GLAS LJUDSTVA
Drugo
leto,
drugi
čevlji.
Nemški pregovor
naš tednik
Številka 1 Letnik 51
Cena 15,- šil. (150,-SIT)
petek,
8. januarja 1999
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Prisrčne novoletne čestitke bralkam in bralcem
Našega tednika!
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar
Pavličevo sedlo bodo
odprli do leta 2000
Stran 5
USPESNO 1999
V novem letu
nas čakajo pomembne odločitve na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Z optimizmom in korajžo se bodo dale naloge uspešno rešiti.
TO JE BILO LETO 1998
Leto 1998 na južnem Koroškem v ogledalu kulture, politike, občinske politike in športa. Poglejte z nami na preteklo leto nazaj.
Strani 15,16,17,18
			
Novoletna posla-			V Žitari vasi so podelili petim za-
nica predsednika	L 1		služnim občanom častno občanstvo.
Narodnega sveta			V Selah pa so tik pred potekom roka
Nantija Olipa.	> v		sklenili okvirni koncept za čiščenje
Stran 3			odplak. Strani 6 in 7
■ Leto 1999 je v znamenju deželnozbor-skih volitev oz. kandidature volilnega združenja DEMOKRACIJA 99.
Naš tednik: Božični čas je mimo, začeli so se tedni intenzivnega volilnega boja. Se je volilno združenje DEMOKRACIJA 99, ki ga poleg EL sestavljajo še Zeleni, LIF in Združeni zeleni, na to dobro pripravilo?
Rudi Vouk: Da. Priprave tečejo že od poletja naprej, ko so bile prve klavzure za skupni program. Od vsega začetka naprej je bilo videti, da so vsi partnerji resno pripravljeni za dobro sodelovanje. Tako je med drugim uspelo v sorazmerno kratkem času izdelati skupni program. Kolikor poznam Zelene in Liberalni forum iz prejšnjih volilnih bojev, lahko rečem, da imajo tokrat tudi boljše organizacijske strukture in več sodelavcev.
Vsaka partnerska stranka DEMOKRACIJE 99 ima svoje težišče. Zeleni veljajo kot stranka s posebnim poudarkom na varstvo okolja. Programsko težišče LIF je varstvo človekovih pravic. EL namenja posebno pozornost enakopravnemu razvoju slovenske narodne skupnosti. Kaj je glavno programsko težišče DEMOKRACIJE 99? Omenjena težišča partnerskih strank so tudi skupna težišča DE-
■ DEMOKRACIJA 99
je za koroške Slovence edinstvena možnost, da dobijo deželnozborskega poslanca.
MOKRACIJE 99 - glavno težišče v volilnem boju DEMOKRACIJE 99 pa je odpiranje Koroške v političnem in kulturnem smislu. Volilni boj ostalih strank se reducira na vprašanje, kdo bo naslednji deželni glavar, ne ponuja pa volil-cu nobene vsebinske teme. Temu nasprotno DEMOKRACIJA 99 poudarja, da je vključevanje Slovenije oz. celotne alpsko-ja-dranske regije v evropski prostor za Koroško izrednega pomena. Politika bi morala poskrbeti, da se ta šanza izkoristi v prid naše dežele.
Kako konkretno?
Gospodarskih možnosti ne moreš
m Kaj je glavno programsko težišče DEMOKRACIJE 99 in zakaj so njene volilne šanze dejansko upravičene?
izkoristiti tako, da čakaš, kdaj bo Slovenija postala članica EU. Koroška politika bi morala delati na tem, da se izkoristijo podpore in projekti EU za čezmejno sodelovanje. S tem bi ustvarili tudi nova delovna mesta. Tega Koroška ne dela - z razliko do Štajerske, pa čeprav ima Koroška dokaj boljše naravne in še posebej boljše jezikovne pogoje.
Predstavniki DEMOKRACIJE 99 poudarjate, da bi njena izvolitev v deželni zbor pomenila svež veter za deželno politiko. Zakaj?
Z DEMOKRACIJO 99 bi prvič prišla v deželni zbor stranka, ki ni
■ Pogovor NAŠEGA TEDNIKA s političnim tajnikom EL Rudijem Voukom.
Pogovor je vodil Janko Kulmesch.
skorumpirana na osnovi veljavnega proporčnega sistema. Koro-	,
ška deželna politika namreč ne	s
pozna osnovnega pravila parlamentarne igre. Trenutno veljavni	:
proporc izključuje resnično opozi-	;
cijo. Imamo opravka z opozicijo na osnovi trostrankarskega pakta: če se katera stranka obnaša ; opozicijsko, potem je njen boj samo boj s senco. Zato je tudi ena naših glavnih zahtev odprava proporca.
In kaj bi od tega imelo navadno ljudstvo oz. volilci?
Prvič - avtentično informacijo o resničnem dogajanju v deželni politiki. S tem, da bi imeli kontrol-
V preteklem četrtstoletju - po kandidaturi dr. Apovnika leta 1975-slovenska narodna skupnost ni več imela tako velike šanze, da pride v deželni zbor, kakor tokrat.
MAG. RUDI VOUK
»Pozdravljam kandidaturo EL v okviru Demokracije 99“
Mihaela Logar bralkam in bralcem NAŠEGA TEDNIKA: „Želim uspešno novo leto, obilo dobre volje, zaupanja in medsebojnega spoštovanja."
Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudarila pomen kandidature EL oz. DEMOKRACIJE 99. Nadalje je potrdila, da bo Slovenija samo tedaj pripravljena podpirati interese koroških Slovencev v odnosih z Avstrijo, če bo manjšina sama usklajeno nastopala. Logarjeva dobesedno: „Ta-
ko si bo manjšina dala večji pomen tudi nasproti Sloveniji." Hkrati je tudi pojasnila, da slovenska vlada in parlament odklanjata spomenico predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Na vprašanje, kako ocenjuje avstrijsko manjšinsko politiko, je odgovorila: „Nanjo imam precej pripomb. Segajo od prepozne razdelitve finančnih sredstev ter podpore za
vrtce in medije pa do izkoriščanja notranjih razmer v manjšini.Toliko važnejše je usklajeno nastopanje s strani manjšine." Logarjeva je jasno zavrnila tudi trditve, da bo z Evropsko unijo možno rešiti vse manjšinske probleme. „Manjšin-sko vprašanje bo vedno ostalo bilateralno vprašanje", tako državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu.	-Kuj-
Državna sekretarka	;
Mihaela Logar.
i kulturno odpiranje Koroške
no funkcijo, bi tudi druge stranke bile primorane upoštevati večjo transparenco. Predvsem pa - DEMOKRACIJA 99 bi lahko vnašala v deželni zbor predloge, o katerih naj bi se po volji ljudstva razpravljalo, pa se ne, ker jih stranke sploh nočejo dati na dnevni red.
Kateri predlogi na primer?
Začne se to pri temah, ki so za našo narodno skupnost izrednega pomena, o katerih pa deželni zbor sploh noče razpravljati (vrtci, podpiranje kulturnega udejstvovanja...). Nadaljuje se pri potrebni spremembi zakona o kanalizaciji, za katero vsi vedo, da je potrebna, a nihče je noče spraviti na dnevni red. In konča se pri se-j danji gospodarski politiki, ki povzroča odseljevanje z obrobnih področij - namesto da bi jo preusmerili tako, da se koroški gospodarski prostor ne bi osredotočil samo na Celovec in Beljak, temveč na celo deželo.
Mediji poročajo o javnomnenjskih raziskavah, po katerih bi DEMOKRACIJA 99 trenutno dobila med 6 in 7% glasov. S tem nima možnosti za vstop v deželni zbor, ker bi potrebovala okoli 10%.
Ta argumentacija ne velja. Najboljše šanze za osnovni mandat,
; ki je potreben za vstop v deželni zbor, imamo v volilnem okolišu I, torej v okrajih Celovec-mesto in Celovec-dežela. Dobre šanze imamo tudi v volilnem okolišu II (Velikovec, VVolfsberg in Šentvid). Pred začetkom volilnega boja so v javnomnenjskih raziskavah za celotno Koroško dali DEMOKRACIJI 99 prav tako med 6 in 7%. Ta rezultat za celotno . Koroško je bil možen samo zato, ker smo v Spittalu in Trgu/Feld-kirchen bili pod deželnim pov- -prečjem - medtem ko smo v celovškem volilnem okolišu dobili nad 10%. S tem bi dosegli osnovni mandat, z njim zanesljivo tudi drugega, po vsej verjetnosti pa še tretjega.
Skratka, upanje na uspeh DEMOKRACIJE 99 je več ko upravičeno. V preteklem četrtstoletju - po kandidaturi dr. Pavla Apov-| nika leta 1975 - slovenska narod-! na skupnost ni več imela tako ve-! like šanze, da pride v deželni i| zbor, kakor tokrat. Če se je bomo vsi, tako v Celovcu kakor na po-::	deželju, zavedali, jo bomo tudi
; uspešno izkoristili.
Hvala za pogovor.
Novoletna poslanica NSKS
Postanimo prožni za nove potrebe in izzive!


1
Leto 1998 je za nami, med božičnimi prazniki in ob vstopu v novo leto smo si stiskali roke in si voščili vse najboljše. Pri željah in voščilih za novo leto bi si res želel, da bi bilo boljše od preteklega. Bilanca leta
1998	je več kot streznjujoča. Finančne težave so hromile delovanje NSKS, sosvet se je konstituiral ob koncu leta z vsemi pridržki in nasprotovanji v nespremenjeni obliki - vsaj finančna sredstva je lahko sprostil, in to za celo leto nazaj.
Lahko ugotovim, da nam Avstrija ni pomagala dosti, razen da posameznih napredkov in dosežkov ni mogla več zabraniti, ker so bile privatne iniciative dosti dosledne in navsezadnje tudi uspešne - npr. privatni radio Korotan/Agora.
Tudi dežela Koroška se je v manjšinski politiki odjavila, brez redne pomoči s strani Slovenije za politične in kulturne organizacije, otroške vrtce, dijaške domove in še celo vrsto drugih organizacij in ustanov bi bila situacija še dosti hujša. V kolikor smo k tej neugodni situaciji doprinesli svoj delež sami, je potrebno, da se iz tega potegnejo pravilne konsekvence in se skuša narediti stvari v letu
1999	boljše.
Proračun. Naloga osrednjih organizacij je, da meseca januarja izdelata proračun za leto 1999. To bo vsekakor izboljšalo pogoje za „normalno" delovanje. Ko so znani finančni okviri, je tudi možna izvedba konkretnih projektov, možni pa so tudi ukrepi in spremembe, ker potrebe stalno rastejo, sredstev pa zaradi tega ni več na razpolago. Večje
zahteve in potrebe, tudi finančne, so pozitiven odraz pestre dejavnosti in odločne volje slovenske narodne skupnosti, da hoče v tem prostoru živeti, delati in se razvijati, narekuje pa tudi potrebo po odgovornem postavljanju prioritet, ki narodni skupnosti v celoti najbolj koristijo.
Volitve 1999. V kratkem so na Koroškem dežel-nozborske volitve. Zahteva, da hočemo biti koroški Slovenci prisotni v tem političnem gremiju Koroške, je aktualnejša kakor kdajkoli prej. Začarani krog koroških deželnozborskih strank v odnosu do slovenske narodne skupnosti, ki prej ko slej nosi pečat protimanjšinskega tro-strankarskega sporazuma, moremo preseči le sami. Skupno z drugimi strankami se je EL odločila, da vnese v politiko dežele Koroške nove politične akcente. Z vstopom v deželni zbor bi se dejansko zrušil doslej tradicionalni tro-strankarski pakt, narodna skupnost kot taka pa bi bila neposredno soudeležena v političnem dialogu v deželi, kar bi vplivalo izredno pozitivno na nadaljnji razvoj.
Sosvet. Glavna naloga tega svetovalnega gremija avstrijske vlade je, da pravočasno predloži predlog za porazdelitev finančnih sredstev narodni skupnosti. Večjih političnih akcentov sosvet v zadnjih letih ni bil v stanju ne sprejeti ne udejanjiti. To se verjetno tudi v prihodnje ne bo spremenilo. Dokler bo sosvet le politični instrumentarij avstrijske vlade in političnih strank, bo ostal za narodno skupnost neučinkovit. Vsak pogovorni in sve-
tovalni gremij bi moral izpolniti vsaj en predpogoj: do izraza mora priti avtentično mnenje narodne skupnosti, ne pa, da bodo predstavniki političnih strank odločali o naših potrebah in zahtevah. O tem si moramo biti na jasnem mi sami.
Koordinacija stališč.
Življenjske okoliščine so se v zadnjih desetletjih, zlasti pa v zadnjih letih, začele spreminjati z vedno večjo hitrostjo. To velja tudi za narodno skupnost. Spremenila se je in se še spreminja jezikovna podoba v deželi, potrebni so novi pristopi, večja koordinacija, da ohranimo slovenski jezik in kulturo. Potrebna pa je tudi učinkovitejša politika slovenske narodne skupnosti v odnosu do dežele Koroške, države Avstrije in matične države Republike Slovenije. Vsa razmišljanja in odločitve je treba podrediti odločilnemu vprašanju: Kaj narodni skupnosti najbolj koristi in kaj si njeni pripadniki res želijo?
Najbolj koristi, da se izboljša njen položaj tako kot skupnost kakor tudi za posameznika.
Statično ravnanje, razmišljanje in neodiočanje nas ne bo privedlo naprej. Ugotavljamo, da so potrebni premiki, ki bodo dali pravilne odgovore in našli pravilne rešitve za nove potrebe in izzive. Lotimo se jih z veliko odgovornostjo in razumevanjem drug za drugega in za celotno narodno skupnost. S tem si bomo obdržali tudi prožnost za najučinkovitejšo obliko političnega zastopstva, ki bo delovalo in odločalo v korist posameznikov in celotne narodne skupnosti.
Komentar
Groza brez konca?
Občina Dobrla vas se lahko „ponaša" s tem, da jo pozna vsa Avstrija. Kazensko sodišče je obsodilo župana Pfeiferja, podžupan dr. Karner sedi v preiskovalnem priporu, z njim še nadaljnja dva občinska odbornika -skratka, postala je v posmeh domači in tuji javnosti. In če je neki urednik socialdemokratskega časnika KTZ skušal po aretaciji dr. Karnerja in ostalih dveh občinskih odbornikov dopovedati svojim bralcem, da je socialdemokratski župan Pfeifer, ki je bil uradno obsojen kot kršilec zakona, brezmadežen, se upravičeno postavlja vprašanje: se moramo zares za vse čase soočati s socialdemokratsko Kakanijo?
Prav tako pa se postavlja tudi vprašanje: so si Dobrolčan-ke in Dobrolčani takšno sliko o svoji občini zaslužili? So si to zaslužili ostali občinski odborniki, ki pošteno opravljajo svoje delo v korist občanov? Si je dobrolska občina zaslužila razmere, v katerih vlada samo še kaos, kjer kazniva dejanja in kazenski postopki hromijo občinsko politiko?
Dobrolska EL je prepričana, da je treba iz te mi-zerije takoj potegniti konsekvence. Občinski politiki zdaj ne bi smeli več molčati, postati bi morali ofenzivni. Odločiti bi morali o novi porazdelitvi vseh referatov in odborov. Predvsem pa bi morali sprejeti sklepe, ki bi pozitivno odmevali v deželi. Takšen odmev bi na primer povzročil sklep, s katerim bi se stranke priznale k dvojezičnemu otroškemu varstvu. Opredeliti bi se morale za stvarno politiko. EL se je zanjo že doslej zavzemala in se bo zanjo zavzemala tudi v prihodnje.
Bodo večinske stranke v dobrolskem občinskem svetu spoznale edini možni izhod iz nevzdržnega položaja, v katerem se nahaja občina? Če ne, preostanejo samo še nove volitve. Konec z grozo je namreč še vedno boljši kakor groza brez konca.
Janko Kulmesch
Celovec: Zadnje leto Modestovega doma
Mohorjeva je morala Modestov dom prodati, ker dijaški dom ne izpolnjuje več svojega prvotnega namena in ker Mohorjeva ne more več pokrivati letnih izgub.
Dijaki in študentje v Modestovem domu Razvoj zasedenosti v številkah
50 —
30—
20 —
10—p
»59	59
93/94	94/95	95/96	96/97	97/98	98/99
Slovenska gimnazija ^ Dvoj. trgovska akademija Q Drugi Študentke in študentje
Od avgusta 1999 naprej samo še Modestusheim.
S koncem tega šolskega leta bo novi gospodar Modestovega doma neka velika stanovanjska zadruga na Koroškem. Kdo je ta zadruga, direktor Mohorjeve dr. Anton Koren „v dogovoru z novim lastnikom" ni hotel izdati. Ime bo ostalo Modestusheim. Po zaključku šolskega leta naj bi ta postal dom za starejše ljudi.
Direktor Koren NAŠEMU TEDNIKU: „Morali smo ukrepati. V zadnjih letih smo imeli povprečno tri do štiri milijone šilingov izgube. Povprečno domovsko mesto stane 7.300,- šilingov neto. Od tega smo 2.300,- šil. pokrili s subvencijami, 2.700,- šil. je znašal prispevek s strani staršev, razlika pa je šla v substanco." Direktor Mohorjeve poudarja, da so si prizadevali za ohranitev Modestovega doma, „vendar sta se dežela in država postavili na stališče, da je možno dati podporo samo iz proračuna, namenjenega avstrijskim narodnim skupnostim".
To seveda ni bilo mogoče -predvsem tudi zato ne, ker oba dijaška domova nimata več tistega poslanstva, ki sta ga imela ob ustanovitvi Slovenske gimnazije in vrsto let pozneje. Razmere so se namreč bistveno spremenile, na primer glede prometnih zvez. Poleg tega so javna prevozna sredstva za dijake brezplačna. Posledica tega je, da število dijakinj in dijakov, ki stanuje v domu, že nekaj let močno upada. Koren: „Od 430 koroško-sloven-skih dijakinj in dijakov jih samo 9% stanuje v domovih. Leta 1984 je bilo v obeh Mohorjevih domovih skupno 245 dijakov in dijakinj. V šolskem letu 1998/99 jih je 12 iz Slovenske gimnazije, 24 pa iz Dvojezične trgovske akademije. Pri tem je treba še upoštevati, da obiskujejo predvsem Dvojezično trgovsko akademijo tudi dijaki iz Slovenije."
Radikalni upad števila dijakinj in dijakov, ki bivajo v domu, velja seveda tako za Modestov kakor za Mladinski dom. Zato se Mohorjeva in Slovensko šolsko društvo že nekaj časa pogovarjata o skupni rešitvi. Kon-
kretno razpravljata o možnosti, da bi dijakinje in dijaki v prihodnje bivali samo še v Mladinskem domu. Koren: „Naša želja je, da bi našli rešitev za vzgojno dejavnost izven političnih in ideoloških razprav. Zato je za nas merodajno, da se v vzgojni sistem vključijo naše krščanske vrednote in da Slovensko šolsko društvo izstopi iz ZSO. Glede upoštevanja naših vzgojnih vrednot vidim na obzorju rešitev, glede ekskluzivnega članstva Slovenskega šolskega društva v ZSO pa ne." Potemtakem ni mogoče priti do skupne rešitve? Koren: „Ne vem. Vsekakor pa se mora zadeva rešiti do konca januarja. Februarja se namreč začnejo prijave za vpis na gimnazijo in trgovsko akademijo."
Za direktorja Korena je dolgoročna rešitev s Slovenskim šolskim društvom prva prioriteta. V primeru pa, da ne bi uspelo najti skupne rešitve s Slovenskim šolskim društvom, hoče Mohorjeva reaktivirati Slomškov dom. V njem so do leta 1989, ko so ustanovili Mohorjevo ljudsko šolo, stanovale dijakinje.
Infrastruktura za dijaške sobe je še ohranjena, domovska mesta pa bi lahko nudili za največ 40 dijakinj in dijakov. Direktor Koren NAŠEMU TEDNIKU: „Ta mesta bi namenili samo dijakinjam in dijakom iz narodne skupnosti. Prepričan sem, da bi jih lahko oddali brez težav."
Janko Kulmesch

Mejni prehod Pavličevo sedlo bo zbližal Železno Kaplo in Savinjsko dolino.
Pavličevo sedlo: mejni prehod najkasneje 1.2000
Velik uspeh SGZ in njenega predsednika dr. Matevža Grilca: po njegovem posredovanju se je našla pogodbena rešitev med deželno vlado in lastniki zemljišč za varianto Pavličevo sedlo.
Nad 30 let se že razpravlja o potrebnem mejnem prehodu, ki bi povezoval občino Železno Kaplo z občino Mozirje in Logarsko dolino v Sloveniji. Zadeva se nikakor ni dala premakniti z mrtve točke. Na eni strani zato ne, ker se ni uspelo dogovoriti z lastniki o odkupu zemljišč in odškodnini, na drugi strani pa je manjkala tudi potrebna politična volja.
Šicer sta lansko leto marca, ko je v Kranjski Gori zasedal kontaktni komite med Slovenijo in Koroško, obe delegaciji poudarjali, da sta se odločili za varianto Lesnikovo sedlo in da je zadeva v bistvu rešena - v resnici pa so bile stvari docela neizrečene. Slovenija je nato še naprej intervenirala pri Avstrijcih, med drugim tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Kljub temu je zgledalo, da bomo še dolgo čakali na odprtje mejnega prehoda.
Konec preteklega leta pa je le uspelo odpraviti glavno oviro za odprtje poti čez mejni prehod
»Gradbena dela se bodo začela takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Stroji so že pripravljeni.“
DR. MATEVŽ GRILC, predsednik SGZ
Pavličevo sedlo. Koroška deželna vlada oz. njen pristojni referent deželni svetnik dr. Haller je z lastniki zemljišč (Rihard in Terezija Paulitsch ter Ana Kuch-ling, pd. Lesnik) podpisala pogodbo, s katero so rešili mdr. vprašanje odkupne cene in odškodnine.
Osrednjo povezovalno vlogo je igral pri tem predsednik Slovenske gospodarske zveze dr. Matevž Grilc. Uspelo mu je pri vseh merodajnih dejavnikih ustvariti potrebno zaupanje. Prav tako se je tudi izkazalo, da Slovenska gospodarska zveza predstavlja resnega partnerja v sodelovanju med Koroško in Slovenijo.
In kdaj bodo odprli mejni prehod Na Pavličevem sedlu? Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc NAŠEMU TEDNIKU: ..Gradbena dela se bodo začela takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Stroji so že pripravljeni. Mejni prehod bodo odprli najkasneje leta 2000."
AVSTRIJA-SLOVENIJA
Spor zaradi lipicancev
Pred novim letom sta Avstrija in Italija dosegli načelni dogovor, da bosta podpisali bilateralni sporazum, s katerim bo Avstrija dobila pravice vodenja rejskih knjig za vse lipicance v Evropi. To je v Sloveniji dvignilo nemalo prahu, saj je znano, da je na svetu registriranih 3000 lipicancev. Od teh jih je 500 v Sloveniji, od tega 250 v Kobilarni Lipica, ki med poznavalci velja za matično kobilarno lipicancev.
Društvo prijateljev Lipice, ki ga vodi književnik Boris A. Novak, med člani pa _ sta ugledna kulturnika Rudi Šeligo in Niko Grafenauer, je zato organiziralo protestni shod pred poslopjem slovenske vlade. Protestirali so zaradi brezbrižnosti države do lipicancev, ki je, kakšna ironija, Kobilarno Lipico s posebnim zakonom razglasila za javni zavod posebnega pomena. Če bi Avstriji zares uspelo pridobiti pravico do vodenja rejskih knjig, bi Lipica postala samo še navadna konjušnica.
Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in mednarodne zadeve, je dejal, da so skušali pred novim letom preveriti govorice o dogovoru med Avstrijo in Italijo. Izvedeli naj bi, da še ni nič dokončnega, drži pa, da naj bi Italijani Avstrijcem priznali pravico, da vodijo rejske knjige tudi v Italiji. So pa slovenska veleposlaništva v Rimu, na Dunaju in pri Evropski uniji v Bruslju poslala protestne note, v katerih Slovenija zahteva zaščito njenih pravic pri vzreji lipicancev. Uradnega odgovora še ni, neuradno pa naj bi Avstrija že namignila Sloveniji, da se je z njo pripravljena pogovarjati.
S tem se Društvo prijateljev Lipice ne strinja. Kot pravi Boris A. Novak, so jim v organih EU zagotovili, da Avstrija in Italija nelojalno konkurirata in da bi morali vse odločitve, ki zadevajo lipicance, preložiti na čas, ko bo Slovenija članica EU.
Jože Biščak
Janko Kulmesch
6
Iz naših občin
REKLI SO
Odkrito je treba povedati, da ne bo možno izvzeti koga, ki je v obveznem območju.
Odborniki EL ste od
ljudstva izvoljeni in morate imeti korajžo tudi za nepopularne odločitve.
ŽUPAN E. VVASSNER (SPO)
V zaščito občanov smo pripravljeni skleniti le najožji selski cirkel kot obvezno območje.
S tem, da tudi nas Selane hočejo ..osrečevati" s kanalom, se po nepotrebnem drobi veliko denarja.
natni olip (el)
Študija o selski kanalizaciji izhaja iz preopti-mističnih prognozah o rasti selskega prebivalstva.
nanti Travnik (spo)
Če bi občina bila prej bolje informirala občane, ne bi bilo potrebno, da občinski svet šele zdaj išče informacije in rešitve.
Ne moremo odločati čez glave občanov. EL je občane o projektu informirala in zbrala zadosti podpisov, da bo morala javno info-prireditev sklicati tudi občina Sele.
HERIBERT KULMESCHH (EL)
Selani so koncept sklenili pet minut pred dvanajsto
Kot zadnja koroška občina je občina Sele po poteku oficialnega roka šele 28. decembra 1998 sklenila koncept za čiščenje odplak.
Selani so čakali praktično do zadnjega in s tem tvegali, da bi s 1. januarjem imeli pravno gledano vsi Selani nezakonite čistilne naprave. Ker pa je občinski svet 28. decembra lani le sklenili koncept, ki ga je deželna svetnica s posebno odredbo (ker je zakonski rok že potekel) tudi dovolila, ima občina Sele zdaj do leta 2005 čas, da reši zadevo čiščenja odplak. Ta odredba pa velja samo za gospodinjstva v Selah -Cerkev in Selah - Borovnica ter za ljudsko šolo Sele Kot. Vsi ostali Selani morajo z začetkom leta 1999 imeti svoje posamezne čistilne naprave.
Potek zadnje selske občinske seje v preteklem letu je dokazal, da je zadeva kanalizacije v resnici zelo sensibilno vprašanje, v katerem si tudi SPO ni upala ubrati samostojne poti, pa čeprav ima v občinskem svetu absolutno večino. Tako je konec koncev EL diktirala, kaj bo občinski svet sklenil. EL je bila za ..minimalno rešitev" in za pehodno fazo 6 mesecev, v katerih se naj bi vse variante ponovno javno diskutirale (optimiranje variant). Po izčrpni razpravi je bil predlog EL z glasovi SPO (6), EL (4) in OVP (1) sprejet. Sklenjeni načrt za čiščenje odplak je že leta 1994 izdelal Dl Šemo in bi projekt po njegovih načrtih stal 69
mio. šilingov. V tej dimenziji bi bil to nedvomno največji projekt v zgodovini občine Sele. Ker so si Selani pustili s polletno prehodno opazovalno fazo odprta vrata in so za to dobili od dežele celo dovoljenje, je verjetno, da se bo kanalizacijski projekt v Selah pocenil in to je cilj občinskega sveta. Vigredi hoče občina Selane o konceptih podrobneje informirati, nato bo občinski svet ponovno sklepal.
Silvo Kumer
Župan Engel-bert VVassner je dosegel v vprašanju kanalizacije soglasje v občinskem svetu.
Enotna tista je predlagala, naj si občina Se/e pusti vsaj še pot teta časa za optimiranje variant. Z leve: Dl Hanzi Čertov, podž. Flori Jug, Nanti Olip in Herbert KulmeSCh.	Foto: Kumer
Kanal: v Šentjakobu je SPO sklenila pristojbine sama
Pristojbine za uporobo kanalizacije so po mnenju Socialnogospodarske skupnosti, OVP in FPO nepravične in jih je morala SPO s svojo absolutno večino sama skleniti.
V petek, 18. decembra 1998, je bila zadnja občinska seja tržne občine Šentjakob v preteklem letu. Občinski svet je sklepal o 3. rednem dodatnem proračunu, ki se je zvišal od 2,1 na 3,5 mio. šilingov. Tudi proračun za leto 1999 je bil soglasno sklenjen in bo znašal 53, 3 mio. šilingov.
Kanal. Občinski svet je obravnaval in sklepal o pristojbinah za kanalizacijo. Za vsak kubični meter odplak bodo Šentjakobčani plačevali 17,88 šilingov, k temu še pride osnovna pristojbina (Be-reitstellungsgebuhr) v višini 1.812,67 šilingov (za 100 m2 stanovanjske površine). Vsako gos-
podinjstvo mora letno odvzeti (plačati) vsaj 40 m3 odplak. Za povprečno gospodinjstvo (150 m2) to pomeni, da bo plačalo za kubični meter odplak približno 40 šilingov ali nad 5.000 letno.
Odbornica SGS Micka Miškul-nik je menila, da ta način obračunavanja prikrajša manjša, eno-osebna gospodinjstva, ki so večinoma v gospodarsko šibkejšem položaju. Gospodinjstva, ki ne porabijo več kot 40 kubičnih metrov bodo morala plačati za kubični meter celo nad 60 šilingov. Razvnela se je debata, ki ni vodila do skupnega mnenja. Tako je morala SPO sama skleniti pristojbine za
kanal. OVP, FPO in slovenska SGS so glasovali proti.
Vrtec. Ker je imel javni otroški vrtec v Šentjakobu v preteklem letu 5 mio. šilingov izgube, je občinski svet sklenil povišanje prispevkov staršev, ki velja od 1. 1. 1999 naprej. Ker je dovolj prijav, bodo vrtec od marca naprej vodili v treh skupinah. Ustrezne prostore je občina že lani prizidala in za to investirala 6 mio. šilingov.
Računalniki. Tudi občina Šentjakob bo šla v novo tisočletje z novimi računalniški. Računalniki bodo občino stali 1,4 mio. šilingov, k temu prispeva dežela 0,5 mio., ostalo gre iz rednega pro-
računa občine. Nova računalniška naprava je mdr. bila potrebna tudi zaradi datumskega preskoka od leta 1999 na leto 2000.
Investicijski načrt. Z glasovi vseh frakcij je bil sklenjen srednjeročni investicijski načrt. V letu 1999 občina namerava preurediti tržno središče v Šentjakobu (dela za načrtovanje so že oddana), prezidati ljudsko šolo v Podgor-jah, ter začeti z deli za zavoravan-je potoka Reka, za kar bo potrebno nad 23 mio. Kakor običanjo, so po seji ob zaključku leta sledile novoletne želje frakcij, med katerimi se je kot edina dvojezično zahvalila SGS.	Mi.
7
Iz naših občin
Podelitev častnega občanstva: Z leve: dr. Peter Smolnig, podž. Dl Joža Habernik, Josef Jernej, VVaiter Schmacher (OVP), Ana Jernej, župan Herbert Lepitschnig, Friedrich Tschemernjak, podž. Hubert Pieschounig (SPČ) in Florijan Lipuš.
Častno občanstvo petim zaslužnim Žitrajčanom
Pred iztekom starega leta je občina Žitara vas na občinski seji slavnostno podelila petim svojim občanom častno občanstvo. FPČje bila proti.
Predlog za podelitev častnega občanstva je vložila Enotna lista, ki sta se ji pridružili še SPČ in OVP. Le FPO je nasprotovala in glasovala proti. Tako je potem občinski svet z večino sklenil podelitev častnega občanstva gostilničarjema Josefu in Ani Jernej pd. Mohorič iz Bikarje vasi, lani umrlemu med. sv. dr. Emilu Smolnigu (občanstvo je zanj prevzel sin dr. Peter Smolnig), Ijud-skošolskemu ravnatelju v pokoju in pisatelju Florijanu Lipušu ter bivšemu občinskemu politiku Friedrichu Tschemernjaku iz Šentlipša.
V slavnostnem govoru je župan Herbert Lepitschnig utemeljil odločitev občinskega sveta in čestital vsem novim častnim občanom. Življenjsko delo vseh počaščenih petih občanov je v slovenščini orisal podžupan Dl Joža Habernik, ki je gostilničarjema - zakoncema Jernej čestital tudi v imenu trgovinske zbornice.
Proračun '99. Na minuli občinski seji je žitrajski občinski svet sklenil tudi redni proračun za leto 1999 v višini 29 mio. šilingov. Proračun je nižji kot lanski in dežela mora prispevati 1,6 mio., da je še izravnan. To dejstvo kaže, da finančna moč občine Žitara vas naprej pada. Lanski redni proračun je znašal 29,4 mio. in izredni 12,2 mio. Precejšnja je bila
izguba med drugim pri otroškem vrtcu, ki mu je morala občina iz rednega proračuna prispevati 0,6 mio. in to čeprav Urad zveznega kanclerja nosi stroške za dvojezično vrtnarico. Ker število prijav pada (1998: 50, 1999: 42 otrok), se bo deficit verjetno še zvišal.
Napisi. V ljudski šoli v Žitari vasi so pred kratkim na iniciativo
novega ravnatelja Jožeta Fere dobili dvojezične napise v šoli. Dvojezični napisi za zunanjo fasado, ki jih je lani naročil podžupan Joža Habernik, pa so slejkoprej shranjeni v firmi, ki jih je izdelala. Kaže, da bo potrebno še nekaj dobre politične volje v občini, da se bo dvojezičnost smela kazati
tudi navzven.
Silvo Kumer
Skocijan: SPO je glasovala tudi proti proračunu za 1999
Občinski svet sklenil tudi finančni načrt do 2003.
OVP, FPO in Slovenska gospodarska lista sta na minuli občinski seji, 28. decembra, sklenili proračun za leto 1999 proti glasovom SPO, ki je hotela, da bi iz rednega proračuna šlo 500.000 šilingov v proračun za vodno gospodinjstvo. OVP, FPO in SGS pa sta zastopali mnenje, da je vodno gospodinjstvo samostojen proračun, ki se mora tudi samostojno kriti.
Investicije. Soglasno je bil sklenjen srednjeročni investicijski načrt za občinske projekte. Tako bo občina v naslednjih letih v glavnem vlagala svoj denar v odplačevanje kredita za
gradnjo turistične info-cetrale, v pregradnjo ljudske šole v Škoci-janu ter v izgradnjo cest.
Milan VVutte (GL) je dejal, da sta proračun in srednjeročni finančni načrt tako sestavljena, da je v njem tudi najvažnejši lokalni gospodarski faktor, namreč za turizem dovolj upoštevan. Socialdemokrati pa kritizirajo ravno to dejstvo in pravijo, da ni preveč dobro, če delajo občinsko politiko v prvi vrsti turistični podjetniki (Marolt, VVutte).
Kar tri točke iz referata Hein-za Marolta (FPO) niso bile zadostno pripravljene in so jih vzeli z dnevnega reda. g ^
DO LETA 2009
Kotmara vas bo prodajala vodo
Kotmara vas. Občina Kotmara vas bo imela v letu 1999 v rednem proračunu prihodkov in izdatkov v višini 42,522.000,- šilingov (leta 1998: 43.675,000 prihodkov in 43.522,000 izdatkov; pre-sešek 153.000.00). Glavna obremenitev za naslednja leta bo kanal. Med razparavo na seji v ponedeljek, 21. 12. 1998, pa se je tudi pokazalo, da se denarni okvir za občine vse bolj oži. Vse več je treba odštevati za neobčinske izdatke in poravnavo javnih primanjkljajev (npr. pri bolnišnicah), po drugi strani pa so ogroženi poglavitni viri samostojnih prihodkov (komunalni davek, davek na pijače, davek na zemljišča; v tej zvezi je občinski svet sklenil na seji tudi posebno resolucijo). V občini Kotmara vas sicer ni kakih velikih podjetij, tista, ki so tu (npr. PORR, pa vendarle redno zalagajo občinsko blagajno. Istočasno s proračunom je občinski svet sklenil tudi srednjeročni denarni načrt za leta 2000 - 2002. Pred proračunsko razpravo je še obravnaval poročilo nadzornega odbora.
Leta 1999 bojo začeli s kanalizacijskimi deli v Kotmari vasi sami (odsek 04). Dela bojo razširili tudi na Prebije, Talir in Čahorče (odsek 05; leta 2000). V ta namen je bilo treba sprejeti ustrezni sklep. Načrtovalo bo podjetje Schnattler - Miklautz iz Celovca. Zvišal se bo tudi prispevek za uporabo kanala. Za kubični meter odplak bo treba plačevati po novem 18.70 šil. (doslej 16.50 vklj. 10 % davka; zvišanje od 15 na 17 šilingov); vse drugo ostane, kakor je bilo.
Nadaljnji sklepi so bili: 4. redni in izredni dodatni proračun za leto 1998. Nastavitveni načrt za leto 1999 se ne spremeni. Na strojnem centru stane ura za delavca 280.-(doslej 260.-), ura za stroj stane 480.- (doslej 460.-). Z občino Žihpolje se sklene pogodba o dobavljanju vode (zaenkrat za 10 let, odpovedni rok 1 leto). Božičnica je bila pri llnu v Kotmari vasi.
8
Rož - Podjuna - Žila
ČESTITAMO
Krista Hildebrandt iz Sveč je obhajala rojstni dan. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lego in dobro tudi v prihodnje. Čestikam se pridružujejo znanci in prijatelji ter SRD Kočna.
Kristini Novak-Markun in Toniju Markunu se je v celovški bolnišnici rodil Daniel-Alek-sander. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Dani-elu-Aleksandru pa želimo vso srečo v življenju. Novega naraščaja se predvsem veselijo stari staši ter tete in strici v Torontu, prav tako dedej Gustl iz Malenc ter stric Peter in teta Sabina.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Zori Krištof iz Šmihela, Mariji Kraut z Bistrice nad Pliberkom, Francu Markitzu iz Male vasi pri Globasnici, Erhar-du Stucku z Blata pri Pliberku, Albertu Smrečniku iz Globasnice, Neži Opetnik iz Doba, Hildi Krajger z Letine pri Šmihelu in Mariji Miklau iz Štebna pri Globasnici. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Kajdiš iz Kokja pri Dobrli vasi, ki slavi 70-letnico življenja in Pavlu Sadja-ku iz Rinkol, ki obhaja 75-letni-co. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Naslednje voščilo je namenjeno Lizi Standmann s Klopc pri Škofičah, ki je 29. decembra slavila osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče.
Pred nedavnim je slavil 70-letnico življenja in god Johan Zippusch s Korc pri Škocijanu. Slavljencu ob minulem dvojnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga _ zdrava, srečna in vesela leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in dobri znanci.
V Zgornjih Krajah nad Svečami je obhajala osebni praznik Marija Krištof. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta.
80-letnico življenja je 1. januarja obhajala Ana Huber, Čebrinja v Goričah. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva.
Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Hannes Sommer. Uslužbenci Zadruge v Škofičah mu ob tej_ priložnosti prisrčno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V Železni Kapli sta obhajala
osebni praznik Ida Kovačič in njen sin Dennis. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Zofi Steiner iz Kota pri Šentjakobu in Mihiju Oli-
pitzu iz Gorinčič pri Šentjakobu. Vsi ostali člani slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Minulo soboto, 2. januarja, je slavila 50-letnico življenja Dorli Kelih iz Borovelj. Slavljenki ob tem posebnem rojstnem dnevu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje.
Radi del Fabro iz Sveč je obhajal osebni praznik. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Na Polani pri Bistrici v Rožu je obhajal rojstni dan Hanzi Oitzl. Slavljencu iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše v krogu družine. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki in SPD Kočna.
V	sredo, 6. januarja, je obhajal 22. pomlad Norbert Li-pusch iz Strpne vasi. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo pevci skupine VOX.
V	nedeljo, 3. januarja, je obhajal osebni praznik Valentin Ogris iz Podna. Slavljencu od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Blažu Kordežu iz Podjune pri Globasnici, Tončki Ho-bel iz Vesel pri Šentprimožu, Nežki Starmuž z Žamanj, Jožetu Urhu s Plaznice, Mariji Kovvatsch z Metlove, Nevenki Sommeregger iz Kamna in Mariji Žide z Dobrove. Posebne čestitke pa veljajo Tončeju Rutarju iz Šentvida v Podjuni, ki bo jutri slavil 70-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	nedeljo, 3. januarja, je obhajal rojstni dan Hanzi Tsche-lesnig s Polane pri Bistrici v Rožu. Slavljencu ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružujejo znanci in SPD Kočna.
ČESTITKI TEDNA
Življenjski jubilej Dore Ogris
Jutri, 9. januarja, bo slavila 60-letnico življenja Dori Ogris, pd.
Hošnarca s Trebelj pri Šmarjeti.
Slavljenka se je rodila v Selah v Srednjem Kotu pri Lukanu, kjer je preživela tudi mladostna leta.
Stara blizu 20 let, jo je leta 1958 vodila pot - geografsko - malo nižje, kajti spoznala in poročila je Huberta Ogrisa ter se preselila
na njegov dom, k Hošnarju v Trebije pri Šmarjeti. Poleg družini - osmim otrokom in 15 vnukom - ter petju pri domačem cerkvenem zboru, pri katerem neprekinjeno sodeluje že 40 let, velja njena ljubezen in skrb še naravi, predvsem pa rožam. Če ji dopušča čas, ve izkoristiti tudi svojo umetniško nadarjenost. Oblikuje oz. riše namreč motive na razne posode in jim s tem poda dodatno posebnost oz. lepoto.
Slavljenki ob življenjskem prazniku od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje mož Hubert, ki se ji hkrati zahvaljuje za vso ljubezen in dobroto, ter otroci z družinami, njene sestre in brat, pa domači cerkveni pevci.	F. S.
mmmmmmmmmmmmammmmmmmmm
Vivat, crescat, floreat!
Skupno sta začela študirati gospodarstvo, skupno sta pred nedavnim uspešno zaključila tudi študij - mag. Almira Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu in mag. Bojan Grilc iz Celovca. Ob njunem velikem osebnem uspehu jima prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše na poklicni poti. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo starši, sorodniki, prijatelji in znanci.
9
Rož - Podjuna - Žila
ŠENTJANŽ V ROŽU
Tišlarjevemu očetu v slovo
Mihael Gabriel je v torek, 29. decembra 1998, umrl v 86. letu starosti.
Tri dni pred Novim letom, 29. decembra 1998, je v celovški bolnici ugasnilo življenje Mihaelu Gabrielu, pd. Tišlarjevemu očetu iz Šentjanža. Vse življenje je bil pri dobrem zdravju, pred dobrima dvema letoma pa se je začel zanj po hudi operaciji križev pot, iz katerega ni bilo več izhoda. Vsemogočni ga je rešil trpljenja v njegovem 86. življenjskem letu.
Rajni Miha se je odločil za mizarsko obrt in, kakor njegov oče, dospel do mojstra. Leta 1938 se je oženil z Mešetovo Nanijo iz Struge pri Kapli ob Dravi. Šestdeset let skupnega življenja - jubilej sta dosegla lansko leto - jima je določil Bog. V zakonu so se rodili štirje otroci; ko so dorasli, so si izbrali boljši kruh brez hrupa in nočevanja. Po rani smrti očeta in starostni dobi matere je Miha prevzel gostilno in trgovino. Bil pa je tudi navdušen lovec; lovsko kri je podedoval po svojem očetu. Tišlarjeva hiša je slovela od blizu in daleč kot zelo priznana in priljubljena domača gostilna. Pri Tišlarju je vel čisti duh domače besede in pesmi. Ko so leta 1924 povečali dvorano, je v njej tedanje slovensko izobraževalno društvo dobilo prostor za lastni
OGLAS
Za dopolnitev tima naših avtobusnih šoferjev iščemo
za sezono 1999
mlajšega,
izkušenega
šoferja.
Če imate veselje za ta poklic in obvladate oba deželna jezika, se oglasite pri avtopodjetju
SIENČNIK TRANS
9141 DOBRLA VAS Tel.: 04236/2010-12
Mihael Gabrieli
oder, na katerem so se pogostokrat vršili pevski koncerti, igre, kmečke ohceti in veselice. Ker ni bilo naslednika, je Miha s koncem leta 1985 zaprl gostilno, že prej pa so veletrgovine uničile Tišlarjevo trgovino. Z ženo Nanijo sta se umaknila v zasluženi pokoj, v mirno življenje - dokler Mihijeva bolezen ni vsega spremenila. Naštelo bi se precej Silvestrovih noči, ka-
tere je Miha kot gostilničar preživel brez spanja. Zadnjo Silvestrovo noč pa je prespalo njegovo truplo na mrtvaškem odru na poti v črno gomilo.
Poslovili smo se od rajnega Mihija na dan Novega leta ob ogromni množici žalnih gostov na šentjanškem pokopališču. Domači župnik pater Roman, ki je v spremstvu treh sobratov vodil pogrebni obred, se je pri maši zadušnici ganljivo poslovil od rajnega in tolmačil njegovo življenjsko pot od mladosti pa do groba. Ob odprtem grobu so spregovorili besede slovesa in zahvale Hanzi Pscheider v imenu športnega društva, VVilli Moschitz v imenu slovenskega prosvetnega društva in lovski prijatelji. Kot zadnji zveneči glasovi cerkvenega zbora pod vodstvom Eriha Užnika so bili naklonjeni rajnemu Mihiju s pesmijo Rož, Podjuna, Žila.
Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. Tišlarje-vega očeta bomo ohranili v lepem spominu.
Miha Petschnig
Prerana smrt dveh sester
V petek, 4. decembra 1998, so na šentjanškem pokopališču položili k večnemu počitku mlado ženo in mater dveh otrok - Šteti Schussmann, roj. Križnar; nepričakovano je v celovški bolnici umrla v 48. letu starosti. Niso še oveneli venci in rože na njenem grobu, ko ji je sledila tudi njena sestra Zofi, stara komaj 52 let; položili so jo v hladen grob na Silvestrovo.
Zofi in Štefi sta se rodili in doživljali otroška leta pri Orenjaku na šentjanških Rutah - v gostoljubni hiši, kamor radi zahajajo domačini in drugi gostje, ki iščejo zabavo in razvedrilo. Zofi se je kot mlado dekle omožila v Sele, v lepo gorsko naselbino. V srečnem zakonu je rodila tri fante. Nakopala pa si je tudi bolezen, s katero se je borila leto dni in ji podlegla 28. decembra v celovški bolnici. Štefi se
je poročila v Svetno vas. Z možem Siegfriedom sta si pozidala lasten dom ob meji Šentjanža. V zakonu so se pripetile težave, vladala sta obup in končno še bolezen, ki ji je že v rani mladosti prekrižala življenjsko pot.
Čeravno Zofi in Štefi nista bili več šentjanški faranki, sta na željo svojcev na šentjanškem pokopališču pod vznožjem rojstne hiše našli svoje zadnje zemeljsko počivališče. Udeležba na pogrebih je dokazala, da sta bili zelo priljubljeni in družabni ženski. Pogrebne obrede je vodil pater Roman. V lepi poslovilni pridigi je žalnim gostom prikazal njuno življenjsko pot. Zemeljsko slovo od sester Zofi in Štefi je s pesmimi-žalostinka-mi olepšal domači cerkveni zbor pod vodstvom Eriha Užnika.
M. P.
PLESIVEC
21. decembra je
za vedno zatisnila oči - Krznarje-va mama.
Krznarjeva mamat
Bog ji je naklonil dolgo življenje. 1. oktobra 1998 je obhajala 90-letni-co in vzela nase 10. križ. Doživela je vse do sedaj najvažnejše dogodke našega stoletja; najprej 1. svetovno vojsko, 1918 njen konec in razpad avstrogrskega
cesarstva, zatem plebiscitno obdobje, krize in tudi uspehe 1. republike, pa njen konec marca 1938, Hitlerja in nacizem, 2. svetovno vojsko in njene posledice, osvoboditev leta 1945, povojni razvoj z vsemi upanji in pričakovanji, a tudi razočaranja in razkol med koroškimi Slovenci. Budno je sledila dogodkom in jih sama sooblikovala.
Rodila se je pri Toplicarju na Ple-šivcu, na trdni in zavedni kmetiji; imela je tri brate. Od mladih let je sodelovala v Slovenskem prosvetnem društvu ..Gorjanci" kot pevka, kot igralka, kot režiserka. Leta 1930 se je poročila z Mihom Packom, Krznarjem na Plešivcu. V zakonu se je rodilo sedem otrok, deček in deklica sta zgodaj umrla, tri hčere in dva sina še živijo. Aprila 1942 je bila Krznarjeva družina tudi na črnem seznamu za izgon. Mama pa je bila zaradi rojstva sina Andrejčka preslabotna, zato je družina lahko ostala na domu; sin Andrejček je malo navrh umrl.
Mož Miha je bil napreden, razgledan in ugleden kmet. Dolga leta je bil slovenski občinski odbornik v Kotma-ri vasi. Dokler je mogel, je sodeloval pri Gorjancih; tudi v cerkvi sta z ženo prepevala vrsto let. Umrl je 15. januarja 1977; rodil se je 23. decembra 1900. 98 let pozneje, 23. decembra 1998, so položili na kotmirškem pokopališču k večnemu počitku ženo Terezijo.
Junija 1998 je Krznarjeva mama nesrečno padla in si zlomila nogo. Od operacije si ni več opomogla; moči so začele vse bolj popuščati. 21. decembra je mirno zaspala. Svete obrede je opravil župnik Maks Michor. Krznarjevi mami se je zahvalil za zvestobo veri in narodu pa za vse, kar je svojim, sosedom in znancem dobrega naredila. V slovo so zapeli društveni in cerkveni pevci.
Naj rajna Krznarjeva mama počiva v miru. Spoštovali bomo njen spomin. Sinovoma in hčeram z družinami izrekamo iskreno sožalje.
Jože VVakounig
10
Kultura
Kultura
11
„ Vesel 'se, človek moj, nov'ga la ti nocoj!"
Novoletni koncert SPD Danica v Šentprimožu je bil v znamenju pestrosti, pristne narodne glasbe in visoke kakovosti. Številni navdušeni obiskovalci so znali ceniti prizadevnost domačih pevcev in gostov.
MePZ Danica pod taktirko mag. Stanka Potzerja se je spomnit 20-letnice smrti velikega koroško-slovenske-ga skladatelja Pavla Kerjaka ter zapet dve njegovi pesmi.
Mešani pevski zbor SPD Danica je tradicionalnemu novoletnemu koncertu dal pečat ljubezni do slovenskega naroda in kulture. Tudi letošnji koncertni spored je bil zelo pester in kakovosten. Poleg predsednika EL in njenega glavnega kandidata na dežel-nozborski listi DEMOKRACIJA 99 Andreja VVakouniga so se koncerta udeležili predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik ter zastopniki občine Škocijan in sosednjih društev. Goste iz zgornještajer-skega kraja Kobenz je spremljal njihov župan; v svojih pozdravnih besedah je poudaril pomen kulture za sožitje med narodi in sosednjimi deželami.
Gostiteljski zbor je takoj na začetku pokazal, koliko mu je vredna slovenska kultura. Zapel je dve kolednici, ki sta v Sloveniji zelo znani, na Koroškem pa žal -tudi pri običajnem novoletnem petju - premalo cenjeni. Letos se bomo spomnili 100. obletnice rojstva Pavla Kernjaka (9. februarja) in 20-letnice njegove smrti (11. decembra). V spomin velikemu koroško-slovenskemu skladatelju je zborovodja Danice mag. Stanko Polzer vključil v spored dve
Kernjakovi pesmi. Na koncu je Danica razveselila občinstvo z dvema ukrajinskima narodnima ter z eno priljubljeno primorsko -vsekakor znak širokega obzorja šentprimškega kulturnega društva! Navdušila je tudi domača mladina - otroški zbor Danice in
dvojezični zbor farne mladine.
V domače vzdušje so se lepo vključili štajerski gostje Singge-meinschaft Kobenz (vodi VVinfried Vollmann) in Hausmusik Offen-bacher - pevski prijatelji, pri katerih je Danica že bila v gosteh. Slovijo zaradi pristnega narodne-
ga petja, udejstvujejo pa se tako na posvetnem kakor cerkvenem področju. V Šentprimožu so zapeli tudi južnoameriško folklorno mašo Criola; blestela sta predvsem solista Josef Vollmann in Katarina Schicho.
Alojz Angerer
„Skušam motivirati pevce z biseri zborovskega petja"
Kratek pogovor z mag. Stankom Polzerjem - vodjo MePZ Danica
Naš tednik: MePZ Danica ima trenutno okoli 60 članov, od teh večinoma mladih. To v času, ko se mnogo zborovodij pritožuje zaradi nezanimanja mladih pevcev in obiskovalcev za tradicionalne pevske prireditve. Kje so vzroki za to? Stanko Polzer: Pogoj za resno delo so redne vaje in disciplina pri vajah. Poleg tega skušam dodatno motivirati pevce z izrednimi biseri zborovskega petja. To so sicer zahtevne skladbe (Carmina burana, Schubertova maša itd.), toda uspeh dviguje samozavest in krepi veselje do petja.
Kako Vam je uspelo navdušiti toliko mladih za zborovsko petje?
Disciplina in red sta visoko v čislih tudi pri mladini. Poleg tega namenjamo veliko pozornost družinski družabnosti, npr. ob rojstnih dnevih ali drugih praznikih naših članov. Za stalni naraščaj pa skrbita zelo prizadevno otroški in mladinski zbor.
In kakšni so načrti za letošnje leto? Letos se bomo prvič udeležili koroškega zborovskega tekmovanja v Trgu/Feldkir-chen. Na to se moramo temeljito pripraviti. Poskrbeti pa bomo morali tudi za nastope in gostovanja, predvsem v Sloveniji. V okviru teh prizadevanj bo naša zvesta publika morda že jeseni doživela pravo presenečenje.
Po uspeti premieri na Štefanovo v Selah.
Sele: Ljubosumna vdova in pleskarji
Veseloigra, ki so jo na Štefanovo uprizorili Selani, je dobesedno silila k smehu. Pisatelj in Nobelov nagrajenec Dario Fo v svoji veseloigri pokaže obla-stiželno in ljubosumno vdovo (Katja Roblek), ki svojega moža z injekcijami naredi podobnega lutki. Ta lutka (Hannes Kelih) pa si ne more pomagati, kajti vdova ji vsak dan ponovno da injekcijo, ki mu onemogoči normalno življenje.
Za nekatera nujna popravila v hiši vdova naroči pleskarja (Toni Štern) in šefa (Martin Dovjak). ta dva opazita lutko. Ko pleskar pri delu pade na lutko, le-ta misli, da sta jo ubila. Nato skleneta, da bo pleskar
postal lutka in jo spravita. Šele sčasoma od žene izvesta, da je mož že prej bil mrtev (čeprav v resnici ni bil). Medtem pa se lutka zbudi in hoče živeti svobodno in brez svoje ljubosumne žene. Tako potem pomotoma dobi injekcijo žene šef. Vdova je v času, ko je bil njen mož ..balzamiran", iz hiše naredila „javno hišo", v kateri živita še Daina (Marija Draže) in Sonia (Nataša Dovjak). V igri nastopata še Anna (Petra Dovjak), ki je malo zaljubljena v lutko in gospod (Danijel Dovjak), ki se pa je zagledal v vdovo. Ko se na koncu vse razjasni in lutka stopi pred vdovo, le-ta omedli.
Selški gledališki skupini
je treba za izvrstno igralsko predstavo iskreno čestitati. Posebno je navdušila identifikacija nastopajočih z vlogami. Za sel-sko publiko so bili izvrstni tudi odlomki, ki so jih igralci predvajali v selščini.
K uspeli predstavi so pripomogli: Gordana Schmidt (koreografija in kostumografija), Toni Štern (scena), Vesna Štern - VVakounig, Daniel Dovjak, Martin Dovjak, Plannes Kelih, Katja Roblek in Milka Olip (realizacija scene). Za realizacijo kostumov so bile pristojne Angelina Jug, Vida Roblek in člani skupine, za tehniko pa so skrbeli Marko Draže, Daniel Dovjak in Hannes Kelih.
MOHORJEVA ZBIRKA 1999
Za vsakega nekaj
"*i™ežko je sestavljati knjižno zbirko, ki bi vsakega zado-
I voljila in vsakemu dala tisto, kar si sam želi. Letos se je Mohorjevi to skoraj posrečilo: njena letošnja knjižna zbirka je tako široka in pestra, da nudi vsakemu nekaj. Nekaj za otroke (Grimmove pravljice) in odrasle (koledar), nekaj za preprostega človeka (zgodovinski roman) in za intelektualce (Zgodnje otroštvo...).
Za tradicionalni Mohorjevi koledar je po uvodni besedi odgovoren urednik Hanzi Filipič. Po zelo okusno narejenem koledarskem delu (slike iz raznih predelov Slovenije) sledijo obvezni spomini (predvsem na blaženega škofa Slomška) in zanimivi članki o koroški zgodovini. Najlepša članka sta po mojem mnenju v poglavjih Cerkev in svet ter Človek in zdravje. Monika Novak piše o dialogu za Avstrijo na Koroškem, Mojca Ramšak pa
poroča o otrokovi vzgoji v prejšnjih generacijah, ti. ..boljših časih", ki so hvala Bogu minili. Najbolj zahtevna članka sta Ošlakov ..Liberalizem" in ..Evropska bio-etična konvencija" (prevod).
Svoj prostor imajo seveda tudi Slovenci po svetu in obletnice. Na primer 20-letnica slovenske Glasbene šole in 25-letnica lutkovnega ustvarjanja na Koroškem. Pri pisanem branju je omembe vredna črtica Martina Kuchlinga „Oče in sin".
Skrinja pravljic
Otroške knjige v prevodu so toliko vredne, kolikor je v redu prevod. Predvsem Sonja Kert-VVakounig se je potrudila najti
zvezo med pravilnim in otroku razumljivim jezikom. Grimmove pravljice se berejo kar prijetno in bodo otrokom gotovo všeč.
Jantarska zveza
Družinske večernice so spet izvirni roman Leva Detele, znanega slovenskega avtorja, ki živi na Dunaju. To se mu pozna pri jeziku, ki je iz tridesetih let in danes malo starinski. Kljub temu je roman zanimiv, poučen in zabaven. Gre za oris prazgodovine Slovencev iz časa rimskega vojskovodje Cezarja in naroda Venetov, po neki teoriji slovenskih prednikov. Knjiga bo mnogim prijetni spremljevalec skozi dolge zimske večere.
Globine, ki so nas rodile
Tako skrivnostno kot naslov je tudi jedro knjige Alenke Rebule o ..zgodnjem otroštvu v otroku in odraslem". Prvi del obravnava razvoj otroka (splošne značilnosti, intencionalno in oralno obdobje, bitje čutenja in stika ter bitje moči). Nadaljuje s kljubovalnim obdobjem in poglavjem o „bitju volje", končuje pa z obdobjem spolne identitete (bitje dvojine). Knjiga naj bi bila znanstvena, delo psihologinje, toda zdi se mi bolj učiteljska, poučna za starše šoloobveznih otrok. To na noben način ni lahka naloga, ki jo je avtorica čimbolj strokovno izvršila. Za širok krog staršev in drugih bralcev je veliko tujih izrazov, ki so v takem jeziku skoraj potrebni in izobražencem popolnoma razumljivi. Vsekakor je knjiga dobrodošel prispevek k vzgoji in razumevanju mladine. A. A.
Tinje: Utrip življenja - razstava bratov Čertov
gromno Selanov se je gozdne in skalnate Košute. Va-| J kljub veliki oddaljenosti lentin Čertov, katerega poznamo V^Z preteklo soboto zbralo v predvsem kot snemalca raznih galeriji v Tinjah na otvoritvi ob-	kulturnih, športnih in drugih prire-
sežne razstave bratov Čertov, ki	ditev, predstavlja v Tinjah svoje
prihajajo iz te idilične vasi izpod najnovejše velikoformatne slike v
akrilni tehniki. Glavna tema v njegovih umetniških stvaritvah je utesnjenost in ogroženost človeka v našem hitrem in vznemirljivem družbenem utripu, ki vedno spet išče prostor zase, kjer se lahko sprosti, počuti varnega, srečnega in kjer je sam s seboj. Čeprav se neprestano gibljemo v ambientih, ki so odtujeni od narave, človeško hrepe-
Umetnik Valentin Čertov	nenje še najde pro-
stor miru in harmonije z naravo, ki nas obdaja in katere del smo, zavedajoč se ali pa ne.
To umetnik sam zelo dobro ve, saj poklicno s svojo kamero neprestano lovi motive in posnetke, ki jih potem posreduje televizija gledalcem na dom. Kot kontrast k razgibanim slikam Valentina so skulpture iz lesa, brona in kamna njegovih bratov Hanzija in Nantija, ki bolj umirjeno in s pretežno mehkimi, okroglimi linijami in oblikami upodabljata lastno doživljanje notranjega in zunanjega sveta. Tudi pri njiju je v ospredju abstrakten prikaz objektov.
Otvoritev razstave, ki je na ogled še do konca februarja 1999, je popestril z ubranim petjem MePz iz Sel pod vodstvom Romana Verdela.
Mi. Št.	Nanti Čertov, torzo (bron).
RADIO/TV, PRIREDITVE
T
A
PETEK, 8. januarja
18.10-19.00 Utrip kulture
T
E
D
E
N
SOBOTA, 9. januarja
18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 10. januarja
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (dr. M. Ostravsky). 18.00 -18.30 Dogodki in odmevi
PONED., 11. januarja
18.10-19.00 Kratek stik
TOREK, 12. januarja
18.10-19.00 Otroška oddaja.
SREDA, 13. januarja
O
R
18.10 - 19.00 Glasbena mavrica; 21.04 Večerna oddaja: Novoletni koncert SPD Danica
ČETRTEK, 14. jan.
18.10-19.00 Rož -Podjuan - Žila
Dnevno od
10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na
frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
Dnevno: 12.00 & 18.45 Mednarodna poročila
Ob torkih in četrtkih v decembru:
Jezikovni tečaj (Unikum) ob 10.55, 12.55 & 19.55
Od ponedeljka do petka:
10.00	Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska
13.00	Glasba in gostje v studiu
18.00	Magacini Alpe-Jandran (ponedeljek)
Šport (torek)
CD tedna (sreda, ponovitev v soboto ob . 12.10)
Kultura (četrtek)
Po Koroškem (petek)
19.00	Otroški kotiček
20.00	Glasba
Jazz (ponedeljek)
Ruff Radio (sreda)
Musič tor the masses (četrtek) Soundcheck (petek)
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99
Literatura:
Nedelja -11.00 Literarna kavarna (ponovitev v torek ob 22.10); Ponedeljek, sreda, petek-10.10 Literarni drobci (ponovitev ob 22.10)
I
RADIO
KORO™
Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače
6.00	- 8.30 Dobro jutro sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje: v ponedeljek - Stanko Polzer v torek - Vinko Ošlak v sredo - Miha Vrbinc v četrtek - Pavli Zablatnik v petek - Jokej Logar v soboto in nedeljo pa domača budilka s Petrom Grillicem 8.30 - 10.00 Živa
14.00	- 16.00 V taberni
16.00	- 18.00 Od štirih do šestih
Ponedeljek, 11. januarja
LJUBLJANA
Dobrodelni koncert v korist slepih in slabovidnih Slovenije
Čas: ob 20. 30
Kraj: v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani
Vabi: Kulturna agencija Lane (Lovro Sodja)
Nastopajo: E. Feodorow, G. Kušej, M. Podretschnig, učenci Glasbene šole, MoPZ F. L. Lesičjak Vabita: SPD Srce Dobrla vas
Nedelja, 24. januarja
DOBRLA VAS
Literarni večer z domačimi avtorji
Čas: ob 19. uri
Kraj: v kutrunem domu Berejo: Tonči Haderlap, Anita Hudi, Jozej Pasterk, Lenčka Kupper, Hermann Germ, Janko Messner, Anka Jernej, Fabjan Hafner, Kati Maketz, Niko Kupper
Vabita: SPD Srce Dobrla vas in Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji

NEDELJA,
10. januarja '99,13.30
PONEDELJEK, 11. januarja 1999
ORF 2, ob 3.05___________
TV SLOVENIJA 1, Ob 16.00
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Posledice finančnih težav: ZSO odpoveduje sodelavcem službo.
•	Majhna pika se je skotalila ... in postala 47. Slovenski ples.
•	Trije bratje ustvarjalci: Hanzi, Polti in Nanti Čertov so pripravili pestro razstavo.
•	Sloves pred očmi s smučmi čez ramo ...
•	Ledena zabava: keglčanje na ledu.
•	Memoriala dr. Janka VViegeleja v smučarskih skokih: prva prireditev ob 50-letnici Slovenske športne zveze.
Četrtek, 14. januarja
CELOVEC
Predstavitev fundacije, ki se ukvarja z mladimi, ozdravelimi od raka
Čas: ob 18. uri Kraj: v klubskem prostoru Fundacijo bo predstavila predsednica prof. dr. Berta Jereb skupno z mladimi Kulturni program bosta oblikovala Mila Kavčič in Andrej Šifrer Vabi: Mladinski dom SŠD
Sobota, 16. januarja
ROŽEK
..BRATJE ŠKRATJE TATJE"
Čas: ob 19. uri
Kraj: v ljudski šoli v Rožeku
Nastopa: lutkovna skupina „buba“ iz
Šmihela
Vabita: Kulturno društvo Peter Markovič, Rožek ter SPD Rož, Šentjakob
ŠENTPRIMOŽ
„Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma"
Čas: ob 19. 30
Kraj: v kulturnem domu
Nastopa: Starejša mladinska skupina
SPD Bilka iz Bilčovsa
Vabi: SPD Danica
Nedelja, 17. januarja
DOBRLA VAS
Koncert klasične glasbe ob priliki predaje novega klavirja
Čas: ob 15. uri
Kraj: v Kulturnem domu
Koledar plesov
Sobota, 9. januarja
CELOVEC 47. Slovenski ples
Čas: ob 20. uri
Kraj: v domu sindikatov
Igra: ansambel Vagabundi; polnočni
show MAKE UP
Vabi: SPZ
GLOBASNICA Podjunski ples /7^-—
Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel Svetlin Polnočni vložek!
Vabi: SKD Globasnica
Sobota, 16. januarja
RADIŠE 23. Radiški ples
Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Igra: ansambel Stopar Vabi: SPD Radiše
Sobota, 30. januarja
GLOBASNICA Kmečki ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel ..Fantje treh dolin" Vabi: Skupnost južnokoroških kmetov
Sobota, 13. februarja
GLOBASNICA
Ples SAK: „Viva Paradies"
Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra:, ansambel „The Slenders" Program: Marion Revue - „Viva par-dies“ (Transveštie-Show)
Vabi: SAK
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Naša društva v internetu
Glavna šola Pliberk: http: // www. netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slove-ne/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volksgruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slove-ne/volksgruppenreport.html Občina Suha in okolje - KPD Drava, RIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.ma-gnet.at/stefan.logar/
Mohorjeva zalozba - aktualna knjižna ponudba http://www.mo-horjeva.co.at
Založba Wieser http: //www.wie-ser-verlag.co.at
Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zveza-bank.co.at/zb
Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at
Oktet Suha. Otroški zbor Živžav. Enotna lista Suha. VOX http://www.members. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše
http://www.carinthia.org/-
keutschach/zvezda-
hodiše/sprachkurs
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu
http://privat.schlund. de/ksssg
Ljudska šola Sele Kot:
204651 @ asn. netway. at
Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at
Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje)
Stičišče avstralskih Slovencev
http: // www.glasslovenije.com. au
Pogovorne ure s Karlom Smollejem
Redne pogovorne ure bodo vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00 ure na sedežu Enotne liste v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25/III.
Če hočete priti na pogovor, Vas naprošamo za poprejšnjo telefonsko prijavo pri Enotni listi, tel. 0463/54079. Pogovor s poslancem je možen tudi ob drugih terminih, za katere se je treba domeniti posebej.
Opozorilo našim društvom!
Vsa naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon:
0463 / 51 25 28 * 24
Fax:
0463 / 51 25 28 * 22
Zanesljivost ima ime
IR)
M RJEVA tUk HERMAG6RAS AU
Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring/Vetrinj Tel.: 0463/292664, Fax: 0463/292664-30 ISDN: 0463/292664-25 E-Mail: tiskarna@mohorjeva.co.at.

^ 04239/26 42
v petek, 8. januarja, ob 18. uri Slovenščina za začetnike II Kraj: v Celovcu pri Kapucinih! Vodi: Nadja Volavšek
od sobote, 9. januarja, od 14. 30 do nedelje, 10. januarja, do 16. 30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
v ponedeljek, 11. jan., ob 18. uri Slovenščina za začetnike I Kraj: v Celovcu pri Kapucinih! Vodi: Nadja Volavšek
v ponedeljek, 11. jan., ob 14. uri
Kuharski tečaj: Svečani meniji I. del
Vodi: strokovna učiteljica Maria Skuk
v ponedeljek, 11. jan., ob 19.30
Predavanje: Shiatsu - pozitiven vpliv
Predavateljica: Christiane Leu-tschacher
v torek, 12. januarja, ob 8. 30
Slovenščina za začetnike I
Vodi: mag. Silva Krivograd
v torek, 12. januarja, ob 10.15
Slovenščina za začetnike II
Vodi: mag. Silva Krivograd
v torek, 12. januarja, ob 14. uri
Kuharski tečaj: svečani meniji II. del
Vodi: strokovna učiteljica Maria Skuk
v torek, 12. januarja, ob 19. uri
Duhovne vaje za vsakdanje življenje: „Kaj mi pomaga živeti po božji zamisli?"
Spremljevalec: Jože Kopeinig
v soboto, 30. januarja, od 9. do 16. ure
„Bog hodi z menoj" - duhovna obnova za ženske
Voditeljica: mag. Marija Perne Za organizacijo prireditve: Jože Kopeinig
POTOVANJA^
Od sobote, 6. februarja do sobote, 13. februarja 1999
Izobraževalno potovanje v Turčijo
Spremlja: Jože Kopeinig
IMPRE5UM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraSe 25/IV.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnostna politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu-
rizem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestitke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto-ber-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56
Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek.
Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22.
Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.
14
Gospodarstvo
^^li je mogoče odpreti EVRO-konto tudi pri ZVEZI BANK in POSOJILNICI-BANK?
Da. Odpre ga lahko vsaka fizična in pravna oseba.
Bi svetovali strankam, da odprejo EVRO-konto?
Za fizične osebe EVRO-konto še ni zanimiv, ker še ni EVRA v gotovinski obliki. Za firme, ki veliko poslujejo z evropskimi državami, pa je odprtje EVRO-konta gotovo zanimivo.
O katerimi evropskimi državami v Evropi?
S tistimi, ki so članice Denarne unije. Gre za 11 držav EU, ki so uvedle EVRO, so za to izpolnile vse pogoje in se obvezale, da jih bodo tudi v prihodnje upoštevale. Konkretno so to Av-strija^ Nemčija, Italija, Francija, Španija, Finska, Portugalska, Nizozemska, Belgija, Irska in Luksemburg.
In kaj je z državami, ki niso članice Denarne unije?
Vse ostale države so obdržale svojo nacionalno valuto. Seveda pa lahko tudi državljani teh držav pri svojih bankah odprejo EVRO-konto in preko tega poslujejo z inozemstvom.
Zakaj je za firme, ki poslujejo z državami evropske Denarne unije, odprtje EVRO-konta zanimivo?
Prvič - ker je z EVROM odpadel tečajni riziko v okviru držav Denarne unije. Drugič - ker je EVRO postal nasproti dolarju in jenu, ki sta doslej veljala kot vodilni valuti, bolj stabilen.
So se spremenili tudi stroški za odprtje in vodenje EVRO-konta?
Ne. Ti ostanejo isti, kakor so doslej veljali za obstoječe konte.
IMAMO
= 13,7603 ats
Gertrude Kraxner, prokuristka, je pri ZVE-ZI-BANK pristojna za vprašanja EVRA. Postavili smo ji nekaj aktualnih vprašanj. Pripravil Janko Kulmesch.
Se z uvedbo EVRA spremenijo obresti?
Ne. Obresti ostanejo nespremenjene. To velja za obresti tako za dobroimetje kakor za prekoračitve konta in druge kredite.
Lahko vplačam s šilingi na EVRO-konto?
Da. Znesek v šilingih se preračuna v EVRO. Za vsako valuto obstaja poseben preračunski	faktor.
Preračunski faktor za šiling: 1 EVRO = 13,7603 šilingov.
Kakšen je preračunski faktor za nemško marko in italijanske lire?
1 EVRO = 1,955830 DM 1 EVRO = 1936,270000 LIT
Se lahko preračunski faktor spremeni?
Ne. Ta ostane vedno isti.
Z uvedbo EVRA so za valute 11 držav, ki so članice Denarne unije, odpravili menjalni tečaj. Če kdo hoče zamenjati šilin-
ge v nemške marke, kako se potem izračuna menjava?
Sprva se šiling preračuna v EVRO (na osnovi proračunskega faktorja za šiling = 13,7603), nato se preračunana vsota EVRA preračuna v DM (na osnovi proračunskega faktorja za marke = 1,955830).
Lahko pri ZVEZI BANK odprem hranilno knjižico v EVRO?
Da. Pozicije se vodijo v EVRO kakor tudi v šilingih. Ta ureditev velja za čas, ko EVRA še ni v gotovinski obliki (kovanci, bankovci).
Kdaj bo prišel v promet EVRO v gotovinski obliki?
1. januarja 2002. Do 1. julija 2002 bo v državah Denarne unije plačilno sredstvo tako EVRO kakor nacionalna valuta, od 1. julija 2002 naprej pa samo še EVRO. Po 1. juliju se lahko „stara" narodna valuta zamenja samo še v narodnih bankah.
Lahko prenakažem EVRO v Slovenijo?
Plačilni promet v EVRO je na vsak način možen. Sicer pa bo prejemnik dobil prenakazani znesek v tisti valuti, na katero se glasi njegov konto.
Lahko plačam s kreditno kartico v EVRO?
Da. Isto velja tudi za čeke.
Oe hoče nekdo spremeniti svoj šiling-konto (ali v drugi „stari" valuti) v EVRO-konto, so s tem povezani stroški?
Ne. Prva spremeba v EVRO-konto ne povzroča nobenih stroškov. Štroški bi nastali tedaj, če bi stranka ta EVRO-konto hotela spet spremeniti v šiling-konto (ali v drugi „stari" valuti). To bo od 1. januarja 2002 naprej veljalo tudi za menjavo v gotovini.
Leto 1998
15
Od 26. oktobra 1998 naprej ga imamo -celodnevni radio Koro-tan/AGORA. Vsekakor eden redkih uspehov narodne skupnosti v zadnjem desetletju!
Demokracija 99
\ /plivni koroški mediji, znanstveniki V celovške univerze in druge znane osebnosti so od vsega začetka podpirali prizadevanja EL, Zelenih, LIF in Združenih zelenih za spremembo koroškega volilnega reda. V ta namen so sprožili tudi podpisno akcijo. Z njo so hoteli ustvariti potrebni pritisk na vladajoče koroške stranke, da bi še pred deželnozborskimi volitvami sklenile reformo volilnega zakona.
lXaj kmalu pa se je izkazalo, da to l\ne bo zadostovalo. Potrebno bo najti tisti jezik, ki ga stranke najbolj razumejo - skupno kandidirati na volitvah.
l/o je tekla podpisna akcija, v resni-l\ci še nihče ni računal s tem, da bi bilo mogoče spraviti EL, Zelene, LIF in Združene zelene pod streho skupne volilne platforme. Stranke so upale, da to ne bo uspelo, pri dobromislečih pa je prevladovala skepsa. Težko so si predstavljali, da lahko tako različne skupine uresničujejo sožitje, medsebojno toleranco in da se lahko dogovorijo za skupni volilni program.
Qaje le uspelo. Maja 1998 se je volil-T no združenje DEMOKRACIJA 99 prvič predstavilo koroški javnosti. Napoved skupne kandidature so mediji sprejeli pozitivno, mnogi novinarji tudi s simpatijo.
Toda ne samo mediji. Tudi v naši I narodni skupnosti je novica o skupni kandidaturi pozitivno odmevala. Še posebej optimistično je bilo vzdušje na deželnem zborovanju EL v Bilčovsu, ki je soglasno podprlo kandidaturo EL v okviru DEMOKRACIJE 99. Pri tem seveda ne gre zanemarjati dejstva, da ima DEMOKRACIJA 99 - s tem pa tudi EL oz. njen glavni kandidat Andrej VVakou-nig - dejansko zelo dobro šanzo za vstop v novi deželni zbor.
/^vdločitev EL, Zelenih, LIF in VVZdruženih zelenih za skupno kandidaturo je bila - poleg celodnevnega radia KOROTAN in AGORA - za slovensko narodno skupnost brezdvomno izredni politični dogodek leta 1998. Ali bo postala tudi zgodovinski dogodek, pa bo odvisno posebno še od naše podpore na volitvah.	Janko Kulmesch
Za Slovenijo mora biti jasno, kdo je na strani koroških Slovencev njen pogovorni partner.
IVO VAJGL
Januar: Vodilni južnotirolski politiki pozvali Slovenijo, da se odločnejše zavzema za enakopravnost zamejskih Slovencev. ■ EL organizirala srečanje med Janezom Drnovškom in	H e id e
Schmidt. Februar: NSKS je na novinarski konferenci zavrnit napade ZSO na Slovenijo. Marec: Dobrolski socialdemokrati preprečiti s pomočjo Piukove (FPO) dvojezični vrtec. April: Erika Wrotich (EL) predlagala trojezič-ni vrtec v Bekštanju. ■ Haller se izrekel proti deželnemu zakonu o dvojezičnih vrtcih ■ Ausser-winkler se zavzel za Pfeiferja in zahtevat od EL, da se pri dobroi-skem županu opraviči. ■ Klima za NT: „Sosvet imenujem jaz!" Maj: Velik uspeh za EL: Karet Smolle v parlamentu. ■ DEMOKRACIJA 99 se prvič predstavila javnosti. Julij: Podpredsednik avstrijskega parlamenta Neis-ser: „ S os veti so v korist vladne politike." ■ EL skupno z državno sekretarko Logarjevo pri južnih Tirolcih: Durnwaider poudarit prijateljske odnose s Slovenijo in koroškimi Slovenci. Avgust: V Bekštanju sklenili trojezični vrtec. September:
Slovenska vlada sklenila gospodarsko komisijo za zamejske Slovence.
Oktober: Za Pfeiferja je dvojezični vrtec „ velika neumnost". ■ Deželno zborovanje EL soglasno izvolilo Andreja VVakouniga za glavnega kandidata EL na Usti DEMOKRACIJA 99. U V Rože-ku napovedali trojezični vrtec. ■ Vladni predsedniki EU prejeti pismo NSKS. December: Občni zbor CAN - razočaranje nad spomenico predsednikov sosvetov izrekli tudi zastopniki tistih manjšin, ki so pri njenem sprejetju še kazati veliko navdušenje.
Karel Smolle je v avstrijskem parlamentu drugič zaobljubil v slovenščini.
POLITIKA
OBČINSKA POLITIKA
16
Leto 1998
Ko je Vouk prevzel kulturni referat, so nekateri mislili, da bo Dobri a vas zginila z zemljevida.
GERHARD GRASCHER
Januar:	Srečanje obmejnih
občin poteka spet brez konkretnih rezu itav. H Zaprtje smučišča na Peci je bilo možno pre-prečiti.M Občini Suha in Dravograd navežeta prve uradne stike. Februar:	Milan Wutte (GL)
nasledi Franza Stazca v Škoci-janu. ■ V Selah so odprli kmetje svojo skupno klavnico. Marec: Na Suhi se starši in EL borijo za dvojezično vrtnarico ■ V Pliberku demonstrira 800 ljudi proti velekanalu. ■ Dobrolska SPO s pomočjo odbornice Piu-kove prepreči dvojezični vrtec. April: V Globasnici in v Pliberku se srečajo občinski odborniki treh dežel. ■ Po vsej Koroški teče podpisna akcija proti vele-kanalom. M V Šentlipšu so odprli sanirano LŠ. ■ V Škočija n u podpira SPO zahtevo AKB po razširitvi Trga 10. oktobra. Koalicija predlog odkloni. nObčina Železna Kapla najavlja, da bodo še 1998 pričeli z gradnjo Pavličevega sedla. ■ Karner & co izstopijo iz FPO. Maj: Občinski svet v Pliberku sklene peticijo proti železnici 2000. Junij: Na Suhi s 13:2 odklonijo dvojezične krajevne napise. ■ Prvi farant praznik v Globasnici. Julij: Občina Bistrica podeli častni prstan dekanu Sriencu, občina Ško-cijan častni prstan župniku Isoppu. Avgust:	V
Globasnici blagoslovijo obnovljeni gasilski dom. ■ V Zahomcu pričnejo z gradnjo večnamenskega doma. September:	Prvič dve dvojezični
skupini v vrtcu v Pliberku. Oktober: V Vogrčah odprejo obnovljeno šolo. November: V Dobri i vasi hočejo odstaviti Pfeiferja. December: V Železni Kapli odprejo novo zdravilišče. ■ Do 29. 12. oddajo pri deželni vladi vse občine okvirne koncepte za čiščenja odplak. Zadnji so bili Selani.
V Pliberku obiskuje dvojezični vrtec enkrat več otrok kot enojezičnega.
Vroče je bilo lani vseskozi v občinskem V Borovljah je občina tudi v letu 1998 prikraj-svetu v Dobrli vasi, kjer je bil dvoboj šala in diskriminirala otroke dvojezičnega Pfeifer.Karner na dnevnem redu.	vrtca, ki spet ni dobil denarne podpore.
kovali, toda kakor kaže, je vse možno. Očitno ni dovolj, da obe osrednji kulturni organizaciji distancirano in ljubosumno opazujeta ..avtonomni pliberški projekt", ob koncu leta so Kulturnemu domu črtali že obljubljene finančne podpore. Kljub temu Fric Kumer & co niso obupali in gredo trdo svojo pot naprej in so prepričani, da jim bodo vsaj zgodovinopisje in potomci dali prav, da niso klonili.
\ / najbolj vzhodni dvojezični občini
V Koroške se bori že desetletja „Kat-zov in Logarjev klan" na kulturnem in političnem področju za preživetje in razvoj slovenske narodne skupnosti. Uspeh dela so Sušani oštevilčili pri zadnjih volitvah, ko je EL podvojila mandat. Angažma suških prosvetašev okoli ravnatelja Lenarta Katza (in ženo Rozino) je zgled za vso Koroško in tudi dokaz, da narodno politično in kulturno politično udejstvovanje nista nujno dva različna para čevljev in da lahko eden drugega vsekakor dopolnjujeta.
ptobrla vas je bila iz občinsko poli-
Lvtičnega vidika lani v središču pozornosti. Čeprav je med letom razpadla ..koalicija", je EL pod vodstvom mag. Rudija Vouka igrala pomembno vlogo v občinskem svetu in je krepko premešala Pfeiferjevo in SPO - jevsko oblastniško politiko.
Erika
Wrolich
Fric
Kumer
Lenart
Katz
Rudi
Vouk
D rez angažmaja odbornice EL DBekštanj Erike VVrolich ne bi prišlo leta 1998 do realizacije trojezične-ga zasebnega vrtca. Pri vsem veselju o uspehu, se je trdo, dogloletno delo v Enotni listi v tem vprašanju skorajda pozabilo.
r\a lahko trda volja in osebno priza-Lvdevanje prestavljata tudi gore, dokazujejo v Pliberku, kjer vodi ek. sv. Fric Kumer Enotno listo, Posojilnico -Bank in tudi društvo Kulturni dom, ki je z gradnjo kulturnega doma postavila izredno važen projekt za slovensko narodno skupnost. Da se pri tem delu mečejo prizadevnim Pliberčanom še polena pod noge, pravzaprav ne bi priča-
Leto 1998
10-let ni ca jezikovnih počitnic v Novem mestu.
Zgodovinski dogodek na Djekšah: prvi nastop domače otroške skupine „Lipov cvet".
Pepej Krop je predstavil svoj prvi samostojni „maxi-CD".
Miha
Dolinšek
\s
pe se bo kdaj posnel zares velik „vykoroški slovenski igrani film, bo to zasluga Mihe Dolinška. Kajti prav na Koroškem se človek težko znebi občutka, da so se delu filmske skupine in Mihi Dolinšku posmehovali, da so nas podcenjevali in zaničevali. Redkokdo je zunaj Koroške, ki včasih ne vidi čez svoje meje, naredil toliko za ugled koroških Slovencev kakor on. Čas je, da mu izkažemo spoštovanje, ki ga zasluži." Tako Štefan Hafner, študent filmske akademije in režiser filma Govorice ob podelitvi 19. Tischlerjeve nagrade Mihi Dolinšku.
k >|iha Dolinšek pa ni samo pionir na IVI področju	koroško-slovenskega
filma - je predvsem tudi mož, ki jemlje mlade resno. Tischlerjevo nagrado je sprejel kot impulz za gledanje v prihodnost. Poudarja, da se „med koroškimi Slovenci tradicionalno preveč gleda v preteklost, prav zaradi tega osrednje organizacije za mladino niso privlačne in se od njih vse bolj oddaljuje". V svoji skrbi za mladino zna presenetiti tudi z drznimi potezami: ob podelitvi nagrade je malobesedno predložil snop pisem, v katerih je navzočim zastopnikom vidnih
ustanov koroških Slovencev natočil dobro merico čistega vina in jim dal možnost dokazati njihovo resnično skrb za mladino.
Riliha Dolinšek pa je bil deležen
IVI priznanja tudi v širši koroški javnosti. Januarja 1998 je bil na TVVISTER-JU 98 odlikovan kot prejemnik prve nagrade za oblikovanje letaka Deutsch/ slovvenisch za Film Mladje, za reklamni spot podjetja Laas v Velikovcu pa je bil uvrščen med prve tri. Zmagal je kot David proti Goljatu, saj je kot novinec na reklamnem področju - šele jeseni 1997 je začel z lastno reklamno agencijo - odnesel zmago pred najpriznanejšimi reklamnimi agencijami Koroške.
Ena najusodnejših inflacij je inflacija na področju kulture in umetnosti.
VINKO OŠLAK
Januar: Miha Dolinšek prejel 19. Tischlerjevo nagrado. Februar: Koroški Slovenci proslavili kulturni praznik. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi: Janko Messner. Marec: Koroška poje, tradicionalna pevska revija KKZ v znamenju srečanja oktetov, kvintetov in kvartetov. ■ Globaški kulturni teden v smislu sožitja. ■ Janko Messner in Egyd Gstettner v Dobrli vasi nezaželena. ■ Občni zbor KKZ. April:	Srečanje mladinskih
zborov (prireja KKZ) ob 60. življenjskem jubileju Lenčke Kup-per. ■ Pepej Krop predstavil svoj prvi samostojni „maxi-CD". Maj: Kulturno društvo Člen VII štajerskih Slovencev slavnostno odprto društveni dom v Potrni. M Zgodovinski dogodek na Djekšah: krstna predstava domače otroške skupine „Lipov cvet". Junij: Osrednja slavnostna prireditev ob 20-letnici Glasbene šole. ■ Dunajski študentje so se prvič predstavili z novim zborom. Julij: 10-letnica jezikovnih počitnic v Novem mestu. M Slikar in šolnik Franc Wiegele praznoval 70-letni-co. Avgust: 85-letnica hodiške-ga župnika Lovra Kašlja. ■
MePZ Sele na 19-dnevni turneji v Argentini.
Oktober:
Simpozij ob 100-letnici rojstva Janka Ogrisa-Mi-kiavža. ■ Jože Tisnikar se smrtno ponesrečil. November: Koroška se spomnila 100-1'etniče rojstva Franca Sušnika. ■ Osrednji koncert SPZ v znamenju človekovih pravic in mladine. December: KKZ vabila v celovško mestno gledališče na osrednjo gledališko predstavo: Kdo se boji Virginie Woolf (gostovala SNG Drama Ljubljana).
KULTURA
18
Leto 1998
Z njegovimi nogami in mojo glavo, bii bil Martini nogometaš svetovnega formata.
JOŽE PARTL
>cn
irr
Februar: Senzacionalen uspeh mladega Blačana Dominika Stucka. Po komaj letu in pol treninga osvojil naslov avstrijskega dolarskega prvaka v lokostrelstvu v kategoriji^ olimpijskih lokov. Marec/april: Čim starejša je bila smučarska sezona, tem boljši bili nastopi Užnika. Najprej je FIS-veleslalom v Švici, v Chur-vvaldnu, 14 dni navrh pa superveleslalom v Galturu. Maj/junij:	Sramoten
nastop SAK na derbiju proti Pliberku - poraz kar s 5:0. ■ Nogometna ekipa iz Globasnice zasluženo osvojila naslov prvaka v 1. razredu D in tako že drugič v zgodovini kluba napredovala v podi igo. ■ Rikarjani sicer na
Lokostrelec Stuck je osvojil naslov avstrij- zadnji prvenstveni tek-skega prvaka. mj doživeli prvi poraz, kljub temu osvojili naslov prvaka in se tako povzpeli v 1. razred. ■ SAK zamenja! trenerja članske ekipe: Telliana zamenjal Vrabac. ■ Kolesar Peter VVrolich v Fiirschu slavil prvo sezonsko zmago. Avgust: Šahist-ka Dunja Lukan na odprtem ženskem državnem prvenstvu osvojila tretje mesto. ■ Avstrijski nogometni pokat - SAK se do konca tekme ni odtresel živčnosti ■ ter podlegel GAK z 1:5.
September: „Pa-co“ VVrolich si predčasno zagotovit avstrijski cup kolesarjev. Oktober: Športnemu izvesku koroških Slovencev Petru VVroiichu se uresničile otroške sanje - uspet mu prestop k profesionalcem. November: „Oče zahomških orlov“ Franc VViegele prejel Bloudkovo plaketo za leto 1998. December: Odbojkarji Doba ne najdejo iz krize. Poraz proti Feldkirchu že deseti v tekočem prvenstvu.
Pokal: SAK je bil proti GAK brez možnosti.
Športnemu izvesku koroških Slovencev Petru VVroiichu iz Loč je končno uspel prestop k profesionalcem.
OArvn
Dobitnik Bloudkove plakete - oče zahomških skakalcev Franc VViegele.
Prav ob 25-let niči obstoja kluba je Globašanom uspel povzdig v pod ligo.
„ Leon Štukelj
K I ajstarejši še živeči nosilec zlatih I Ni olimpijskih odličij Leon Štukelj iz Slovenije je 12. novembra 1998 slavil 100-letnico življenja. Ob tem posebnem jubileju je bil deležen čestitk in priznanj različnih vrst, mdr. tudi s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja, saj mu je osebno čestital celo njegov predsednik Juan Antonio Samaranch.
Z"\sebno sem slavljenca spoznal VV decembra 1997 na njegovem domu v Mariboru, kjer sva ob njegovi 99-letnici bila zmenjena za intervju. Malo sem se bal pogovora, kajti menil sem, da ga premalo poznam. Spoznal sem njegove vrhunske športne dosežke, malo tudi njegovo poklicno pot, pa dejstvo, da se kljub visoki starosti veseli odličnega zdravja. S temi bolj ali manj skromnimi informacijami sem nekoliko plah stopil v njegovo stanovanje, kjer me je prijazno sprejela njegova žena Lidija ter me pospremila v dnevno sobo. „Malo boste morali še počakati," je dejala ter mi ponudila kavo. Minilo je dobrih deset
Trener Rikarjanov J. Fera je za povzdig svoje ekipe moral „darovati“ brado.
minut in v sobo je stopil večkratni olim- , pijski zmagovalec. S hitrimi koraki, ko- , raki mladinca, je stopil k meni in se > opravičil za zamudo. Pričakoval me je | namreč pol ure kasneje in zaradi tega . ob mojem prihodu še ni bil - po njego- I vih besedah - „gostu primerno dostojno i oblečen". Prav pri teh njegovih bese- : dah, v trenutku najinega prvega pomen- 1 ka, sem že spoznal izredno velikost naj- 1 starejšega še živečega dobitnika olimpi- ! jskega zlata.
Franc Sadjak ;
Šport
SMUČARSKI SKOKI
Stefan Kaiser najboljši na Wiegelejevem memorialu
Mednarodna prireditev je potekala pod izredno težkimi pogoji, kajti čez noč je deževalo, nato pa je tekmo motila še megla.
Skakalec dneva Stefan Kaiser v krogu staršev. Čestitat mu je tudi predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik (na stiki levo). Foto: Lukan
Zahomčan Štefan Kaiser je bil skakalec dneva na mednarodnem VViegelejevem memorialu '99, ki je bilo minulo nedeljo na zahomški 75-metr-ski skakalnici. S skokoma na 77 metrov je komaj 16-letni član Športnega društva Zaho-mec v močni mednarodni konkurenci dosegel najvišjo oceno in mimogrede zmagal tudi v skupini mladinci I. Z dvema skokoma na 77 metrov je Kaiser samo za meter zgrešil rekord skakalnice, ki ga ima še vedno Franci Wie-gele, bivši svetovni prvak ju-niorjev.
Tudi na 50-metrski skakalnici je zmaga pripadla Zahomčanu - mlademu Martinu Kuglitschu (šolarji I). Njegov klubski kolega Fabian Zavodnik je za Beljačanom Thomasom Morgensternom v isti kategoriji zasedel tretje mesto.
Pri šolarjih II je zmagal Boštjan Burger (SK Triglav Kranj) pred klubskim kolegom Juretom Bogatejem, v splošni kategoriji pa sta skakalca SK Trifix Kranj Matija Stegnar in Matej FHribar osvojila prvi dve mesti. Pri ženskah je bila nepremagljiva pogumna Daniela Iraschko (WST Ei-senerz) s skoki 71,5 in 72 metrov. Pri šolarkah I pa je na 50-metrski skakalnici zmagala Kerstin Mortl pred Tanjo Drage (obe ŠD Zahomec).
Mednarodna prireditev, ki je potekala pod izredno težkimi pogoji - čež noč je močno deževalo, nato pa je tekmovanje motila še megla - je bila s strani športnega društva Zahomec vzorno pripravljena, bila pa je tudi prva v sklopu jubilejnih prireditev ob letošnji 50-obletnici Slovenske športne zveze ter je štela za deželni industrijski pokal koroškega naraščaja.
Na štartu je bilo nad 80 skakalcev iz vse Avstrije ter iz Slovenije.
Mladinci I (75-m.): 1. Štefan Kaiser (ŠD Zahomec)
243.8,	2. Gregor Bernik (SK Triglav Kranj) 222,0, 3, Primož Piki (SSK Ljubno) 216,7, 6. Sepp Wal-luschnig (ŠD Zahomec) 196,8:
Juniorji (75-m.): 1. Mathias Mamedof (SV Beljak) 215,1, 2. Boštjan Brzin (SK Trifix Tržič) 177,0, 3. VVerner Muller (ŠD Zahomec) 150,4;
Šolarji I (50-m.): 1. Mariin Kuglitsch (ŠD Zahomec)
231.9,	2. Thomas Morgenstern (SV Beljak)
223.9,	3. Fabian Zavodnik (ŠD Zahomec) 223,5, 14. Manfred Jarnig (ŠD Zahomec) 127,0,17. To-
Bivši nogometaš Globasnice, Vetrinja in Šentvida Evvald Pa-jantschisch je proti pričakovanju le podpisal za SAK. Proti pričakovanju zaradi tega, ker je še pred tednom dni kazalo, da se bo odločil za WAC, kjer je obiskoval tudi že treninge. Z njim je ekipa trenerja Vrabca vsekakor pridobila
maž Druml (ŠD Zahomec) 106,9;
Šolarji II: 75-m.): 1, Boštjan Burger (SK Triglav Kranj) 233,7, 2. Jure Bogataj (SK Triglav Kranj 228,7, 3. Philip Hoher (SV Beljak) 219,6, 8. Martin Kuglitsch (ŠD Zahomec) 196,9, 20. Matija Druml (ŠD Zahomec) 165,9,23. Fabian Zavodnik (ŠD Zahomec) 158,9, 31. Markuš Stefan (ŠD Žahomec) 137,8, 32. Markuš Eder (ŠD Zahomec) 135,0;
Šolarke 1 (50-m.): 1. Kerstin Mortl (ŠD Zahomec) 130,8,2. Tanja Drage (ŠD Zahomec) 112,6.
močnega sredinskega igralca, ki je nevaren tudi pred golom.
S pripravami na vigredni del prvenstva bo SAK pričel 26. januarja, skupina mlajših igralcev pa bo pričela že teden prej. Tudi petdnevne priprave ob morju so predvidene (od 3. do 7. marca v Medulinu).
Evvald Pajantschisch podpisal za SAK
19
SMUČANJE/DSG SELE
75 mladih na tečaju
Kot vsako leto je tudi letos športno društvo DSG Sele v božičnih počitnicah organiziralo tradicionalni smučarski tečaj. Obisk oz. zanimanje za tečaj sta bila nad vsem pričakovanjem. Skupno se je tečaja aktivno udeležilo nad 75 mladih smučark in smučarjev med 3. in 15. letom starosti.
Organizatorju smučarskega tečaja, smučarski sekciji DSG Sele z Igorjem Roblekom na čelu, je tudi letos uspelo za tečaj pridobiti dobro kvalificirane učitelje. Udeleženci tečaja so bili razdeljeni po skupinah. Začetnike oz. najmlajše (letos jih je bilo kar 24! - kar pomeni rekordno število) je vodila izkušena učiteljica Lidija O raže, kot pomočnice pa so ji stale ob strani Mirja Oraže, Klavdija Ogris in Ver-ena Olip. V Pušelčevi jami so skupine vodili Martina in Igor Roblek, Hanzi in Edi Oraže in Aleksander Mak. V glavnem so z otroki delali osnovne tehnične vaje s ciljem -izboljšati tehnično znanje vsakega posameznika. Ker ima večina smučarskih učiteljev ali državni izpit za smučarskega učitelja ali pa trenerski izpit, so vse vaje delali po načrtu avstrijske smučarske šole, ki velja za najboljšo na svetu.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da se tečaja poleg domačinov udeležujejo v čim večji meri tudi otroci, ki prihajajo iz drugih krajev južne Koroške. Enkratno je prav gotovo tudi dejstvo, da je „učni“ jezik na tečaju slovenski.
P.S.: Posebna zahvala pa velja posebno Pušelčevi družini, ki vsako leto daja na razpolago prostore, v katerih je za otroke pripravljen topel čaj in pecivo. Na tem mestu se je potrebno zahvaliti tudi Lidiji Oraže, Vidi Roblek in Jožici Mak, ki so kuhale čaj in tako skrbele za duhovno dobrobit smučark in smučarjev. Nenazadnje pa velja zahvala tudi Hanzu in Tomu Robleku ter Mikiju Maku, ki so pomagali, kjer je bilo potrebno.
Marko Roblek
FRLOŽEV LUKA
Pravijo, da imam grd jezik. Tega pa onega sem menda tudi že užalil, da sem mu je zamrznilo do kraja. Za novi začetek vse prosim, naj mi niso preveč hudi in naj mi ne zamerijo vsega. Takšen, kakršen sem, pač moram nekaj gristi.
Selanom in njihovi občinski upravi želim, da jih kanal ne bo odplaknil. Sicer nekaj zamujajo, sem zvedel, kopičijo se jim, kakor se čuje, težave, vendar upam, da se bo vse razvilo tako, da jim nihče ne bo mogei očita-vati, da so za v kanal.
Vsem svojim zvestim bralcem in bralkam, predvsem tistim, ki jim nisem najbolj pri srcu, od srca želim za novo leto vse najboljše.
NAGRADA
Dijaki in dijakinje zbirali
Kresnik dobil nagrado
Celovec.
Pred božičem je dežela Koroška odlikovala prejemnike kulturnih nagrad leta 1998, med katerimi je tudi Johann Kresnik, doma iz Šmar-jete pri Pliberku. Znani rešiser pa ni dobil nagrade za svoje gledališko delo, ampak za likovno ustvarjanje.
Johann Kresnik
Hanzej Lomšek odločil za študij procesne tehnike, ki obsega tehniko deponiranja in sežiganja odpadkov, kakor tudi prenovo odpadnih snovi (reciklaža, čiščenje industrijskih plinov in čiščenje vseh vrst odplak). Lomšek pa se je pri študiju še posebno specializiral na čiščenje odplak na biološki način. Svoje znanje je med drugim izpopolnjeval tudi v Ameriki in v Nemčiji. Mlademu strokovnjaku želimo na poklicni poti vse najboljše.
Dijakinje in dijaki Slovenske gimnzije so zbirali za „Kinderkrebshiife “ in denar predali pred božičem.
Celovec. Gimnazijke in gimnazijci Slovenske gi-manzije so pred božičem zbirali za otroka, ki je zbolel za rakom. Pod vodstvom mag. Marice Mlečnik so dijakinje in dijaki zbirali na šoli, po farah in pripravili bazar. Tako so npr. v Pliberku zbirali pri dveh mašah in na ta način zbrali več kot 14.000 šilingov. Skupno so na
Slovenski gimnaziji zbrali nad 30.000 šilingov. Pred božičem so dijakinje in dijaki ob prisotnosti ravnatelja dr. Reginalda Vospernika in svoje mentorice mag. Marice Mlečnik predali denar zastopnici društva ..Kinderkrebshiife" ter materi, za rakom obolelega otroka, ki sta se gimnazijcem za dobro delo prisrčno zahvalili.
Končal študij na montanistični univerzi v Leobnu
Šentlipš. Po štirih letih Slovenske gimnazije in maturi na HTL se je
Hanzej Lomšek
OSEBE & DOGODKI
Pliberk. MePZ Podjuna je odprla plesno sezono s svojim tradicionalnim plesom za Štefanovo. Predsednik Milan Piko (slika zgoraj) se je v krogu lepotic imel očitno zelo dobro, pa tudi drugače je vladalo veselo razpoloženje med člani zbora (slika desno).
Novoletno srečanje s tradicijo
Posojilnica- Bank Pliberk je ob začetku novega teta spet vabila na srečanje, ki so se ga udeležile številne osebnosti iz javnega in gospodarskega življenja.
Pliberk / Globasnica. Največja slovenska koroška banka Posojilnica - Bank Pliberk vsakič ob začetku leta vabi svoje stranke na novoletno srečanje, ki je tudi letos spet bilo v gostišču Juenna v Globasnici. Priložnost rade koristijo stranke, da spoznajo nove poslovne partnerje, predstavnike javnih ustanov, orga-
nizacij in uradov. Predsednik banke ek. sv. Fric Kumer se je ob tej priložnosti zahvalil vsem strankam za zaupanje, ki si ga je pliberška Posojilnica - Bank zbrala v zadnjih dveh desetletjih s svojim strokovnim in poštenim delom in izrazil trdno prepričanje, da bo banka nadaljevala po tej poti tudi v prihodnje.