Koliko smo še kmečka občina? Delež, ki ga je narodnemu dohodku nekoč dajalo delo Ijudi v kmetijstvu, se je po vojni bistveno spremenil. Tudi naša občina, ki je takoj po vojni še spadala med kmetijske predele okolice Ljubljane, se je v povojnem obdobju razvila v eno najbolj industrializiranih občin v SR Sloveniji. Zerto je izredno poraslo število pre- bivalstva, zmanjšala pa se je površina za kmetijsko obdelavo in zmanjšalo se jetudi število kmetov. j Kako gledate na ta pojav, to-variš Škeri, kot svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine Moste-Polje? - Po popisu prebivalstva leta 1971 je bilo tedaj na ob-močju občine Ljubljana Moste-Polje 44.717 prebivalcev, delež kmečkega prebivalstva pa je bil le 1.991 ljudi ali 4,5 %. Letos je vseh občanov že 49.300, število zasebnih kmetij na območju naše občine pa je — po velikosti - naslednje: kmetije od 1- 2 ha kmetije od 2— 4 ha Kultura obdelovalna zemlja gozdovi nerodovitna zemlja skupaj 205 217 kmetije od 4 - 6 ha 120 kmetije od 6-10ha 156 kmetijenadlOha 302 Skupaj: 1000 Od 1000 kmetij pa je le 497 takih, katerih lastniki se iz-ključno preživljajo s kmetijsko proizvodnjo in so kmetijsko so-cialno in zdravstveno zavaro-vani. Po katastrskih podatkih iz leta 1975 meri vsa povišina na-še občine 15.236 ha. Ta povr-šina je razdeljena po kulturi in lastništvu takole: družbeni sektor ha 607 892 1.507 3.006 zasebni sektor ha 4.797 7.220 213 12.230 skupaj ha 5.504 8.112 1.720 15.236 V kategorijo nerodovitnih zemljišč spadajo zazidana zem-ljišča, dvorišča, igrišča, ceste in druge komunalne naprave. Urbanizacija na območju ob-čine se je razširila na račun ornih površin v ravninvskem delu. Tako je bilo v zadnjih de-setih letih zgubljenih 380 ha njiv in travnikov,kar jepopreč-no 38 ha letno. Ugodne možno-sti zaposlovanja zunaj kmetij-stva, boljši delovni pogoji in večji dohodek so povzročili proces deagrarizacije na območ-ju cele občine. Prav zato je iz-•~dno veliko ljudi zapustilo kmetije in odšlo v industrijo. To se je dogajalo predvsem v prvih povojnih letih. Z mehani-zacijo kmetijstva pa se je ta po-jav začel ustavljati. Kakšne so spodbude za večji gospodarski donos in s čim bi fjudi spodbudili, da bi ostali na zemlji kot kmetje? - Perspektive, da bi ljudje ostali na kmetijah so ugodne. Kmetijstvo je v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem na-črtu med prioritetnimi panoga-mi gospodarstva. Nov kvalitetni odnos družbe do kmetijstva se odraža tudi z zakonom o kme-tijskih zemljiščih iz leta 1073 in z zakonotn o gozdovih iz leta 1974. Splošni porast standarda in s tem večja potrošnja je velika spodbuda kmetijskim proizva-jalcem za več pridelkov, za več-jo prirejo in s tem za večji do-hodek. Mehanizacija kmetijstva, uporaba kemičnih sredstev, se-lekcija živine in kvalitetna se-mena so pogoji za več in boljše pridelke. S posodabljanjem teh-nologije v kmetijstvu se zboljšu-jejo tudi delovni pogoji in se veča učinek kmetovega dela. Ker se le tako kmetijski proiz-vajalci približujejo in izenačuje-jo z delavci v industriji, je prav to največja spodbuda, da bodo mladi ljudje ostali na kmetijah. Inž. Jože Skerij - svetovalec za kmetijstvo občine Moste-Polje Med kmeti se veliko govori o kieditih, ki aaj bi jih dobili, in o olajšavah,ki jih imajo. - Služba za kreditiranje za-sebnega kmetijstva na območju naše občine je pri Ljubljanskih mlekamah - TOZD Koopera-cija. V kreditni fond prispevajo sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje občine Moste-Polje, Ljubljanske mlekarne in banka. Kreditiranje investicij v zasebnem kmetijstvu se je za-čelo leta 1971. Kiediti so bili odobreni perspektivnim kmeti-jam za preusmeritev proizvod-nje na večje pridobivanje mleka in mesa. Na preusmerjenih kme-tijah so bili zagiajeni novi hlevi in silosi, opravljene so bile adaptacije, vpeljane prevetroval-ne naprave in kmetijska meha-nizacija. Z akcijo preusmerjevanja kmetij na območju občine smo začeli leta 1971. Po posamez-nih letih pa je bilo preusmerje-nih: leta 1971 leta 1972 leta 1973 leta 1974 skupaj: lOkmetij 18 kmetij 27 kmetij 36 kmetij 91 kmetij Na teh kmetijah je bilo na novo zgrajenih ali adaptiranih 1.092 stojišč; poleg tega je bila kupljena mehanizacija za obde-lavo zemlje in za spravilo krme. Do kredit imajo pravico kmetje s pogodbo LM TOZD Kooperacija. V letu 1974 je bilo danih za območje naše ob-čine 1,235.000 din kreditov. Obrestna mera za te kredite je nizka, razlike med dejanskimi obrestmi in tistimi, ki jih pla-čuje kmet, krije občina iz skla-da za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Nadaljnja pomoč, ki jo daje občina za zasebno kmetijstvo, so davčne olajšave v hribovitih ptedelih. Na območju občine je Mehanizirano kmetijstvo nadomesti veliko pridnih rok,je tudi edina perspektiva zasebnega kmetijstva (Vse fotografije E. Svetek) 2.133 obdavčenih kmetij,vhri-bovitih predelih pa je 436 go-spodarstev neobdavčenih; to so tisti, ki imajo manj kot 4.000 din katastrskega dohodka. Tega odpisa je 1,132.300 din letno. Olajšave zaradi kmetijskih investicij Ietal971 10.645 din Ietal972 91.492 din Ietal973 313.492 din leta 1974 193.521 din 3 kmetije 6kmetij 29 kmetij 19 kmetij Olajšave za zdravstveno vaistvo kmetov Skupščina občine plača za kmete iz hribovitih predelov letno 356.150din.karje 100% predpisaneg prispevka, zaveza-nec pa se zaveže, da plača 60 % predpisanega prispevka. Ta zne-sek uporabi krajevna skupnost za dvig gospodarstva in za druge dejavnosti na svojem območju. V okviru tega ima KS možnost, da socialno ogrožene kmete v celoti oprosti te dajatve. STAROSTNO ZAVAROVA-NJE KMETOV Pri starostnem zavarovanju kmetov iz hribovitih krajev daje občina 40 % predpisanega zne-ska, kar znaša letno 158.263 din. Oprostitev cestne takse za kme-tovalce Z odlokom skupščine občine Moste-Polje so oproščeni cestne pristojbine za traktorje in pri-kolice kmetje, ki so zdravstveno in starostno kmetijsko zavaro-vani. Sklad za pospeševanje kmetij-ske proizvodnje Z odlokom skupščine občine je bil leta 1970 ustanovtjen sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Z njim upravlja upravni odbor. Skupščina obči-ne je prispevala v ta sklad: leta 1975 leta 1975 603.286 din 691.069 din Po vsem tem se vidi, da obči-na Moste-Polje kar precej pri-speva h kmetijstvu, oziroma z raznimi olajšavami spodbuja mlade ljudi, da ostajajo na kme-tijah, saj se njihovo delo čedalje bolj enači z delom v industriji. Kako pa je s kmetijstvom naše občine danes? — Glavna panoga kmetijstva na območju občine je živino-reja. Tej je prilagojena rastlin-ska proizvodnja na njivah in travnikih. V ravninskem delu je dobro razvito pridelovanje po-vrtnin in zelenjave — to pred-vsem zaradi bližine Ljubljane. V hribovitih predelih pa se razvija kot dopolnilna panoga pridelo-vanja vrtnihjagod. Stalež živine v zasebnem sek-torju pa je naslednji: konji krave plemenske telice pitanci govedo skupaj: piašiči: Staiež živine sektorju: plemenske telice ¦ 633 2.155 348 605 3.108 1.292 v družbenem 400 Modemizirana stojišča so pogoj za več mleka in za večjo priteju mesa. To so stojišča Jože Cuzaka v Sadinji vasi. Kmetije redijo predvsem sivo-rjavo govedo. V najbližji okolici mesta in v KS Dolsko pa rede tudi svetlo-lisaste živali. In-tenzivnost vzreje goveda je so-razmemo visoka, saj odpade na eno odraslo govedo le nekaj več kot 2 ha zemljišč. Na usmerje-nih kmetijah pa je intenzivnost vzreje še večja. Dobri govedo: rejci redijo 1,5 do 2 odrasli go-vedi na 1 ha kmetijskih zem-Ijišč. Največjo intenzivnost v ži-vinoreji je možno doseči le z pridelovanjem silažne koruze. . V zasebnem sektorju prido-bijo letno okrog 4.300.000 1 mleka. Selekcija živine Selekcija živine ima za cilj več mleka in več mesa. V ta na-men izvajamo tako imenovano A in B kontrolo. V A kontroli je bilo 36 kmetij s 124 kravami, v B kontroli pa je bilo v letu 1974 293 kmetij s 513 kravami. V A kontrolo pridejo krave iz B kontrole, ki imajo prek 2.800 litrov mleka letno. Umetno osemenjevanje in naravni pri-pust je organiziran na območju cele občine. V ravninskem delu je organizirano umetno oseme-njevanje, ki ga opravlja veteri-narska postaja Posavje, v hribo-vitih predelih občine pa goje naravni pripust z rodom nizkih plemenjakov, ki so last sklada za pospeševanje kmetijstva ob-čine. Teh plemenjakov je 5, in sicer v Klopcah, Trebeljevem, Vnajnarjih, Javoru in Velikem Lipoglavu. Da bi pospešili proces selek-cije, že nekaj let nabavljamo za naše kmete rodovniške krave in telice iz Grosupljega, Velikih Lašč in Postojne. Mehanizacija kmetij Glede mehanizacije je bil storjen velik premik zlasti v zadnjih letih, saj je sedaj na ob-močju občine v zasebnem sek-torju kar 384 traktorjev. Pri mehaniziranju kmetij si nekate-re vasi pomagajo z ustanavlja-njem strojnih skupnosti. Za skupno izicoriščanje pridejo v poštev predvsem priključki, ki jih lahko rabijo na več kmeti-jah. Takšne strojne skupnosti so v Klopcah, Besnici, Kašlju in Podlipoglavu. Kakšne so peispektive naše ob-čine v naslednjih letih? - Nadaljnja perspektiva družbenega in zasebnega kme-tijstva bo urejena s prostorekim načrtom občine. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS štev. 25. julij 1973) mora vsaka občina izdelati prostorski načrt. V ta namen je izvršni svet občine že imenoval stio-kovnokomisijo. Izdelava načrta je v končni fazi. Ko bo gotov, ga bodo obravnavale krajevne skupnosti, zemljiške skupnosti, odbor za kmetijstvo in gozdar-stvo občinske skupščin? in iz-vršni svet skupščine občine. Za odobritev načrta je pristojna skupščina občine, pred tem pa mora načrt odobriti republiški sekretariat za kmetijstvo, go-zdarstvo in prehrano. Po zako-nu o kmetijskih zemljiščih bodo v tem načrtu zemljišča razvrščena po namembnosti v območja in sicer. I. zemljišča, ki so trajno na-menjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se pravi-loma ne sme spreminjati; II. območja, v katerih se zemljišča lahko uporabljajo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim s tem zakonom, in III. območja, v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za s kmetijstvom povezane na-mene (kmečki turizem in turi-zem, vodni rezervati, naravno varstveno območje ipd.)- Kakšne so možnosti, da bodo opuščene kmetije zopet naselje-ne, pa čeprav bi sJužile le za tu-rizem? - V ravninskem predelu problem opuščanja kmetij ne obstaja, v hribovitem predelu pa so le posamezni primeri. Sta-lišče odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občine je, da se opu-ščene kmetije še naprej izkori-ščajo za kmetijsko proizvodnjo. Prednost nakupa in prepisa teh kmetij bodo imeli tisti kmetje, ki so ali bodo zaradi urbaniza-cije zgubili svpje kmetije. V razgovoru s tovarišem Škerlom smo želeli osvetliti problematiko kmetijstva naše občine tudi v Naši skupnosti. Kot list, ki je namenjen vsem našim občanom, je prav gotovo poklican, da pred občani razgr-ne problematiko in delo, ki je bilo na tem področju oprav-ljeno. Marsikje so se in se še sli-šijo pripombe na račun kmetij-ske poUtike. Priznati pa mora-mo - in tudi ta zapis nam to pove, da je bilo na tem področ-ju napravljenega veliko novega, za kar gre prav gotovo zaduga občinski skupščini in njeni poli-tiki. Tudi prizadevnost ljudi, ki delajo na tem področju, je veli-ka in upoštevanja vredna. To se vidi tudi iz iazgovorov s kmeti, saj je danes odnos kmetov do delavcev občinske skupščine, ki delajo z njimi, izredno dober in ploden. Rezultati tega so mo-demizirane kmetije s preusmeri-tvijo na specializirane pridelke, zasaditev večjih površin z jago-dami, pomoč pri kmečkem tu-rizmu in drugo. Istočasno pa gre zasluga tudi kmetom sa-mim. Le-ti so spoznali, da so novi odnosi v kmetijstvu korist-ni tudi zanje in kot tako edino perspektivni. Želeti je, da se sodelovanje na tem področju še poglobi, saj je to koristno tako za potroš-nika kot za pridelovalca. Tova-rišu Škerlu pa za dragocene po-datke najlepša hvala. EDO SVETEK