64. številka.
„EDINOST"
iihmjn po trikrat na teden * iostili i*-lUnjih oh torkih, četrtkih in lobotlkh. /jutranjo izdnnje iz-kajii ob ti. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri Ttf«r. — Obojno izdanje stane: xa J »len mei«c . f. —.»), i/.ven Avstrije f. I.-VO *» tri tneaec, . „ 2.60 , ,,	4,—
r.a pol leta . . » 5,— . . . p.— u vw leta . . „ tO,— „ » „
Na aarsifcs krat priložena sarsčnine m
te jemlje oilr. PonamiČre Številko se dobivajo ▼ pro-dajslnicah tobaka v TrUu po a n»4., v Goriri po S nvč. Sobotno večerno i »danje * Iratu 9 nč., v Goriri 41 nč.
(^jutrai\| e izdanje.)
V Trstu, v torek dne 29. maja 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko
Ofla*i te rakune po tarifu t petita; «a naslove t debelimi Črkami »e plačuje prostor, kolikor ohm>git ravadnih »rutic. Po»lana ounirtnir« in javnetahvale, domači uglani itd. te računajo po pogodbi.
V»i doplai naj »e poiiljajo uredništvu : ulica Caierraa it. 1H. V »ako pi^mo mora biti frankovano, ker oefraukovana ae ne
»prejemajo. Rukopiai te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema H)trurniitvo ulica Caserma 13. Odpite reklamacije ao pronte poAtnin«.
,r «ffnamjt mm!/'.
„Mi zapovedujemo!"
Dne 95. t m. Triila ee je t poslanaki zbornici na Dunaju znamenita rasprava. Zna* menita, velesnamenita je bila ta rasprava, ali častna gotovo ni bila, ni sa tedanji sistem, še manje pa sa našo zbornico in naš parlamentarcem. Dogodki ob tej raspravi niso bili drugo, nego zgolj sanikanje ustavnih najel in najel jednakopravnosti. V tej aeji ne je proglasilo načelo, da državljane avstrijske treba deliti v dvoje vrat: v državljane I. in državljane II. vrate.
častiti čitatelj je govoto že uganil, da nam j« tu na mialih rasprava o naredbi g. miniatra ta pravosodje, glasom katere se je odvtela imuniteta (nedotakljivost) vsemgovo* rom v poslanci zbornici, kateri niso bili is* uateni v nemikem jeiiku. Ako kateri liat prinese tak govor, morajo ga oblaati zaple* niti. S tem je — kakor rečeno — slovesno proglašeno najelo, da avatrijake narodnosti niso jednakopravna vilio vsemu tistemu glasovitomu členu XIX. avstrijskih temeljnih zakonov, ampak da se dale v dvoje vrst: v take, ki smejo svobodno isjavljati svoje me* nenje v poslanski sborniei, in take, ki je ne smejo isjavljati; državljani I. vrste nlivajo popolno svobodo govora potem svojih po* slancev, državljani II. vrste se morajo odreći taj svobodi. Državljanom I. vrste prištevati je torej jedino Nemoa — vsi drugi se moramo ponižno umakniti v II. vrsto. Tako ae ja sgodilo v zveličavni dobi „odkritosti in resnice', v dobi koalicije in pod pokrovitelj-atvom prosvitljenega državnika Hohenwarta, istega Hohenvarts, kojega proslavlja in se mu v deputscijah poklanja tisti „najbistrejši" slovenski poslanec, kateri smatra vse druge slovenske tovariše pravimi pritlikavci — g. prof. duklje.
Omenjena ministerska naredba je vsbu* dila med Cehi, Slovenci in Hrvati neopisno ogorčenje, med ostalim svatom pa sensacijo. Ves svat se je začudil, da je ravno pod sna-menjeoi koalicije itšla naredba, kakoršne ai niso upala izdati niti prejšnja nemškoliberalna minlstorstva.
A na le naredba sama na sebi je žalo-stno-snamenita, ampak tudi način, kako so jo gospAda koaliranci skušali zagovarjati v sborniei.
Jeden nemški govornik je rekel, da so nenemški govori grešna in grda zloraba go* vorniške svobode, kajti tscih govorov ni mogoč« kontrolirati. Za božjo voljo, kje je sakon, ki predpiauje, da so poalanci pod kontrolo? Ali ni poalancu svobodno govoriti, kar hoče P Isti govornik je dal neksko rasu* meti, da se nenemški govori govore aakosi okno* — do volilcev, do jsvnosti. No, in če bi bilo res tako P Ali niao razprave v parlamentu javne, aH niso namenjene tudi javnosti P Ali nimajo volilci pravice in dolžnoiti zshtevsti, da se jih obvesti o vaem, kar dela in govori njihov poalaneo P Mi atorimo cel6 korak dalje in trdimo, da je zlasti našim alovenakim poslancem dolžnost govoriti skozi okno, to je — sa javnoat. Dokler je naša tiakovna svoboda taka, kakoršna je, morajo poalanoi povedati to, kar listi ne smejo povedati. Ravno z osirom na naše tiskovne razmere je nam Slovanom avoboda govora v poslanski sbornioi neprecenljivo pravo.
Drugi zagovornik omenjene naredbe, poslanec Morre, se nam je pa kar omilil po svoji — odkritosrčnosti. Povedal je namreč brez ovinkov, da poleg nemščine odslej v parlamentu ni proatora drugim jezikom, kajti: „ sedaj s a p o v e d e j e m o mi N e m c i.*
Nemci gospodujejo — a temi besedami je označil poslanec Morre ves aedanji cistern, to nenaravno dete slovenskega poslanca grofa Hohenwarta. A kjer gospodujejo naši liberalni
Nemci, tam mora potihniti gln9 toliko osnovnih pisanih, kolikor prirojenih nepisanih sakonov. Mi gospodujemo, nam je zaklical posl. Morre, in s tem se neha vsa diskusija o pravicah avstrijskih državljanov.
Mi gospodujemo! so nam zaklicali dne 25. t. m. liberalna gospoda na Dunaju; ,11 i gospodujemo" nam zveni is poročila šolske komisije, koje so spisali italijanska gospoda v Trstu, da nam pred nosom zaloputnejo vrata, skozi katera smo hoteli priti do sredstva za —■ isobražbo. Poleg vseh zavijanj, sofizmov in groženj ni se jim posrečil dokas, da mi Slovenci nimamo pravioe do slovenskih šol. Poleg vseh naporov v ta namen, da potaje veliko število slovenskih otrok ▼ Trstu, morali so pripoinati v lastnem umetno in sofistiško sestavljenem poročilu, da je v Trstu štirikrat toliko otrok, nego jih zahteva sakon. Tudi tega niso mogli utajiti, da je v Trstu slo-venski jesik priposnan kot deželni jezik. Jeden italijanski govornik se je cel6 porogal najvišjim aodiščem, koja ao pripoznala naš jesik deželnim jesikom v Trstu. Kaj brigajo to „liberalno" gospodo ustavni zakoni, kaj jih brigajo razsodbe najviših sodišč, njim sadoščs dejstvo: „Mi gospodujemo!" Taki so liberalci na Dunaju in taki so v Trstu. Nič nam ne pomaga, da se sklicujemo na obstoječe sakone, nič nsm ne pomaga, da se sklicujemo na svoje sveto pravo — od povaodi dobivamo jednostavni in kruti odgovor: „Mi gospodujemo I* Ali goap6da slovenski koaliranei si zatiskajo oči, da le ne vidijo, do kacih grosnih posledic nas dovaja načelo koalicije: da se mora ohraniti sedanja „ndrodna posest*. Po tem načelu jo narasel pogum gospodujočih strank do predrznosti. Beati possidentea — ta izrek je danes veliko bolj v veljavi, nego je bil kedaj popred. „Mi gospodujemo!" kriče Nemci na Dunaju, „Mi gospodujemo!« kriče Italijani v Trstu; s tem krikom duše naše obupne klice, po pravici, po svobodi, po jednakoprsvnosti; s tem krikom kličejo nam v jednomer v spomin, da smo Slovsni dr* žavljani II. vrste, in da se moramo še srečne šteti, ako smemo dihati pod — njihovo peto.
Ali mi se ne mislimo umakniti pred krikom italijanskih nestrpnežev: „Mi gospodujemo !" Da, oni gospodujejo res v tem tre-notku, ali to gospodarstvo ae mora porušiti, ker je v protislovju z obstoječimi temeljnimi zakoni in ker bije v obraz načelom človekoljubja. Avatrijaka ustava pozna le jednakopravne narode in zato smo uverjeni, da ne oatane dolgo v veljavi kot politiško načelo iirek : „Mi gospodujemo!'
Dajte nam slovenskih uradnikov!
Govor posl. Nabergoja v seji poslanske zbornice dno 22. maja 18« i.
Visoka zbornica! Slovenskemu poslancu pač ni prijetno, oglašati se pri razpravi državnega proračuna o posamičnih področjih.
Jako redko pride v tako položenje, da bi mogel izreči avoje zadovoljstvo na postopanju vlade nasproti narodu slovenskemu. Veliko pogostejši je primoran, tožiti o krivici, ki se dogajajo prej in slej našemu plemenu. (Čujte!) V prvi vrsti velja to o naših rojakih na Koroškem in Primorskem. Kako ae zapostavljajo ti-le v gmotnem, posebno pa v narodnem obsiru!
Vendar se hočem danes izogniti in ne bodom v tej visoki zbornici govoril o kričoči krivici, ki se dogaja Primorskim Slovanom dan ua dan. Omejim se na to, da konstatu-jem jeden sam slučaj, proseč gospoda pravosodnega ministra, da odpomore; ta slučaj zadevljo civilni oddelek deiegovanega okrajnega sodišča v Trstu. To sodiščo ne posluje nič manje se slovenskimi, kakor z italijanskimi
strankami. Vzlic temu pa ni pri tem okr. sodišču nijednega sodnega sdjuukta, kateri bi mogel se strankami ustmeno in pismeno občevati v slovenskem jeziku. (Čujte 1> Žalostno ali res-nično! Uradniki ne poznajo jezika prebivalstva, v katerem jeziku bi jim bilo razsojevati.
Deloma poznam te odnoiaje iz lastnih skušenj, mimo tega sem pa obveščen tako zanesljivo, da ostanem pri svojih trditvah vzlic vsem morebitnim in drugače se glaso* čim poročilom.
Ker je ravno v tem trenotku v Trstu popolniti nekoliko mest aodnih adjunktov, dozvoljujem si naproaiti Njegovo ekscelenco gospoda ministra za pravosodje, naj bi porabil to ponujsjočo se priliko in pazil na to, da se razpisana mesta adjunktov podele le takim prosilcem, ki so v resnici zmožni tudi slovenskega jesika in ki morejo na nedvomen način dokazati to svojo smožnost. (Pohvala).
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Mi-nule sobote je razpravljala poslanska zbornica o t rgo v i n s k i in pl o v b e n i p ogod bi sŠpanjsko in trgovinski pogo J bi z R o-m u n s k o. Nasprotstva ni bilo nikakega. Pač pa je poljski poslanec vites Jendrsejovič predlagal resolucijo, da se ne odpre meja za romusko živino, ker treba strogega nadzorstva, da se romunska živina no bode vtiho-tapljala. Ako ae odpre meja, dohajala bi potem v Romunijo tudi ruska živina in s tem bi narasla nevarnost živinskih kug.
Med neisogibnimi stvarnimi popravki prišlo je do huJega spora med antiaemitini in med židovskima poslancema dr. Blochom in Popperjem. Ker je dr. Popper rekel, da antisemitizma čaka soguba, rapliciral je dr. Lueger, da antisemitizem gotovo izgine kedaj, ali še le tedaj, ko Be pogubi poslednji Žid.
Ulični napisi v Pragi. Poslanci Šama-nek in tovariši so v iatej seji interpelovsli ministra za notranje poslove radi naredbe namestništva Praškega in dopisa tamošnje policije, a katerima se prepoveduje Praški občini nabijati samočeške napise, dokler se ni sporazumela s dotičnimi lastniki hiš. Interpelacija pravi, da sta naredba namestništva in dopis poliotjskega ravnateljstva v strogem protislovju z razsodbo upravnega sodišča, koje poslednje je pripoznalo, da je stališče mestne občine praške glede imenovanja ulic korektno. Konečno pravi interpelacija, da si policijski redarji prisvajajo kompetenco sodišč, kor hočejo odločati o lastninskih vprašanjih. Zajedno je prepovedano občini staviti samočeške napise na erariška poslopja. — Nek šaljiv hišni gospodar napravil je na svojo hišo češko-francosko-ruski napis, toda policija jo udatra-nila dotično tablico.
Zanimivo za duhovščino. Minulo soboto se je v poslanski zbornici razdelil predlog poslanca Salvadorja, da so pripuzna pokojnina kapelanom po boln'šuicah, učiteljem na deških semeniščih in duhovnikom, nameščenim pri škofovskih kurijah.
Slabo znamene. „I)as ist der Fluch dor bosen That, dass sie fortzeugond nur Roses muss gebiiren." Mojster Gothe sicer isvestno ni mislil na konservativni klub v avstrijskem parlamentu, ko je bil napisal ta znameniti svoj izrek, toda to je gotovo, da je zmisel tega reka kakor navlašč prikrojena z osirom na stiske in bede našega konservativnega kluba. Kdor ima mnogo denarja, navadno ne žvonketa v žepu z deseticami, poštenjak ne zatrjuje v jednomer, da ni ukradel ničesar in resnični korenjak ne kaže pesti vsakemu pritlikovcu : cako tudi državniku, kateri so čuti gotovega v svojem sedlu ni treba vsaki hip zaupnic. Mod Ilohen-
vvartovci so pa postale zaupnice grufu H o-henwar tu vsakdanje redne dugodbe, is česar sklepamo, da se isto tako ponavljajo dogodki, vsled katerih so postalo zaupnice grofu IIuhenwartu vsakdanja potreba. £o tem bi sodili, da se mož ne čuti trdnega t svojem sedlu ter da se mu majejo tla pod nogami, katera tla treba vsak trenotek „pod-šprajcati* s kako — ssupnico. lis zato se nam dosdevajo to zaupnice jako slabo znamenje. — Do tega je moralo priti. Nad konservativnim klubom visi tisto prokletstvo, katero je s svojim gori navedenim izrekom označil nemški pesnik Gothe. V hipu neum-Ijive zaslepljenosti storili so grešen in usode-poln korak ; igrati so jeli s ognjem in ta ogenj jih tudi — vniči I Zaupnice pa so le predhodnico neizogibne katastrofe. Te katastrofe ne odvrne tudi poslednja zaupnica, kateri ae jo ponižno pridružil tudi nsš „slovenski" poslanec prof. Šuklje.
Obsodba Romunov, V j.etek zvečer se je završila tista glasovita pravda proti vodjem naroda romunskega na Svrimograikem radi poznane spomenice. Trije obtoženci so oproščeni, vsi drugi so obsojeni v kasni od 8 mesecev do pat let težke joče. In kaj so zagrešili te nesrečne irtve madjarakfga nasilja P Nič drusega, kakor da so se v mirno in trezno pisani spomenici obrnili do svojega legitimnega vladarja in kralja s prošnjo, da jih ščiti s svojo mogočno roko ▼ toh dnevih stiske in nadloge. In to je v zmialu madjar-akega pravosodja — veleizdaja. Rudečica srama mora obliti ves eifiiisovani svet, da v tem stoletju borbe za osebno in narodno svobodo še kje vlada tako barbarstvo, kakor-šnemu smo bili ravnokar priča pri razpravi proti Romunom v Kološu. Obtoženim Romunom je zagotovljeno najiskreneje sočutje pri slehernem, ki noii le še iskrico človeškega čutstvovanja v avojih prsih.
V zaveati, da so storili le svojo sveto narodno dolžnost in da niso zakrivili ničesar, vedli so se obtoženci kot možje poštonegs sroa in čiste vesti. Ne kot obtoženoi, kot to-žitelji ao naatopaii ti junaki pri razpravi — kot tožitelji proti vnebovpijočim krivicam. Prvak Romunom, dr. Ratiu, je rekel n. pr., da tu ne more biti niti govora o kaki obsodbi, obsoditi jih morejo kot osebe, |kot pooblaščence naroda nikdar! Tu ste videli le naailje, ne pa pravice. In vsega tega — tako je zaklical dr. Ratiu aodišču — niste hoteli niti prikriti, kajti zanemarili ate najprvotnejše postavne oblike, katere veljajo za najhujše zločince. Svet bode strmel, da je aodišče tu obsodilo obtožence, katorim niso privolili niti varstva zagovornikov. Pokasali ste pred vsem svetom, daje nasilje izpodrinilo pravico, in javno ste dovršili Čin, kateri ne zasluži imena sodba, ampak „klanje". S tem, da nas obsodite, dokažete svetu, d a s o Madj ari hrščeč neubran glas vkoncertuevropske civilizacije.
Mi pridodamo tem bosedam junaškega vodje naroda romunskega le to, da po teb groznih činih najgnusnejšega fanatizma Alad-jari ne smejo pričakovati nikjer več sočutja, ko zaplopala v njih lastni hiši požar. Nekdaj jo Evropa simpatizovala z madjarskimi bori-telji za svobodo, odslej jih bode zaničevala kot brezsrčno zatiralce pravice in Bvobode,
K položaj u na Ogrskem. Minulo soboto je vsprejelo Njeg »vo Veličanstvo mini-sterskega predsednika, dra. W*kerla, v avdi-jenciji, ki je trajala poldrugo uro. Se istega dne vrnil se je Wekerle v Budimpešto, da sporoči svojim ministerskim tovarišem o tej avdijonciji. O vsebini pogovora med vladarjom in ministrom ne ve javnost seveda ničess, sodimo pa, da gosp. We erle ni dosegel tega, kar je želel. Cel6 dunajski Židovski listi no vedo povedati drugega, nego da je
prijatelj Wekerle prejel Uk .ntie", da naj-▼iijt krogi ne mislijo sedaj na kako pre-menabo ? osebah. Vaak trenotek na« je pri-£ likovati va«nih vesti, kajti Wekerle ae je povrnil morda le [-danes is Budimpeite na Dunaj, kjer ostane par dnij.
Il Srbije. Radikalni .Odjek" pite: Srbije ni moči potisniti ss 25 let nasaj. Državni prevrat s 21. »aja ostane bresvapeien. Previdnost bi sahtovala, da se provaročitelji prevrata umaknejo ie o pravem času, ako nočejo vae to drago poplaćati; tudi mnogo nedolinib (kralj Aleksander P) bode trpelo na tem. — Zaprti radikalec Čebinsc ae je prelevil v priprostega denuncijanta, kajti ns podlagi njegovih ispovedeb so isprli mnogo rsdikalcov. Toda maičevalna roka ga je ie talotila: ljudstvo je tapalilo hiio denuncijantom v Kraljevem. — Jako anačilna je tudi aodba bivšega regenta in očeta uatave t leta 1869, goap. Jovana Ris ti d a. On pravi, da u.itava a leta 1869 nikakor ne ss-doiča is sedanjo dobo. Ustava i leta 1888 daje ljudstvu preveč, ona a leta 1869 pa premalo. Vara ae, kdor misli, da je kaj po« magano s takim skokom od radikalno*svobodne uatave do dokaj atroijib takooov.
Različne vesti.
Za druibo sv. Cirila in Metoda nabrala je gosp. Milka Hankočeva v veseli druibi v Evropi 7. gld. — in v pniici „Blav. podpornega in bralnega društva" nabralo se
j« 2.60 il.
Iz Trata ie nam pile : K Vaiemu poročilo o sadnji seji mestnega sveta bilo bi se pridodati, da je starejii ain Raskovičev klieal: .Pora i a' aiavi !*, dokler ni sipatil — strah je lepa reč —, da je nekoliko slo-vonskih očes obrnjenih vanj. To sapasivii je svoj vsklik hitro popravil v .Fora I Slavi!*. To sem hotel povedati, da bodo vedeli Slovenci, kdo je bil ta junak.
Vaaalica „Boljiinaka Čitalnica" a« je odloiila na nedoločeni čas, ker je bilo t nedeljo jake alabo vreme.
AJdovaka predilnic«. Kakor čitamo v .Primorcu", sestanejo ae deluičarji tega podjetja dne 31. t, m. občni sbor. Odbor kani baje predlagati, da ae aida predilnica »opet v Aj-lt WHni, toda .nekoliko manjia", v odikodnno, Ofc.„inh^ j.j menda pa naj se agradl ie droga predilnica v h. nkah. — Daai ao delničarji pogorele Ajdovake predilnice veČinom triaikl kapitaliati, nismo doanali ničeaar o njih namerah v tej atvari. Verojetno ae nam dosdeva satoroj .Primorčevo" poročilo, da se agradi ie draga predilnica v Ronkah, katera pa bode po naiem, ne merodsjnem m en en ju, le kot nekaka prikrpa, ali odikodnina delničarjem Ajdovake predilnice.
fioriika odvetnlika komora prati dr. Staniču. Dne 26. t. m. končala je goriika od-vetniika komora disciplinarno preiakavo proii Tolminskemu odvetniku drju. Staniču, ker je v porotni raspravi proti tSočiw oatavil dvorano, valed Česar ae je morala takrat rasprava odloiiti. Za to groano pregreho auspen-dovali so drja. Staniča sa 4 mesece od nje* govega odvetniikega posla.
Napad na poslanca Kaiaarja. Dne 27. t. m. aaaačila je Dunajaka policija dotičnika, ki je napadel s uradnikom aavarovalne družbe „Riunione Adriatica di Sicurlk", Pollitzerjcni, poslanca Kaiserja. Pollitaerjev drug je nek Varjanaki, trgovec a perilom. Na policiji jo iajavil, da je le spremljal Pollitaerja, in da ae ni grozil poslancu, ker ae aplob ne briga ae tike atvari.
Za nairačaaga Simona Čopiča darovali so abrani Sokolaii 6 gld. 40 nvč. G. Anton Vodopivc je nabral v svoji gostilni .Ali' antico moro* v ulici Solitario it. 12, 2 gld 80 kr., katero svoto je iaročil v tiskarni Dolenc, obljubiva!, da bode fie nabiral sa nesrečnega rojaka. Gornjo avoto ao darovali: Anton Vodopivec 1 krono, Ozlivčer Jože I krono, Kocijan Anton 25 nv., Krmpotič Josip 25 nvč., Maanec p). Joaip 80 nvč. Valentin Krtu 20 nvč., Forčič Ivan 20 nvč., P. V. 20 nvč., Kaučič Vinoenc 20 nvč., Juhart Mih« 20 nvč. in Švagelj Andrej 10 nvč. — Priporočamo vsem rodoljubom tega naiega rojaka v daljno podporo. — Nabralo ae ja .pri belem konjiču* na Proaeku 1 gld. 68 kr.
V naiem poaivu od minole aobote uri-nila ae je pomota v naslovu Čopiča : Čopič atanuje na Ac<|Uodottu hit. 38 ne pa 28.
Koitttov lin. Kakor poročajo ia Budim peite, vaprejel je Fran Koiut službo ravnatelja neke .anonimne diuibe", katere nameni niso ie popolnoms jasni, toda dotična druiba, kakor se trdi, ni politiika. Koiutov sin dobi od te nove druibe kot novopečeni ravnatelj lepo plačo 15.000 gld. na leto in vrhu tega dobi ie posebno nagrado 20.000 gld. takoj ko nastopi svojo .službo*. — Odgovornost sa reaaioo te vesti seveda prepuščamo drage volje madjer«kim listom.
Samomori. Ni ga menda mesta v vsem cesarstva, kjer bi bili ssmomori doslovno na dnevnem redu, kskor so pri nas. Poslednji čas sares ne mine dan, da ne bi kdo šiloma končal svojega iivljenja, ali vsaj skufal končati je. V kratkem ruku dveh dnij moramo sabeleiiti danes t r i samomore I To ao ia-lostni naitopki onega „liberalnega" duha, ki je v Trstu aadaiil vero in krščansko potr-peiljivost. — V soboto otrovil se je is ne-ananega varoka 20letni Llojdov postrelček Narcis Taft, stanujoč na trgu Giuaeppina hit. 3. K ljuba nagli sdravniiki pomoči umrl je po kratkem, toda groinem trpljenju. — Istega dne otrovila ae je saradi nearečne Iju-beani 221etna Konstanca Stuparich, stanujoča t ulici del Posao bianoo hit. 6. — V nedeljo svečer pa se je saatrupil 30letni slu-iabnik v hotelu ,Aquila nera" Pavel Schi-liaai, menda valed denarnih sadreg. — Vsi trije končali so evoje življenje s karbolno kislino. Ker so samomori s tem stropom najpogosteje!, morale bi vendar kompetentne oblaatl skrbeti sa to, da ie prodaja karbolne kiallne omeji in strogo nadsoruje.
Poakuiana samomori. 62letna slaboumna Ksrolina Mandricardo, stanujoča v sa-gati Risorta hit. 2, ispila je v nedeljo kossr-ček strupa, katerega si je preskrbela Bog sna kak6. Domačini ao na arečo ie pravočasno aapasili namen atarke ter hiteli po sdravnika, kateremu ae je rea posrečilo isprati jej Želodec in s tem odstraniti nevarnost. — 56letni slepec Anton Tiessoli, stanujoč f prvem nadstropja hiie it. 8 v ulici del Crocefieso, vrgel se je v nedeljo popoln« dne ras okno avojega stanovanja na ulico. Raabil si je črepinjo in pobil se je nekoliko na truplu, toda brikone pretreslo ae mu je drobj e. Nesrečneža prenesli so v bolnlinico ; njegovo stanje je jako nevarno. Vsrok temu po.>kuienemu samomoru je bržkone velika bdda.
Vihar. V nedeljo okolo 10. Uro svečer pojavil ae je v Trstu močen veter, — da niamo v maju, morali bi reči: prava in priatna burja. Morje je bilo vea dan jako nemirno, svečer pa je bilo o nenadnem viharju ras-burjano, da je bila strahota. Peneče valovje rastrgalo je več verig v pristaniiču sasidranih ladij; med ostalimi manjiimi parniki bila sta v pogibelji v novem pristaniiču saaidrana Lloydova parnika .Thetia* in ,Najade", katerih močne verige ao ae rastrgale liki drobna želeana žica. Na vao arečo pa ao mornarji s velikim nsporom vendar nadomestili rastrgane verigo z novimi in tako preprečili večo ne-arečo. V prav veliki nevarnoati bilo je po-poludne 5 vealarjev nemlke vealarske dražbe .Eintracht". Nemirno morje preplavilo je njih čol.iič in gotovo bi bili utonili, da niao mornarji italijanake ladije .Buona notte* opa-sili veliko nevarnoat in reiili vealarje. — V Barkovljah odnealo je valovje dva leaena pomola in mnogo prašnih sodov, ki so ležali na jednem pomolu.
Nosrača ali aamomor? V soboto popo-ludne našli so ob obrežju pod Darkov-ljami v morju truplo kakih 35 do 40 let stare ženake. Utopljenka bila je popolnoma gola, le leva noga bila je obuta. Barkovljan-aki orožniki posvali so aodnijsko-tdravniiko komisijo, katera je konatatovala, da je ženaka poginila v vodi pred nekoliko urami. Truplo bilo je pobito na rasnih krajih, toda dotične udarce provaročilo je valovje, ki je metalo utopljenko ob obrežje. Truplo ao prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, kjer si je je ogledalo mnogo ljudij, toda nihče doslej ni spo-snal nesrečnice. Mogoče je, da se je ženska ponesrečila, ali da je končala proste volje svoje življenje, mogoče pa je tudi, da jo je kdo umoril. Sodnija bavi se sedaj s to skrivnostno stvarjo.
Nosroča. 2letno Ano Vičič, etanujočo v 3. nadstropju hiie it. 19 v ulici Rigutti, pu-atili so stariii dne 27. t. m. nekoliko trenot-kov samo v stanovanju. Otrok je v tem sple-aal na odprto okno in, zgubivii ravnovesje,
padel na ulico. Nesrečno dete pobilo se je le nesaatno, toda pretreslo si je moigane o padu. Odpeljali so je v bolnišnico.
Policijaka. v nedeljo ao aaprli 45letuega kamenoseka Ljudevita D., rojenega v Trsta, ker jo na somu, da je ukradel lastnici to bakarne v ulici Caserma hit. 13 amodk itd. v akupnej vrednosti 2 gld. — 39?etnega Maksa Urbana, stanujodega v ulici dei Capitelli hit. 19 odvel je policijski oficijal g. Tia v nedeljo ▼ sapor, ker je Urban na aumu, da je oikodoval posestnika Bratoia sa več kot 500 gld. in da je isdajal tudi ponarejene menjice.
Kolodar. Danes (29): Makslm, ikof; Feliks I., papež. — Jutri (30.): Ferdinand, kralj; Feliks L., p. — Zadnji krajee. — Solnce iside ob 4. uri 22. min., satoni ob 7. uri 34 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 13-5 stop., ob 2 pop. 17. atop.
Loterijsko itovllko, isirebane 23. t. m.
69, 38, 11, 58, 60.
Trat Budimpeita Line
61, 75, 57, 5, 8. 66, 63, 68, 62, 56.
Najnovejše vesti.
DaaaJ 28. (Poslanska sborniea). Miniater pravosodja Schonborn odgovoril je v danainji aeji na interpelacijo glede propovedij župnika Decker ta. Omenil je, da je vlada storila karkoli je mogla in da je aodliče obaodilo župnika Deokerta. Vlada da se je obrnila tudi do cerkvenega konsistorija, kateri je sieer grajal poatopanjs župnika Drckerta, toda ni naiel vsroka, da bi postopal proti istemu aa-radi kršenja kanoniik.h predpisov. Ta odgovor justičaega ministra napravil je globok utis na levičarje. (Župnik dr. Deekert Dunajskega predmestja Weinhaus pričel je bil namreč ie s prasnikom sv. Jožefa vrsto propovedij, aaporjeaih proti Židom. Sestavit je tudi poseben .Oče nai proti iidovski stiski", kateri se je prodajal tiskan v cerkvi. Doseglo se je sieer, da je državno pravdniitvo sahranilo rasprodajo tega „Očenaia", toda utis Deckertovih propovedij ostal je vendar ne-isbrisen. Župnik je bil obsojen na denarno globo. Ur.) — Poslanec Barnreiter predložil je načrt sa osnovo obrtnega aodiftča, koje naj bi poravnalo nesporasumljenja med gospodarji in delavci, odnosno med delavci samimi.
Danaj 28. Gosposka sborniea anide ae jutri. — Poročilo proračunske komisije priporoča, da se vsprejmeta driavni proračun in finančni sakon sa leto 1894., kakor ju je aklenlla poalanaka sbornioa. — Poročilo na-glaia sadovoljstvom, da se tudi to teto, kakor v letu 1898., porabijo 3 milijoni is tekočih dohodkov sa potrebičine v plačevanje dolgov. Ker bode trebalo ia isvrienje raanih nalog mnogo žrtev, priporoča poročilo smer-noat v sahtevah in na drugi strsni potrebo, da se kolikor moino povikiajo dohodki Is posrednih davkov v ta namen, da ae prepreči povrnitev primanjkljaja.
Dunaj 28. Danea je pričel svoje saaeda-nje upravni svčt državnih ieleanic. Zasedanje odprl je minister trgovine.
Dunaj 28. Občni abor južne ielesuiee je vaprejel predlog upravnega svčta, da se plača dividenda! kupon sa leto 1893. s 4 franki.
LVOV 28. Deželna raaatava galiika ae definitivno odpre dne 5. junija predpoludne. Rasatavo otvori nadvojvoda Karol Ljudevit kot sastopnik cesarjev. Delajo ae svečane priprave ra vaprejem nadvojvode. Povodom rasatuve priredijo se tu: dve dirki, raaatava konj in rasatava dragih šivali. Uasatavi se 500 konj in 800 glav drugih živali.
Budimpaita 28. Vlada nameruje odpo-alati kraljevskega pooblaičenca v Transilvanijo, da satrd gibanje .upornih* Romunov, katero je postalo valed obsodbe v raspravi radi apomenice prav resnobno. — Ker ae iiri tudi med Slovaki v Banatu aploina nesado-voljnoat, utegne madjarska vlada odpoalati tudi v Banat kraljevakega komisarja, da .ukroti panalaviste". Ogrski miniaterski predsednik dr. Wekerle je baje že predložil ee-rarju-kralju imenovanje pooblaičencev.
Budimpaita 28. Zasedanje delegacij pre-loii ae brikone do jeaeni.
Patarburg 28. Tukajtnji politliki krogi trdijo, da je car jako nesadovoljen s sedanjem položajem v Srbiji. Menda niti ne vsprej-me novega srbskega odposlanika Vaailjeviča. Mnogo ae govori o avdijenciji, v keteri je
vaprejel car biviega srbskega poslanika, Pa-siča, odločnega nasprotnika raskralja Milana. Car ae je mudil s radikalcem Paiičem preko jedno uro.
BeJIgrad 28, Do sedaj so aaprli 17 poslancev radikalne stranke. Poslanca Živka Msloparca in dra. Stanka Vukoviča ao oroi-niki brutalno pretepli in vklenili, ker sta se upirala areatovanjn.
Rim 28. Imbriani vpraia, sklicevaje ae na raapravo v Koloiu, ali namernje vlada aapriČeti akoijo v varstvo tlačenih narodnih pravic latinskih nsrodov v Avatro-Ogrski. Criepi isjavlja, da as more odgovoriti aa to vpraianjs.
Trgovinski bvaej»vl.
Budimpaita. Pieslea aa apsaslad s 79-6-80, t* jasen 7 03-7-04. Koruza sa juli-avgust 4-81 do 4 82 O vea sa jesen 5 74-5 75. Ri 5 46-5-47.
Plenica nora od 77 kil. f. «-85—« 90. «4 78 kil. f. 6 »5-7-00. od 7» kil. f. 7-05—7-10. od 80 kil. f. 710-7-15. od 81 kil. for. 7-20-71». Ječmen « 55-9 - j proso 8-80—1-80. Srednje ponudba plenica, povpraševanj« ome-
Ieno. Prodalo so ja 18.000 not. stol. po stalnih conah. Eorusa 5 nČ. cenaja. — Otrobi jako mlačni, zanemarjeni. Vreme nrtlo.
Praga. Nerafinirani sladkor. Za maj 15 32. Nova roba september 14-75, bres posla.
Kam. Kava Santos good average ss maj 86 -, sa september 81—, mimo, cene padajoče.
Hamburg. Santos good average sa maj 7» —, september 74-75, december 69 50, jako mlačno.
Dunajska bova* M. ma*Js»
danes . 98-45 . 98-40 . 120-80 . 97 90 . 851— . 1» 15 . 9-957, . 61-87'/. . 44-70
Driavni dolg v papirja .
a »v srebru Avstrijska renta v »letu • • v kronah Kreditne akoija . . . .
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
luO i Ulj. lir.....
predvč. 98-85 98-30 110*80 97*90 850-50 125-80 995 6130 44 70
Poziv!
V uoči velikega poiara isročil sem neki neposnani osebi jedne citre, dvoje okvirjev sa fotografije, oairoma portrete in dvoje rogov, a nalogo, da naj nase to stvari v kavarno „Commereio". Ker do danes ie niaeai dobil teh atvari, poaivljam dotičnika, da jih prineae na dom, kjer dobi primerno nagrade. Tudi alehernega drugega prosi«, da me blagovoli obveatiti, ako mu je kaj anano, kam •o priile te moje atvari.
Jortp MankoČ.
Objava.
Na občtnaki avesni poti ob potoku „Me* čilnik' is vasi Otoiče v kat. občini Dolenjavas proti vasi Losice-St. Vid na Vipavskem, napraviti je popolnoma nov sidan most io sedem podpornih sidov.
Delo cenjeno je na 369 f. 43 kr. Zidaraki podjetnik, kateri bi hotel pre-vieti to delo, sglasiti se sna v 14 dneh pri iupaniji v Dolenjivasi, kjer se nahaja tudi atavbeni načrt in prevdark atroikov. Županstvo
Dolenjavaa pri Sesoieiah dne 14. maja 1894.
V ulici Cecilia št 6
toči ss
isvrstno iitrijansko ia furlansko vino pe 28 aoviiiev liter. Balo vino po 32 in moikat po 40 novčiiav. — Marino pivo po 94 nvč.
Gostilna „Ali'Antico Morou
ulica Solitario 12, (po doma/t pri mVrvtUkovtm*), prodaja ima in bela vina prve vrste it vreaUtih in doriiberikih vinogradov, in sieer: doimiie crno po39t Mo po M, modra frankinja po 40, imo kratko po 40 in ritlink po 48 ni. liter. LsvrMna kuhinja. — Driei te gesln: nRojak k rojaku", priporota ee podpisani ta Ml obisk. Altfon Vodopivec,
gostilničar.
Gostilno h prenočišči
ALLA NUOVA ABBONDANZA
salio* Torranta 1B, 24-7 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s sveiimi jedili do 2. ure po-poiunoči, s izvrstnimi namiznimi in desertnim! vini ter isvrstno kuhinjo. Dreherjevo pivo po niskih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči j oniinl
v. n
unci T onizni
LVBSO.
Svoji k svojim!
Po neverjetno niskih censh vdobe se nova vsakovrstna
KOLESA (bicykle)
(Model 1894.)
na opeaski novi cesti it. 18 blizo tovarne piva. Jamči se sa vsako kolo 12 mesecev, kdor ne zna vositl nauči se ga brezplačno. Pošilja se na deželo in na vse kraje. Cene so:
The favorit« I. gld. 98 — „ . I. Guihion gld. 108 — . . IV. pnevmatična gld. 160-—
» V. „16 kg. gid. 170 — Naumann's Gormania VII. 14 kg. gld. 230' — Naumann's Germania je najbo|jie kolo na celem svetu, a v drugih krajih stane 280 gld.
Lastnik politično druitvo .Edinost« — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij MikoU. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.