku «A» je navedeno bla-So, ki ga bo izvažala Jugoslavija, v sPisku «B» pa blago, ki ga bo Uvažala Italija.
Spisek «A» vsebuje naslednje “lago: koruza 45.000 ton; suhe sli-Ve 400 t; suhe gobe 120 t; rezanci sladkorne pese 5.000; grašarica 2-000: sladni izvleček 100; suha cikorija 500; hmelj 150; fižol 5.000; alkohol 2.000 hi (v začasnem uvo-*UL govedina in teletina 1.500 t; “robnica 500; slanina in mast 1.500; drevesa 150; rogovi 100; divjačina 2®0; perutnina 1.000 (dopuščeno Povečanje); jajca 1.000 (dopuščena Povečanje); perje 100; morske rtt>e 3.000; konservirane ribe 200; gorske gobe 2; kože: ovčje in ko-200; prašičie kože 40 mil. lir, goveje kože in svinjske ščetine 00 mil.; hlodi-hrast, jesen, brest, °reh in slično 10.000 kub.m; ža- | ®ani les-hrast, brest jesen in sl. 0-000 k .m, žagani les mehki 300.000 k.rn; žagani les-bukovina 50.000 k.
les za celulozo-bukovina in meh ki 450.000 pr.m; les za izdelavo vàigalic 1.000 k .m: železniški pra-s°vi 200.000 komadov (dopuščeno Povečanje); gradbeni les 30.000; larnski les 20.000 kub.m; lesni dro-10.000; frize iz bukovine in lirama 1.000, drva 300.000 pr.m; razen es 800 k.m: furnir 150 t; oglje
5.000	t: les za izdelavo godal 500 trn; premog iz Raše 450.000 t; bok-j’t «Istra» 130.000; železna ruda 18-000: kromov koncentrat 3.000; tankov koncentrat 5.000; rafinirani jVinec 6.000: baker 1.300; antimon 50; ferokrom 150: magnezit 4.000; remenasti pesek 20.000; pesek za 1 varne 2.000; cement «Lafargue» •000; buhač 20 t; opij 2.000 kg.; ^aloidi 100 kg; dišave: zdravilna ®Iišča 100: mramor: filmi: ostalo lago v skupni vrednosti 600 mi-‘tjonov lir.
Kalija bo izvažala v Jugoslavijo:
Limone in pomaranče za 100 ■bilijonov lir; riž 5.000 ton: seme-a za 60 milijonov lir; pluta za , 0 milijonov lir; predivo - bom-až 4.000 t; predivo volna 500; pre->Vo - lan 150; predivo konoplja .0; juta 200 (dopuščeno poveča-leL predivo rajon 1.000; volnene /tanine, bombažne tkanine in ,vi_le itd. za 100 milijonov lir.; °žuhovina tehnična za 100 mil 'r: tehnični svileni izdelki za 30 .tl-; linoleji 50 mil. lir; celuloid L ton; plovec za 10 mil. lir; «kar-°rundum» za 40 milijonov lir.; eklo in keramika za higijenične “aprave 40 mil. lir.; žveplo 5.000 30*1’ k°rova kislina 120 ton; boraks , 8 t; izdelki za razkuževanje 100 ' anilinske barve 500 t; laki 110 * ■ lir; magnezij 120 ton; farma* evtski izdelki 80 mil. lir; aparati a zobno tehniko 20 mil. lir; razni Etnični izdelki 200 mil; Kraftove teče 120 mil. lir; dušična gnojila ' 88 ton; dišave, filmi; gumijasti ,. ašči in zračnine za 1,5 milijarde i.r’ fazni gumijasti izdelki 120 mil. ■j, L električni in telefonski kabli .8 mil. lir; kovinasta sita za paznice 50 mil. lir; ferosilicij 20 'L; krogljični in valjčni ležaji 350 'L lir; vijaki in matice 20 mil. rp . terija 25 mil; verige 20 mil.; 5) * VL Pipe in sl. 80 mil.; aluminija-i ® Plošče 100 mil.; cevi iz litega ^.eza in jekla 3.000 t; jekleni ka-. 1 350 mil. lir; surovo lito železo B Jeklo 200 mil. lir; aluminij v Leah 500 ton; orodje za obrt in L^ iedelstvo 20 mil. lir; orodje menično 50 mil.; optična stekla 90 .' trolejbusi in tramvaji 400 mil; jjj ^mobili in kamioni 400 mil.; bjj.v'anične delavnice na avtomo-Y0 . 150 mil.; nadomestni deli za lOo* 3 ^88 m.; mot. kolesa in kolesa U- mil. lir; kompresorji, pnev-H,. tična kladiva in pritikline , električni .motorji in
140
generatorji, elek-trasformatorji 300 mil.; elek-
električne peči 70 t0 c.8e naprave in električni izola-in h mil.; električne žarnice 2g Geli 60 mil.; grafitne elektrode jv mil.; električni izolatorji 25 mil; lj;®Sel°vi motorji in drugi 1 mi-apdr(*a; Precizijski aparati 250 mil.;
in orodje za kletarstvo 25 Čj. *l°nov; tehtnice 10 mil.; razne Gpa ke in Pritikline 40 mil.; radio in^.mti in material ter telefonski IjL miai 100 mil.; traktorji 2,2 mi-T>hri~i ’ dvigal3 55 mil.; stroji za fftil ?Iav° lesa in drugi stroji 650 Um': stroji za obdelavo gume 60 ijj ■’ .stfoji za tekstilno industrijo la •	80 mil.; stroji za javna de-
ski n Pritikline 50 mil.; poljedelca St,r.°Jl in pritikline 50 mil.; ti-5q rski stroji 50 mil.; mlinski stroji šivalni stroji 50 mil.; pijta *.stroji 30 mil.; računski stroji
mu. iir.
DOPOLNITEV IT.-JUG- TRG-DOGOVORA
Novi 'ital'ijb-nsko-jug osi! ovanski trgovinski dogovor o kompenzacijskih plačilih, kii se ne nanašajo na blagovni promet, vsebuje novo važno postavko o izplačevanju brodnin za usluge male kabotaže, ki jih nai pogodbenic vrši v teritorialnih vodah druge. Nova določba gre predvsem v prid italijanske kabotaže na vzhodnem Jadranu- Kot znano je itali’Minko malo br od arsivo v zelo k :it b lem; položaju.
Vsi ostali dogovori o obračunavanju na področju netrgovinskega prometa so ostati neizpre.iH.-n.eni. Med drugim se obračunavajo v kompenzaciji naslednje dajatve ali usluge: -stroški za vzdrževan,e diplomatskih in drugih zastopstev; potovalni turistični ali posolv-ni stroški, kakor tudi stroški za študij in zdravljenje; mezde plače 'in pošiljke delavcev in tehnikov; izdatki v zvezi ,s gledališkimi predstavami in misij,staimi -stroški znanstvenikov, profesorjev, književnikov, novinarjev -itd; najemanje filmov; pokojnine in rente; naročnine na liste ,in revije; pristojbine pomorskih agencij in r alzine do-bave 'in popravila ladjevju v tranzitu; železniški tranzitni stroški in sploh prevozni tranzitni -stroški po suhem; v,sa morebitna dlrtiga pi'ačiiila, ki niso trgo-vinskega značaja, a so predmet medsebojnega dogovora.
FRANCOSKO MNENJE O
JUGOSLOVANSKOHTT ARIJANSKI POGODBI
»La Viiie Fanatici ère« (6. avgusta) je mnenja, da v pa'ači Chigi poklicane onebnosti pripisuj e-; o veliko važnost novemu trgovinskemu siporaz-umu med Jogosla-vijo in Italijo.
ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINA
Po uradnih podatkih je bila italijanska zunanja trgovina v prvih petih mesecih letošnjega leta pasivna, in sicer je znašal primanjkljaj 228 milijonov dolarjev blaga, izvozila pa za 466 milijonov.
Iz tipskega gospodarstva
POLITIČNA PROPAGANDA NA B ARIJSKEM SEJMU
Za »Sejem Bližnjega vzhoda« v Bariju se je doslej prijavilo 12 držav, in sicer Jugoslavija, Ce-hoslovaška, Avstrija, Madžarska, San Marino, Filipini, Brazilija, Libanon, Japonska, Kitajska, Danska in Izrael. Zastopana bosta tudi ERP in UNESCO.
Milanski »24 ore« (7. avg.) poroča iz Barija, da bo Zveza ju-lijsko-dalmatinskih industrijcev priredila na barij skl razstavi svojo razstavo, ki bo prikazovala z grafikoni in fotografijami nekdanjo industrijsko delavnost teh industrijcev na današnjem jugoslovanskem ozemlju. Predvsem bo prikazana industrija konserv, cementa, likerjev, lesa, čokolade, cigaret, rib ter turizem in rudarstvo.
Bari je po svojem pristaniškem prometu 6. luka v Italiji. Lansko leto je znašal, pomorski promet (uvoz in izvoz) 1,137.350 ton. Bari se trudi, da bi obnovil nekdanje pomorske zveze z Bližnjim vzhodom; zato je pozdravil novo progol beneške družbe »Adriatica« iz Benetk v Bari in dalje do Aleksandrije.
Proizvodnja linoleja v Iialiji
narašča. Dosegla je že okoli 10.000 kv. m. dnevno. Tako lahko krije domače potrebe in si utira pot v Inozemstvo.
NOVIH 5 MILIJONOV DOLARJEV ZA «FIAT». ECA je dovolila italijanski družbi FIAT novo posojilo 5,144.000 dolarjev za nabavo strojev v ZDA in Nemčiji. Proti koncu julija je ECA že dovolila FIATU kredit 14,600.000 dolarjev. Doslej je ECA podelila Italiji 85 milijonov dolarjev za nabavo strojev. Z novim kreditom bo FIAT uredila lastno valjarno za izdelovanje valjanih jeklenih plošč. En stroj bodo naročili v Nemčiji, ostale z ZDA.
IZ TRŽAŠKE GOSPODARSKE KRONIKE
Izgraditev tržaške industrije
v skladu z italijansko
V Trstu je bilo te dni posvetovanje med predstavniki ECA, vojaške u-praive iin Italije glede obnove in izgraditve tržaške indiu-strije. Sestankom iso prisostvovali gg.:Robert E- Gail-loway, načeljniik misije ECA v Trstu; N- Clad liiz misije ECA; B- Wbite, finančni in gospodarski ravnatelj ZVU; p-olkovnik John L. Keefe, polkovnik J- J- Madigan in g. B. M-Smith s strani ZVU; dalje Ferdinando Mancusio v limenu italijanske delegacije OEEC; Mario Ferale iz italijanskega ministrstva za zunanje zadeve; Giulio Barbieri iz italijanske državne zakladnice; Tomlinson Costanzo in Chiarini iz misije ECA za Italijo in New-b-old Wamisiey iz gospodarskega odseka ameriškega poslaništva v Rimu- Na sestankih so preučili na novo splošni načrt za .imviesitir ciiije v času. 1948-1950. »Giornale dii Trieste« pripominja, da je bil namen teh sestankov, preprečiti dvojno izvajanje načrtov v Italiji in Trstu. Po naše bi se to reklo, da se v Trstu ne bo izgrajevala industrija, ki že obstoji v Italiji-Ce je poročilo točno, ie tu nov dokaz, da se tržaško gospodarstvo razvija po volji odločujočih v popolni odvisnosti -od italijanskega- To nikakor ni v skladu z duhom in črko mirovne pogodbe, pa tudi ne s -potrebami -tržaškega gospodarstva-
Poročilo o ERP
Misija ECA v Trstu je poslala Organizaciji za evropsko sodelovanje (OEEC) v Parizu poročilo o izvajanju ERP (Marshallovega načrta) v Trstu v času od 1. okt. 1948 do 31. marca 1949. Poročilo- vsebuje v pregledni obliki večinoma podatke, ki jih je v drobcih že sproti objavljal tržaški tisk; vendar so v njem tu in lam zanimive ugotovitve, ki jih je vredno omeniti.
Tako n. pr. pravi na str. 25 (pogl. XII), da so v teku pogajanja med tržaško consko vlado in italijansko vlado glede upravne reforme in da se število državni uradnikov v Trstu ne bo dalo bistveno skrčiti. V času od 1. januarja do 31. dec. 1948 se število državnih nameščencev v bistvu ni izpremenilo; narastlo je od 17.221 na 17.238. Največ je policijskih stražnikov (7.081), dalje železničarjev (3.088), učiteljev (1420), poštnih nameščencev (906), srednješolskih profesorjev
(853), uradnikov pri osrednjih državnih uradih (840) itd. V pristaniškem ravnateljstvu je zaposlenih 42, v luškem poglavarstvu 85, pri svetilnikih 39 nameščencev. — K poročilu se povrnemo.
POSOJILA ERP
Po uradnih obvestilih je VU odobrila posojilo 360 milijonov za gradnjo nove tovarne za kon-serviranje rib v Zavljah. (Družbe Ampelea in Scatin), ter 220 milijonov lir za obnovo parnika »Remo«, last »Tržaškega Lloyda«. Odobren je bil tudi kredit 40 milijonov lir za nakup zemljišča na koncu ulice Rossetti, kjer bodo zgradili razstavljaine prostore za Tržaški velesejem. Predvideni stroški za gradnjo teh naprav znašajo 120 milijonov lir.
NABREZINSKI KAMEN ZA AMERIKO
Tržaška misija ECA je stopila v stik z Ameriško komisijo za vojna pokopališča v Evropi in se z njo dogovorila glede dobave nata režinskega mramorja za vojaška pokopališča. Ameriška vlada bo v kratkem po tej komisiji naročila večjo količino mramorja za izdelavo nagrobnih križev, ki ijh bodo postavili na grobove ameriških vojakov po Evropi. K dobavi lahko prispevajo tudi tržaške, oziroma nabrežinske tvrdke, ki so morale do 16. avgusta predložiti ponudbe ameriški komisiji v Rimu (Commissione Militare Americana per i cimiteri di guerra). Podrobnejše podatke daje tukajšnja vojaška uprava, odsek za proizvodnjo.
PADEC BRODNIN
V AMERIKI
Po poročilih ameriških listov je 30-40 parnikov, ki so lastnina zasebnih družb, ostalo brez posla na ameriški vzhodni obali, ker so se skrčile pošiljke premoga in žita iz ZDA v Evropo v okviru ECA, predvsem v Francijo.
B rudnine za prevoz premoga v Francijo so nazadovale kar za 4 dolarje pri toni, tako da družbe sprejemajo tovore tudi za 7.15 dolarja po toni. Brodnine so padle kljub temu, da vodi prevoze državna »Pomorska komisija«, ki jih skuša ohraniti na čim višji stopnji. Sele v zadnjem času je spustila brodnine za prevoz premogai v Francijo na 10,15 dolarja. Kljub temu so zdrknile še nižje. Po določbah ECA se mora najmanj 50 odst. pošiljk ECA prevažati na ameriških ladjah.
Pridobivanje električnega toka
v zastoju s
VESTNIK »SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA združenja« je V DANAŠNJI ŠTEVILKI »GOSPODARSTVA« IZOSTAL ZARADI TEHNIČNIH OVIR.
Nastop novega župana
potrjuje naše stališče
V zadnji številki je »Gospodarstvo« vnovič opozorilo na zapostavi j en j e našega življa pri podeljevanju ohrtmic in poudarilo, da sestava občinskega odbora ne obeta nikakšne izpremembe v tem, pogledu; občinski odbor ;e sestavljen ite predstavnikov političnih skupin, ki delaijo na priključitvi' Trsta k Italiji in so torej nasprotniki gospodarskega uveljavljanja slovenskega lin domačega življa sploh.
Nastop novega župana inž Bartol, i-ja je potrdil našo domnevo. Ob prisegi zvestobe zakonom. v anginam eniškem pasu STO-ja je novi župan podal izjavo, ki je v popolnem nasprotju s samo prisego: da si namreč čim p ve j želi priključitev Trsta k ItaUiii; ozna- ; čil je zakon in ustanove »TO-j a i za »gospodarsko in politično ab- ' surdinost«.
Zupan, ki je takšnega političnega in gospodarskega prepričanja, bo pač vodil gospodarsKt politiko v skladu s kor,istnii Italije in italijanskega kapitala, j-.i se je v,sidral v Trstu za časa italijanske zasedbe in izpodrinil domačega-
Se drugo dejstvo, ki potrjuje naša razmotrivanja: občinski odborniki iz prej snega imenovanega odbora, ki so bili zdaj Izvoljeni, so ohranili svoje referate v odboru, in sicer javna dela ~ inž. Vdsintiin, amagrafični urad (' aliene knjige — dr- R inaldini, šole m dobrodelnost — prof. Sciotis, personalne zadeve — prof. Cm. i bat in industrija — dr- Bonetti- Ostale referate so prevzele nove osebnosti, ki tudi pripadajo iredentističnim skupinam, in sicer: raču novodstvo — dir.i Franzi!, statistika prof- Vender, ekonomat_
prof. Dulci, zdravje — ir. Catà-ian-Cavalcanti, dela v lestni ekonomiji — Inwinkl in ddvki — dr- Forti.
Brezposelnost v Trstu
Iz podatkov, ki jiih navaja poročilo gen- Aireya na Varnostni svet, se da sklepati, da brezposelnost v Trstu nekoliko nazaduje. Tako je bilo 20. junija tega leta brez dela 17-572 Tržačanov, medtem ko Je bilo 20. aprila nezaposlenih 20-069 ljudli, decemora 1948 (po podatkih poročila o delovanju ECA v Tnstu, naslovljenem na OEEC v Parizu, priioga D-i) pa 20-295 Tržačanov. Po poročilu gen- Aireya so se nezaposleni delili tako-le po posameznih strokah;
Poklici	Aprila 1949	Junija 1949
Uradniki	3.768	3-404
Učitelji	87	71
Pomorščaki	1.570	L471
Kovinarji	1.996	1-804
Šoferji	378	325
Električar j i	410	356
Krojači	618	581
Trg. Pomočniki	787	631
Natakarji	243	204
Tesarji	374	278
Kuharji	129	lil
Tiskarji	415	376
Zidarji	1	
Pleskanji	153	125
Tekstilni del-	129	118
Peki	93	66
Ročni del-	3.303	2-749
Gostinski del-	671	585
Vratarji	169	162
Bolničarji	131	95
Razni poklici	4.644	4.060
Skupaj	2 0 069	17.572
V preteklih dneh so v Trstu i zopet uvedli omejitve v potrošnji | električnega toka. To je prva o-mejitev v poletnem obdobju, odkar so se v 1. 1943 pod nemško zasedbo pojavili začetni znaki električne krize. Tudi nade v bodočnost niso ugodne in vse kaže, da se bo položaj v letošnji zimi zaostril v primeri s preteklim zimskim obdobjem.
Italijanski hidroelektrični bazeni so bili avgusta lanskega leta napolnjeni z 90 odst. celotne zmogljivosti, letos pa znašajo vodne zaloge le 60 odst. polne zmogljivosti. Ce se ne izpremene razmere, pojde italijanska elektroindustrija v zimo s komaj 50 odst. normalne rezerve vode. Dejstvo je, da elektroindustrijske naprave ne morejo več zmagovati naraščajoče potrošnje. Industrije! opravičujejo počasno napredovanje elektroindustrije s tehničnimi ovirami, predvsem pa z velikimi stroški, ki bi znašali za gradnje v programu za prihodnja 3 leta okrog 150 mili-V
Kakor znano, je v letošnjem proračunu angloameriškega področja določenih 252 milijonov lir za podeljevanje 50 odst. prispevkov za nakup gradbenih zemljišč in za gradbene stroške novih stanovanj po gradbenih zadrugah. Številne zadruge so že predložile zadevne načrte, ki čakajo na odobritev. Pojavile pa so se zdaj znatne težkoče pri finansiranju ostalih 50 odst. predvidenih stroškov, ki niso kriti z državnim prispevkom. Dodeljevanje potrebnih kreditov po nizkih obrestih je namreč navezano na razne italijanske zakone, ki jih niso razširili na tukajšnje področje. V italijanski zakonodaji pa vlada glede gradbene obnove v javnem in zasebnem področju velika zmeda. Nad 70 zakonov in ukazov urejuje razna vprašanja podpor, posojil, natečajev itd.
Sicer je vprašanje finansiranja gradbene dejavnosti v Italiji zelo težko. Italijanska vlada je n. pr. prejela od gradbenih zadrug že okrog 4.000 prošenj za
Slaven statistik in gospodarstvenik bi postal tisti, ki bi lahko izračunal, za koliko potisne sonce s povišanjem svoje toplote, recimo za 1 stopnjo, delavnost določenih gospodarskih vej navzgor, drugih pa navzdol■
Koliko vrčkov piva (ki stane v Trstu SO lir pol litra) se popije več na dan, ko skoči toplomer od 32 na 33 stopnje; koliko več limonade in raznih pijač se istoči v gostilnah in tržaških barih (tako so limone poskočile v nekaj dneh od 60 na 200 lir kg); koliko več inkwsira barkovljanski tramvaj za vožnjo do kopališč ali' ladje za vožnjo k Sv- Nikolaju; koliko več inkasirajo avtobusi na progah v Grljan, Sesljan, v Portorož, v Dolomite (avtobusnih zvez s Slovenijo na žalost ni več); koliko več zaslužka imajo gostilničarji v Karniji, Beneški Sloveniji, Dolomitih, na Južnem Tirolskem in na Koroškem, kamor se čedalje bolj usmerja tržaški turizem. Vrvenje v smerv kopališč in planin kaže tudi, da ima}o mnogi Tržaipani precej denarja-Ameriški vojaki si privoščijo »amerikanske izlete« v Svico in daleč v severno Evropo.
potrošnjo
jard vsako leto. (Porast: 1 milijardo kilovatnih ur na leto). Podražitev električne struje, za katero se industrije! že 4 leta potegujejo, bi ne rešila vprašanja finansiranja, vendar je po zatrjevanju industrijskih krogov absolutno potrebna, da bi omogočila dotok potrebnega kapitala.
V ostali zapadni Evropi znaša sedanji letni primanjkljaj 25-26 milijard kilovatnih ur, t. j. okrog 13 odst. celotne sedanje; proizvodnje (192 milijard kwh). Kljub gradnjam, ki so v načrtu v okviru ERP, bo še v 1- 1952 prdimanj-kovalo v zapadni Evropi skoraj 17 milijard kWh, če se bodo seveda uresničili vsi načrti za gradnjo termičnih in hidroelektričnih central. Po računih izvedencev se bodo možnosti pridobivanja nove hidroelektrične energije izčrpale v zahodni Evropi v teku 15-20 let.
Za Tržaško ozemlje sili zopet v ospredje vprašanje izkoriščanja bogatih vodnih virov v bližnjem jugoslovanskem zaledju.
podporo. Ce bi hoteli upoštevati vse te prošnje, bi morali nakazati okrog 700 milijard lir, medtem ko je v proračunu le 5 milijard lir za tri leta.
Drobiž
TRGOVINA S ŠPANIJO V ČVRSTIH VALUTAH
Itali, anski minister za zunanjo-trgovino je odredil, da se sme italijansko blago izvažati v Španijo -samo za dolarje iin švicarske franke- Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo so bila prekinjena meseca maja.
Predor za avtomobilsko cesto skozi Mont Blanc, ki bo vezal Italijo s Francijo, Svico in za-padno Nemčijo, bo stal 14 milijonov dolarjev.
25 milijonov dolarjev bodo znašale investicije ameriškega zasebnega kapitala v Italiji v prihodnjem letu. Tako je dejal A. Maffry, član izvršnega odbora sveta ameriških trgovinskih zbornic.
Za koliko se delavnost na drugih področjih tržaškega gospodarstva zmanjša, če sonce malo pritisne? O tem govorijo razzie tablice po trgovinah, pisarnah in delavnicah: Zaprto zaradi letnih počitnic in podobno. Koliko več napora zahteva možgansko in telesno delo? »Mrtvilo« prihaja do veljave, mrtvilo v pristanišču in v tovarnah.
Ko bi se padec in skok delavne sposobnosti iz padanja m naraščanja delavne sposobnosti vsaj zadobila nova sila! Sicer trdijo, poznavalci človeškega telesa, da) toplotne izpremembe podžigajo tvorno silo človeka. Toda premočni prehodi delujejo nasprotno, kakor so Tržačani' lahko ugotovili prav ob prvem dežju v avgustu, ki človeka kar uspava, ko ga vrže iz ozračja 33 stopenj pod 18 in še niže. Prvi pljusek v avgustu zbudi v pr enonogih že strah pred zimo, a drvarji si že manejo roke. Pametni meščani se naglo otresejo počitneškega vzdušja. Mnogi že nabavljajo drva, dokler še stanejo okoli 1.000 lir za stot in so pri tem še suha. Kakšna proza pa počitnicah!
TEŽAVE GRADBENIH ZADRUG
Slovanska podjetnost v Trstu
Tiskar Janez Marnik
Dr. Domenico de Rossetti je objavil v prvem letniku svojega »Archeografo Triestino« katalog knjig in brošur, tiskanih od 1. 1825. do 1. 1828. v vseh štirih tedanjih tržaških tiskarnah. Mimogrede bodi omenjeno, da se v tem katalogu nahaja tudi knjiga, ki jo je prevel (menda iz nemščine) neki Antonio Rosetta di Scander in neka druga knjiga, ki jo je spisal »dott. Domenico Rossetti di Scander avvocato triestino«; kakor navadno, pa je Rossetti tudi tukaj zamolčal svoj grofovski naslov.
Vseh knjig in brošur je 48, večina od teh (27) je bila tiskana v Marnikovi tiskarni. Med temi je pod tek. štev. 15 navedena brošura »in dialetto slavo della Carniola«, ki je bila v isti tiskarni tiskana tudi v italijanščini pod štev. 14. V tej brošuri se opisuje čudež, ki se je zgodil v kranjski (del Cragno) vojvodini, škofiji tržaški, dolinski župniji
(di Dolina), v vasi Ricmanje (Rizmigne). Brošuro je napisal I baron Ernest Kaunoch, gospod »di Schillertabor e Mumiano«, doktor teologije, župnik dolinski in cesarski beneficijant Matere Božje v Au, po domače Loch (Log na cesti iz Ricmanj k Do-mju).
Pod štev. 17 so navedene »Mo-litoune Bukve u katerih, se snej-dejo Juterne inu vezherne pred, spoudio inu po spoudi pred Ob-hailam inu po Obhailam per S. Mashi inu veliku drusih Lephi (tisk. napaka, čitaj Lepih) sa u seperloshno sti (čitaj: (use per-loshnosti) imi potrebe ukup sbrana. U’ Terstu Jannes Marenigh natiskavec, 1827 in 18. pag. (str.) 308«.
Pod štev. 26 čitamo: »Kratak Nauk Karstianski slosen s’ na-rednim, i bistrim načinom na slusbu, i’ korist od glassovite collegiate Crikve Svetoga Micule Biskupa od Barbana u Istrii Pul-
ske Darsave po Pètru Stancovi-chiu canonicu stariemu, i nami-sto piovana (župnika), i arkipo-pa od iste crikve. Trieste 1828, dalla tipografia Marenigh, trovasi vendibile dal libraio Luigi Sola, in 18 pag. 36«.
Kanonik Peter Stankovič (brez dvoma Hrvat) navaja tudi pod štev. 27 neko zgodovinsko knjigo v italijanskem jeziku. Leta 1828. je bil dotiskan prvi del tega dela (496 str.), I. 1829. pa kakor pripominja Rossetti, drugi in tretji del. V naslovu knjige je Stankovič omenjen kakor- član raznih akademij.
Janez Marnik (ali kakor se piše po starem Marenigh) je imel svojo tiskarno v Trstu, na borznem trgu, in je bil, kakor nam sporoča Rossetti, tržaški meščan. Moral je biti zelo podjeten mož; preden je I. 1824 ustanovil svojo tržaško tiskarno, je namreč imel tiskarno v Livornu in potem v Florenci. V njegovi tržaški tiskarni sta se tiskala tudi oba letnika Rossetti jevega »Archeografo Triestino«.
r-od—.

Tržna kronika zadnjih tednov ne beleži izrazitih novosti■ V pričakovanju obširnejših poslov na koncu poletja in v začetku jeseni se zdaj križajo ugibanja o tržnem razvoju v najbližnji bodočnosti-Prevladuje, mnenje, da ni pričakovati znatnih izprememb v pogledu cen in blagovnega prometa. Verjetno bo opreznost še nadalje 'izrazita poteza trgovanja.
Prodaja na: drobno se bo morala nujno prilagoditi tržiščom na debelo. Zadeva je zlasti za proiz-vaiai’ce na eni in Za potrošnike na drugi strani velike važnosti-Jasno je tudi, da Me pride do tržne oživitve, vse dokler se prodala na drobno ne p^ilnaOdi kupni zmogljivosti potrošnikov. Opazovalci navajajo značilni primer mesnega trga: proizvajalci prodajajo meso po 530—550 lir za ko. Isto meso stane v drobni prodali do 950 lir za ko: razlika 400 lir se ne more opravičevati s stroški za: prevoz. 7 reHjskimi stroški. Isto velja n. pr. tudi za maslo: S50—700 lir pri proizvodnji,, okrog-1.200 lir pri prosti prodaji. Podoben je tudi položni pri sadni in zelenjavi ter Pri mečnih izdelkih. Povprečna! lOm Pocenitev v prodan na drobno bi ustrezala: sedanjim pogojem trga na debe'o. • *
ŽITARICE
Cene pšenice v nrosti rrnOoii so se nrii s rodil e maksimiranim cenam obveznega odkima Ht-nV Računajo, da ne bo zaradi teea prišlo na tem področju do na-Onliniih ven'ih iznrememb. Italijanska vlada je odbila predlog, fin bi Se' znižal noslovni davek od 4 na 2 odst. pri prehodu blaga j 7 Trdina v nr-ni z vndn io.
Na' trgih bližnje Benečiie so
Z^dnie lrvotariie žiTanin naslednici pšenica I 6.400-6.600 lir za stot. II 6.300-6 Rnn m 6.300-6.300: )rnrnza 6 300-3 700 no kakovosti: rž 3.400-3.500: iečmen 3.300-3.400: oves 4.000-4.200 lir za stot.
ŽIVINA
Naraščaioča ponudba živine sili cene pri proizvodnji še vedno navzdol. Povsod# zlasti pa na našem nodročiu ie položaj glede razpoložljivosti krme precej kritičen. Šibke cene beleži tudi trg s nrašiči in nerutnino. V zmernem, a trajnem porastu so cene jajc.
Zadnje kvotacije na spodaj navedenem trgu so naslednje:
Rovigo: voli 230-250 lir za kg žive teže: krave 230-250; teleta 340-360: biki 220-230. Pitani prašiči 210-220; prašički 180-190. Kokoši 480-500; race 300-320; gosi 200-240; zajci 150-160 lir za kg.
VINO
O splošnem položaju vinskega trga je govora na drugem mestu lista. Za primeriavo beležimo najnovejše kvotacije na nekaterih italijanskih tržiščih:
Bari: rdeča vina za rezanje »Barletta« 450-460 lir za stop-hl. Običajna vina »Corato« 300-310. V Toscani ponujajo! klasični «Chianti« fine vrste od 13-14 stop. po 8.800-9.700 lir za hi, nižinska vina 10-11 stop. po 3.800-4.500 lir, ista 9-10 stop. 2.400-3.200 lir za hi.
Verona: »Valpolicella« za stop. hi 420-440 lir. »Soave« 420-440, «Bardolino« 400-420; vrsta »Verona« 390-410 lir za hi stop.
OLIVNO OLJE
Na skoraj vseh proizvodnih področjih so cene olivnega olja še precej šibke vendar se v Bariju, ki je pomembno proizvodno središče, že beležijo prva znamenja podražitve; to se spravlja v zvezo z pesimističnem predvidevanjem o letošnji proizvodnji. Na pravkar omenjenem trgu se je olivno olje podražilo v prvih tednih avgusta od 20-25 lir za- kg. Celotne sedanje zaloge italijanskega olja znašajo približno 1 milijon hi, medtem ko bo po predvidevanjih znašal
letošnji donos olja okrog 2 milijona hi.
MLEČNI IZDELKI Cene mlečnih izdelkov kažejo za zdaj na stalnost. Najšibkejše cene je beležiti pri mehkih sirih. Opazovalci menijo, da je tržišče mlečnih izdelkov doseglo najnižjo točko depresije, ki je običajna v sedanji sezoni.
LES
Na krajevnem trgu lesa vlada trenutno precejšnji zastoj. Cene se sukajo okrog starih kvotacij, ki slonijo na šibki podlagi. Na tukajšnjem in bližnjih trgih lesa pričakujejo učinek pravkar sklenjenega italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma, ki predvl-
Postopna utrditev mednarodnih tržnih cen blaga, ki je predmet svetovne izmenjave, je najznačilnejša poteza v sedanjem obdobju mednarodne trgovine- Tržni razvoj pri posameznih proizvodih pa ni enakomeren. Najso-Hdnejše cene beležijo vsekakor kovine; sledijo bombaž, kolonialno blago, žito in maščobe. Znamenja ugodnejše konjukture ie opaziti tudi na mednarodnem trgu z lesom. Iz vsega tega sledi, da je za zdaj splošni tendenca-mednarodnih tržnih cefo zopet usmerjena k porastu.
**
KOVINE
Med vsemi kovinami je tržni položaj svinca najtrdnejši- Po so-glesnem mnen j i opazovalcev ima ta kovina najboljše perspektive za bodočnost. Na ameriških in na angleških tržiščih se je svinec v dveh mesecih že 4-krat podražil. Živahno je tudi trgovanje z bakrom, ki je vedno predmet velikega povpraševanja; na ameriških1 blagovnih borzah po prodajali na pr. v začetku avgusta v enem samem dnevu skoro 10.000 t. bakra. Zelo dobra je razpoložljivost cina; računajo, da znašajo svetovne tržne zaloge cina 137.000t. t. j. 2.000 ton več kak oje v preteklem aprilu-
RASTLINSKA VLAKNA
Vest, da so ZDA pridelale letos 400 000 bal bombaža manj kakor lani kljub povečanju bombaževih kultur, je presenetila opazovalce in je povzročila na bombažnem trgu že itak krepko tendenco cen.
Letošnja svetovna proizvodnja, bombaža bo znašala po zadnjih cenitvah 28,7 milijonov bal t. j. 3.6 milijonov bal več kakor lani. Potrošnja pa bo verjetna nazadoval v primerjavi z Jan sitim letom za 1 milijon bal in bo znašala okrog 28 milijonov oal- Sedante. svetovne zatone bombaža' znašajo okrog 15 milijonov bal, od tega 5 milijonov v ZDA. Proizvodnja egiptskega bombaža bc
deva znatne pošiljke vsakovrstnega lesa. V tem pogledu so trgovski krogi v Milanu mnenja, da ne bo uvoz jugoslovanskega lesa vsaj za zdaj znatno vplival na cene notranjega trga, vendar pričakujejo, da bodo jugoslovanske pošiljke nudile kupcem dobre pogoje. Na omenjenem trgu je cenik lesa trenutno naslednji: mehki les, konično blago, prvi sortiment 36-38.000 za kub. m; II 27-28.000, III 18-19.000; oreh 38-48.000; domača hrastovina 34-38.000; naravna bukovina 22-26.000; slavonska parjena bukovina 50-52.000; slavonska prvovrstna hrastovina 65-70..000; bukove vezane plošče 3 mm 175-180.000 lir za kub. m.
dosegla po uradnih cenitvah 8,76 milijonov kantairjev. naipram lanski proizvodnji 8.43 mil- kantar-jev. Porast se nanaša v glavnem na bombaž s kratkim vlaknom. Pridelek bombaža z dolgim vlaknom ceniijo na 2 milijona, kan-tarjev-
Precej slaba so predvidevanj a pri proizvodnji indiske jute, q:J 5 do 5,5 milijona bal v Pakistanu, 2 milijona bal pa v Indo-stanu, t. j- precej manj kakor v povpreki- V Indiji se ponudba srednje vrste jute suka okrog 85 funtov šteHingov za tono.
KAVČUK
L. 1948 so dobički iz kavčukovih nasadov na Malaji vrgle Angležem lepo vsoto 200 milijonov funtov šterfflngov- Anglija se zdaj boji, da se bodo ti dohodki, ki so med dirugim pomemben vir dolarjev, znatno zmanjšali če bo še sintetičnega kavčuka na škodo naravnega. Borba med naravnim in umetnim kavčukom ie zdaj v polnem teku- ZDA so n- pr. v juniju uvozile le 7,5 milijona ton kavčuka v primeri s 10,6 mil. t-v maju- Ameriška vlada bo brez dvoma branila svojo močno industrijo sintetičnega izdelka in ni verjetno, da -bo pri tem popustila- Zato so z.a zdaj ZDA nasprotne vsaki podražitvi naravnega malajskega gumira. Zadeva bo prišla na dnevni red gospodarskih razgovorov, ki se bodo vršili septembra meseca v Washiingtonu1 med ZDA in Veliko Britanijo.
KAVA
V 1- 1948 je svetovni uvoz kave znašal 31,4 milijonov vreč (vreča, = 60 kg). Od tega so uvozili v ZDA 21 milijonov, v Evropo pa 7 milijonov vreč- V tekočem letu niiso zabeležili znatnih sprememb glede evropskega uvoza kave. Kaže, da se v Franciji. Italiji. Nemčiji, kakor tudi v ZDA, povpraševanje usmerja h kavam'
MEDNARODNA TRZISCA
	18/vII	1 /VIII	12/V11I
Pšenica (stot. dol. za bušel)		.	194 —	204 50	203 50
Koruza	„	„	„	„			.	135.5	128.50	123.12
NEW YORK			
Bombaž (st. dol. za funt)		33.12	32.58	32.43
Baker	„ „	„			17.75	17 75	17.50
Cln „ „ „ 		.	103,—	103,—	103.—
Svinec	„ „	14,—	14.50	15.12
Cmk	„ „	„			9.50	10.-	10.-
Aluminij „ „	17,—	17,—	17.—
IMikel	„ „	„			40,—	40.-—	40.—
Krom (dol. za tono) 	 		40.—	40,—	40.
srebio dol. za steklenico			81,—	80.—	77.—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)		.	117.50	107.50	107.50
B»ker	blister ,,	„			.	114,—	104 —	104,—
Svinec „ „	„	„			83.50	85.25	88.75
Antimon ,,	,,	. 200,—	160.—	160,—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) ..	90.--	89.—	90.60
„	„Zagora" I.	„	„	) ..	50-	52.60	54 03
SANTOS			
Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg)		. 101,—	104,—	104.80
ZB O K. z; A
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	22. VII.	5. Vili.	Min.	Maks.
Funt šterling	7.900	7.900	7.900	7.900
Napoleon	6.450	6.550	6.450	6.650
Dolar	612	605	605	612
Francoski frank	175	173	165	175
Švicarski frank	153	153	152 50 153	
Funt št. papir	1.600	1.680	1.600	1.780
Avstrijski šiling	23.50	25	23.50	25
Zlato	1.000	1.000	1.000	1.000
BANKOVCI V ZURICHU
dne 15. avgusta 1949
ZDA (1 dol.) 3,97 Anglija (1 t. št.) 11.15 Francija (100 fr.) 1,05 Italija (100 lir.) 0,67 Avstrija (100 šil.) 15,75 Čehoslov. (100 kr.) 1,30
Belgija (100 fr.) 8,70 Holand. (100 fl.) 106 — Švedska (100 kr.) 71.— Izrael (1 f. št.) 9.— Španija (100 pez.) 10,50 Argent. (100 pez.) 42.—
	22. VII.	5. Vili	Min.	Maks.
Južna železnica	2.390	2.350	2.280	2.680
Splošne zavarov.	6.200	6.475	6.200	6.750
Assicuratrice	860	975	860	975
Riun. Adr. Sic.	1.820	2.050	1.820	2.050
Jerolimič	2.040	2.040	2.040	2.040
«Istra-Trst»	580	580	580	580
«Lošinj»	8.000	8.000	8.000	8.000
Martinolič	1.700	1.600	1.600	1.700
Premuda	3.565	3.565	3.565	3.565
Tripkovič	7.600	7.600	7.600	7.600
Openski tram.	1.010	1.010	1.010	1.010
Tržaški tram.	580	580	580	580
Terni	240	267	240	275
ILVA	258	290	256	297
Zdr. jad. ladjedel.	285	291	258	271
Ampelea	300	300	300	300
Arrigoni	320	320	320	320
KAM Z VINOM ?
slabše vrste. Cene kave so v zadnjih časih zlasti v Braziliji precej stalne, krepkejše cene so zabeležiti le v Kolumbiji. Zaradi potresa, ki ie zadel Ekvador ne prihaja že dva tedna na svetovna tržišča ekvad-r ka kava-
SVETOVNA PROIZVODNJA RIŽA
Po ameriških statistikah bo zvočni a n-ža okrog 165 milijonov ton, t. j. okrog 5 milijonov ton več kakor v predvojni povpreki. Narasla je zlasti proizvodnja, riža v ZDA, ki bo znašala letos skoro 2 milijona ton. Evropa bo proizvedla 1.25 milijona ton riža. t. i. 66.000 ton več kakor v predvojni povpreki.
OGROMNA LEŽIŠČA NIKLJA V JUŽNI AFRIKI
V	Južni Afriki so na nodročiu pore Ayliiff odkrili, oeromrra 'ežž-šča niklja, ki naj bj v-ebovaiai ve™ milijard ton rude. Nike1 j je v teh 'eŽLŠčiih nemešan z z’atom, nlatinom, srebrom in bakrom. S tem bo Južna Afrika lahko ore-we’a vodPno vic »o v proizvod-rdi nlkljai. ki je doe'e-1 nripada’a Kanadi,
NOVI ZLATI RUDNIKI
Harry Oppenheimer. južnoafriški poslanec ie na občnem zboru družbe Anglo-American and Free State Gold Mining poročal o otvoritvi štirih novih rudnikov v južni Afriki. V prvem rudniku Welkom bodo pričeli kopati že v začetku 1. 1951. v drugem (za-nadnem) 1.	1952, rudnik Free
State Geduld bo pričel obratovati na koncu 1. 1952 in President Steyn pa v začetku 1. 1953. Družba bo takoj stavila na razpolago
1.875.000	funtov za finansiranje del v rudniku President Brand Mine.
V	južni Afriki ie narasla pro-Dvnrinir» Tb*™. V mliiu so ga proizvedli nad 1 milijon linč.
NAJLON PROTI SVILI
V	Curihu so se zbrali predstavniki svilarskih podietii in znanstvenikov, ki preučujejo proizvajanje naravne svile, z vsega sveta, tudi z Japonskega. Glavna naloga zborovalcev ie bila, da preučijo vse možnosti, kako bi zopet dvignili naravno svilo do stare veljave. Njen najnevarnejši tekmec je najlon, znano umetno vlakno. Naravno svileno vlakno bi bilo treba ojačati, da bi lahko konkuriralo najlonu.
Prva povojna kriza vina se zdaj poraja v vsej ostrini. Iz Italije poročajo, da je v zalogah še okrog 30 odst. neprodanega vina, in to tik pred trgatvijo. Proizvajalci sedaj tožijo, da se niso pravočasno iznebili lanskega pridelka, ker so bili trdno prepričani, da se bo položaj izboljšal. Cene vina, zlasti slabše kakovosti, se iz dneva v dan nižajo in ni izključeno, da bodo morali vinogradniki prodajati svoj proizvod znatno pod proizvodnimi stroški. Gospodarstveniki predlagajo razne rešitve. Ponekod, kakor n. pr. v znani vinorodni pokrajini Asti, so se že odločili, da bodo pospeševali sadjerejo na škodo vinogradništva. Na splošno pa menijo, da je rešitev krize edino v tipizaciji in kakovostnemu izboljšanju vina. Proizvaja se med drugim premalo vstekle-ničene pijače (le 25-30 odst.). Pritožujejo se tudi, da potrošniki sedanje generacije sploh ne razlikujejo dobrega vina od slabega in da je nujno potrebno preobraziti njihov okus.
Položaj italijanskega tržišča vina se odraža tudi na tržaškem vinskem trgu. Doslej so domači proizvajalci še kolikor toliko lahko vzdržali italijansko konkurenco, ker je tukajšnja potrošnja še v zadostni meri usmerjena k domačemu izdelku, vendar ni izključeno, da se bo položaj že v tem letu znatno poslabšal. Pri tem je upoštevati, da so stroški vinogradništva na našem ozemlju v primeri s pridelovanjem vina v Italiji znatno večji. Prej ali slej se bo zaradi tega pojavila potreba po zaščiti domačega vinskega; proizvoda, zlasti, ker se bo proizvodnja v obeh področjih STO-ja v prihodnjih letih znatno dvignila.
Na angloameriškem področju preučujejo oblasti načrt za ustanovitev velike skupne vinske kleti, ki naj bi zbirala in predelovala tukajšnji vinski pridelek. Vsako tako pobudo je treba pozdraviti, toda le če bo nova ustanova zares ščitila interese vinogradnikov in bodo v njej primerno zastopani domači proizvajalci. V drugačnem primeru obstaja nevarnost ustvarjanja monopolističnih teženj, ki bi se
škodili prav tako pridelovalcu kakor potrošniku.
Pripomniti je še, da je v Trstu cena vina v drobni prodaji še izredno visoka (povprečno 150-160 lir za običajna vina) >n da se doslej ni niti v najmanjši meri prilagodila trgu na debelo-To je pripisati predvsem visoki občinski užitnini, in na velike režijske stroške, ki jih imajo gostilničarji' in prodajalci na drobno.
Pocenitev papirja
Cene papirja na mednarodnih tržiščih so se v zadnjem letu znatno znižale. To velja zlasti za Skandinavijo in za ameriška tržišča Pocenitev papirja je povzročila v nekaterih evropskih državah precejšnje težave. Avstriji se na pr. danes ne izplača več prodajati papir za močne valute, ker ji zdaj služi bolje pri kompenzacijskih poslih. Zapadna Nemčija si zelo prizadeva, da bi znižala cene papirja na mednarodne kvotacije. To ji je tudi uspelo, a le na škodo cene domačega lesa, ki stane okrog 48 M v primeri s 62 M, kolikor stane povprečno les inozemskega iz" vora.	foi
Knjige in revije
»Industrijski vestnik«, glasdf Ministrstva za industrijo LRS, Ljubljana, julij, prinaša nasled’ nje članke: I.J.K.: V borbo Z«’ izpolnitev plana drugega polletja 1949; dr- Stojan Pretnar: Neka-tera načela o odškodninah, nagradah in ugodnostih iznajditeljev, novatorjev in racionalizatorjev, inž. Gvidcn Gulič: Konstrukcij’1 nemegramov za določitev toplotnega prevodnega števila (a) v ceveh p ogrevalne pare; ing- Franc Dctniičar: Voida v industriji; Mivko Grešak: Zaščitni premazi železnih konstrukcij.
»Obrtnik«, vestnik obrtništva Slovenije, Ljubljana, je svojd
zadnjo številko (6______7) posveti1-
predvsem obrtni razstavi v Liuti-liani. Nadalje objavlja članke-Novi zakon o obrtništvu, Poročilo o občnem zboru Obrtniške zve’ ze za Slovenijo, Ivan Mohorič »Smeri razvoja slovenskega obrtništva cti 1848—1949«.
Neželezne kovine
Neželezne kovine so zelo važne surovine v okviru svetovnega b'agovnega prometa. Toda neglede na količino in vrednost izmenjave ie trgovina z neželeznimi kovinami v primeri z vsemi ostalimi tržišči najobčutljivejši indeks tržnega in tudi splošnega gospodarskega razvoja. Padanje. porast ali nihanje cen neželeznih kovin nam večkrat po-jasnujejo ali celo napovedujejo razne gospodarske dogodke, ki so v zvezi z vprašanji proizvodnje, potrošnje, industrijsko dejavnost itd. Prav zaradi tega so v svetovnih tržnih biltenih ceniki in pregledi tržišč neželeznih kovin zelo važno poglavje.
Med vsemi neželeznimi kovinami. zavzemajo prvo mesto baker in svinec. Zanimiv je razvoj proizvodnje teh kovin v zadnjih desetih letih. Prikazuje ga naslednja razpredelnica, v kateri je označeno tudi predvidevanje za leto 1953:
Leto	Baker (1.000 t.)	Svinec (1.000 t.)
1850	K7	—
1913	1.022	—
1924	1.005	1.330
1929	1.895	1.755
1933	929	1.198
1938	1.996	1.705
1048	2.471	1.841
1953	2.700	2.150
Iz navedenih podatkov je razvidno postopno in enakomerno naraščanje svetovne proizvodnje obeh kovin. Značilen pa je padec proizvodnje med letom 1929 in 1933, ki ga je povzročila huda gospodarska kriza iz 1. 1929.
Podoben je položaj pri ostalih neželeznih kovinah, med katerimi so najvažnejše: cin (proizvodnja v 1. 1948 152.000 t.), aluminji (proizv. v 1. 1946 1,55 milijona t.), nikelj (1938: 105 tisoč ton) krom, mangan, antimon in živo srebro.
Tržni običaji v mednarodni trgovini z neželeznimi kovinami se v bistvu ne razlikujejo od ostalih tržišč glavnih surovin svetovne važnosti; so pa združeni z mnogimi tehničnimi vprašanji glede vrste materiala, nabavnih rokov, prevoznih pogojev itd.
Tržni bilteni se v glavnem naslanjajo na kvotacije londonske in newyorške borze kovin. Ceniki omenjenih tržišč vsebujejo na splošno cene za razpoložljivo blago. Na londonski borzi se cene izražajo vedno v funtih šter-
v svetovni trgovini
lingih za dolgo tono (dolga tona 2.240 funtov ali 1016,05 kg), v New Yorku pa se cene v stotinkah dolarja nanašajo na funt (0.4536 kg.) Izjema dela le glede kmora, katerega se cene nanašajo na dolarje in dolgo tono; cene živega srebra so navedene v dolarjih za steklenico (steklenica 76 funtov).
RAZVOJ ITALIJANSKE INDUSTRIJE
Po podatkih Osrednjega statističnega urada v Rimu je indeks proizvodov industrijske proizvodnje v teku plnviih 4 mesecev tega leta dosegel 104 nasproti osnovi 100 v letu 1948. V prvih 4 mesecih 'le,ta 1949 je znašali indeks italijanske industrijske proizvodnje 95 v primeri z osnovo 100 v letu 1938.
Nekatere vrste industrij so dosegle nižjo proizvodnjo. Zlasti je padlo pridobivanje električnega toka; zmanjšanje v primeri z lanskim letom 11,1 odst.
Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK
Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tisKa
Avlopodjet|eS.T.A.R.- D.D.
Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Roj8®
Avtobusna postaja Trst - Biljateroic8 št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi :
PROGA TRST—PIRAN Od 1. 7. 1949
Odhod iz Trsta (Autobusna postaja)’ 6.—, 12.45, 16.30, 20,— (ob delavnikih)
Prihod v Trst : 7.45, 9.45, 19-'' 20— (ob delavnikih)
Nedeljski urnik; odhod iz Trsta-8.— ; prihod v Trst : 19.30. PROGA TRST-SV. NIKOLAJ
Odhod ir Trsta (ob delavnikih). (Autobusna postaja) : 8.30 ; Pr hod v Trst : 13.45.
Odhod iz Trsta (ob praznikih) : 8-L in 13.30 ; prihod v Trst : D’ in 19.45.
SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - MILANO 0. D. TOV« AKUMULATOBJEV - MILAN
Baterija vseli prednosti
R. E. D. A. T.a. m. vicu*'
KOVINSKI USMERJEVALCI tVESTllVIBHOl18® ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA Z" AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN11
TELEFON 54 - 20	TRST, UL FABIO SEVERO 5
Avtopodjetje S.T./l.ll.
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08
Peevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
♦ ♦ ♦ tene zmerne ♦ ♦ ♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO