101. številka. Ljubljana, sredo 5. maja. V11L leto, 1875. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, IzvzemŠi ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja pe polti projeman, za avstro-ogerske dežele *a celo leto 16 gold za i aa Četrt leta 4 gold. -- Za LJubljanii brez poiihacua na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr zi dom m ranuna 10 krajo, za mesec, 30 kr. n Utai leta. — Za tnje dežele za celo leto 20 gold., ca pol leta 10 gold. - Za gospode* učitelje ni pol leta 8 gold. Za pošiljanje na h za dijak. veijk zeli... cena in sicer: Z« Ljublja.. ,a četrt lota VpAiL 50 kr.,7 ^ t3*^lTOS»l g7d."-*ZaP^SS^^^^ŽSt stopne pctit-vrste 6 kr., če ee oznanilo er>-at trnka, 5 kr. še se dvakrat in 4 kr. če ee tri- ali večkrat tiska Dopisi naj bo izvole rraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" Opravništvo, na katero na; an hlagovnnjo pošiljati^ naročnin«^ roklamasij«, anila, r. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiA datek kredita za 1. 1864. v znesku 10.000 gld. se dovoljuje proti natančnemu računa. 2. Deželnemu odboru se naroča, da novo pogodbo sklene z usmiljenimi Bestrami, katera pogodba ne škoduje deželi in je na vse strani pravična in pri sklepanji katera ima gledati deželni odbor na predloge finančnega odseka. Ko so še govorili poslanci dr. Schrev, Dežman in poročevalec baron Abf*ltrern proti predlogoma dr. Bleiweisovirna, se glasuje ustno o njib. Prvi Blehveisov predlog se zavrže z 17 proti 10 glasom, drugi z 18 proti 11 gla-Mom. Potem se vsi predlogi finančnega odbora sprejmć. Da so bili vsi predlogi finančnega odbora sprejeti, zahvaliti je samo poslancem narodno-liberalne stranke in gosp. II raku, ki so glasovali za predloge finančnega odseka, po katerih bode deželni odbor lahko sklenil povoljnejšo pogodbo za deželo z usmiljenimi sestrami in se deželi prihrani 10.000 gOld. Konec seje ob 8/t aa 4 pop6la-dne. VII. seja kranj. deželnega zbora je denes. 0 nižji kmetijski šoli na Dolenjskem. . I/ Krškega 2. maja [Izv. dop.*] Poročilo deželnega odbora glede na prave nižje kmetijske šole na Dolenjskem nam jo prišlo to dni v roke in ko ga pra čitamo, nam je ostal le ta vtis, da je jako površno in plitvo, dasiravno je na 6. strani zapisano, da „je po tehtnem prevdarkn merodajnih okoliščin najbolj ozira vredna ponadba g. Vincencija Smolo, glede posestva v Grmu in potem ponudba gosp. J. Lenka glede graščine Raka." Merodajnih razlogov, da so v prvi vrsti Gjm, v drugi še le pa Baka jemlje v poštev, mi v poročilu nikakor ne najdemo. Morebiti je nierodajno, da jo „zvedenec" g. Povše**) v 8/4 uri (beri tri četrt uri) ogledal Rako in izdelal po tom n temeljitem" ogledu svoje poročilo? Da je vsled tega Raka odpravljena od deželne;; -, odbora v 10 vrsticah? Sicer naglasa poročilo, da bi bilo posebno potrebno, poprijeti se Živinoreje, kateri, bi don&šula precejšnjih dohodkov ; kje bi se pa več dohodkov imelo, ali na Raki, ki obsega črez 80 oralov travnikov, na katero se lahko napeljava voda, ali pa na Grmu s 39 Va oralov travnikov, ki so slabi na vse strani. Dalje hc nam zdi — in tudi vnuk otročaj to zna — da je poleg živinoreje za Dolenjsko eminentno važu* vinoreja, katero bi bilo treba — ker jc še jako primitivna in na ni--.ki stopinji — pri osnovanji nove šole jemati v glavni račun. Šolski načrt zahteva za trsuo šolo v naše začudenje samo 10 oralov vinogradov, dasiravno je (poleg živinoj ej o) vino glavni pridelek, katerega se izvaža, s katerim se tržuje, in kateri daje pozitivne doneske. Čo jo to res, kje bi so doseglo več dohodkov, na Grmu z 8 Va orali raztresenih vinogradov, od katerih je eden okoli 4 or. (v Smoleni vasi) črez pol ur*, dragi pa okoli 4 Va or. (v Ilrnšici) črez poldrugo uro od doma oddaljen, ali pa na Raki, ki obsega Črez 19 oralov aron-diranih vinogradov? Mi smo tukaj uaglašali glavne kulturo: travnike in vinograde, katerih obsega Kaka še enkrat toliko in bolj ugodne lege, nego Grm, tedaj nij težko izračuniti, katero posestvo je večje vrednosti. Dalje ima Raka krasni grad s 24 sobami, izvrstna gospodarska poslopja, vse v jako dobrem stanu in pokrita z opeko, tu več decenij nij treba prav nobenih popravil; kakor nže omenjeno, vse *) Primeri dopis v št. 95 „Slov. Nar." **) 0 čegar zvodonstvu imamo pa vsi, ki ga uže od mladoga poznamo, jako male misli. Ur. solidno, ter kar pripravljeno, sprejmi učenike, učence in vse šolske priprave; Grm ima grajščino in druga poslopja s šiutelni pokrita, sploh so lesene stavbe precejšnjega popravila potrebne. Nek merodajni gospod, ki jo ogledal Grm in potem Rako, se je iz razil, da bi definitivna popravila v Grmu prizadevala nad 15.000 gld., kar bode vsak nestrokovnjak pritrdil, Če se le pomisli, da zid sam na sebi ne prizadeva ravno velikih stroškov, pač pa so str.iški za popravljanje in prenaredbe lesenih stavb ogromni. Stroški pr. 3318 gld. v poročilu deželnega odbora so gotovo le za provizorične prenaredbe in stavbe pri poslopjih v Grmu zračunjeui, ker v sedanji dragini pri tako veliki grajščini s pristranskimi poslopji za popravila in prenaredbe 3000 gld., kar nič ne zaleže. Tedaj ima Raka tudi glede poslopij eklatantno prednost pred Grmom. Posestnik Reške grajščiue je pripravljen, od kupnine za 85.000 gld. od jenjati 5000 gld., tedaj jo prepustiti za 80.000 goldinarjev. Razun tega, da je Raka za 10.000 g]., oziroma za pri poslopjih v Grma zračunjena potrebna popravila % 3318 gl. (kateri stroški so pa brez vse dvombe prenizki) — tedaj skupaj za najmauj 13.000 M. cenejša od Grma, je treba tudi v odločni poštev jemati, da ima K-'k a r.iv-.o glavno kulture, to so vinogradi in travniki, Še enkrat toliko, kakor Grm, in dalje, da ne leži v točna-tem obnebji (Hagolregion), med tem ko je — žalibog — okolica Novomeška izpostavljena vsakoletui toči. Na Raki je tudi sadonosen kraj, kakor malokje nt Dolenjskem. Na kratko, naveli smo tu poglavitne in merodajne faktorje, iz katerih logično Bledi, da je mej vsemi ponudbami v prvi vrsti za kmetijsko šolo sposobna grajščina Raka, ker ona obsega vso pogoje za živino-in vinorejo, za poljedeljstvo *) in bčelarstvo in ona ima v sebi garancije lastnega yzdr-žavanja in obstanka. Naša dežela nima denarja za zavreči, treba jo je obvarovati nepotrebnih stroškov. Tukaj gro za ogromno svoto, tedaj upamo, da se bode stvar temeljito rešila, ne pa površno. Kranjski deželni zbor. (6. seja.) (Konec.) Dr. Bleiweis v daljšem govoru kritikuje predloge finančnega odseka in zagovarja in hvali usmiljene sestre. Potem pa stavi sledeče pred'oge: 1. Od deželnega odbora naprošeni do- *) Šolski načrt (po naših mislih), kateri zahteva 60 oralov njiv, primerno premalo (10 oralov) vinogradov naglasa. Nižja šola so bo komaj pečala b temt da bi poskušala na njivah s sejalnicami itd. Politični razgled. lVotrsaial«* ti-»K«'S--' V Ljubljani 4. maja. Cesar je v Dubrovniku obiskal hrvatske narodne učitelje, vpisal svoje ime t knjigo po hrvatski in svoje zadovoljstvo izrekel. Menj zadovoljen jo bil z italijansko navtično šolo. Na večer 1. maja je bila razsvetljava, narodni ples pred rezidencijo. — 2. maja pak je prišel cesar v Kotor, kjer ga je včeraj imel črnogorski knez obiskati. — Poljedelski minister Culumetzkv se je vrnil na Dunaj. K§tvitlske „Primorac" svetuje hrvatskim Pjimorcem ob cesarjevem prihodu v Reko iti in pokazati, da so Hrvati: ,,Mi moramo dokazati," — piše — „da Brno mi staroselci, a ono doselice, da je jozgra pomorstva naša, a samo zaodvejena talijau-štinom. Tomu ne treba ni priprava, ni napora, ovo je posao, koj treba prepustiti Rie-eanom. Na oči kruni, koja zato potnje, da se upozna sa običaji i željami svojih pukova ini nesmijemo propustiti možda jedine prilike da joj naše želje neizjavimo, uaš hrvatski značaj neiztaknemo. — Mi Primorci ne smi-emo dopustiti, da kralj in njegova pratnja krenu iz Rieke pod utiskom magjarsko-tali-janskih demonstracija. A da i ueima druge koristi, nego, da pred njom spusimo Čast i hrvatski značaj Primorja, to je već za nas dostatno poticalo, da na Rioku dodjerno." — V enakem smislu govori uvoden Članek v včerajšnjem zagrebškem nObzorau. ViiM^ijf alr&sav«'. Hrvatje se oglašajo, da hote imeti MMercetjovino ; namreč „Primorac" piše : Složimo sve svoje sile u tu svrhu, narod, sabor i vlada neka kriepko naglase hrvatsko pravo na te zemlje, gradovi i županije, sela i občine, mladići i starci svi pregnimo za tim ciljem ter složno imorimo gromko i ma-ževno, da nam glas dopre priestolnih visina: Hrvati ištu ono, što je njihovo od starine, ono, Ito im je za bndaćnost potrebito, njihova da bnde Tarska Hrvatska i Hercegovina! — A o Bosni neka odluci volja onoga naroda i svladate! j i turskoga gospodstva." Francoski vodje raznih strank sedanje za repnbliko gl asova vše večine se iknšavajo zediniti v raznih točkah, ki jih bo imela prihodnja narodna skupščina na dnevnem reda. Te so: razpust skupščine v novembra, proračun za 1876, volilna in tiskovna postava, postava o vojnem general Itabu in vojaškem oskrbovanji. Postava o učuej svobodi se bode odložila pribodajej skupščini, ki izide iz novih volitev. Iz Rima se brzojavlja, da so prva dela o sklepanji nove trgovinske pogodbe mej Italijo in Avstrijo toliko uže storjena, da se kmalu začne skupno delo. V <* tulumi na Praškem je vlada Ikofa Cibihovskega izpodila iz Poznanjske provincije in ga je 1. maja policaj črez mejo spremil. Dopisi. Tm Tolminske okolice l.maja. [Izv. dop.j Iz dolzega zimskega spanja vzbudila se je narava, ravnota in bribje sta zadobila zopet naravno lepoto, ptički Žvrgole in naznanjajo, da je nastal pomladanski čas, katerega se veseli mladost in starost. Da, vzbudila se je narava, vzbuja se pa tudi v naših srcih narodna zavest od dneva do dneva bolje, zaveda se tudi priprosto ljudstvo svoje narodnosti vedno več. Nij še preteklo mnogo let, kar je bilo pri nas Še vse v zimskem spanji, a sedaj je uže mnogo bolje, da, reči smem, pri nas se je v kratkem času narodna zavest tudi pri pripro-stem kmetici pokazala. — Živ dokaz temu je, kako ga zanimiva vsak narodni boj, ter tudi on čnti, da so narodna društva jako koristna. Čajem veselo novico, da se v Volčah (precej velikej vasi bliza Tolmina) snaje narodna čitalnica, katera je bila uže skoraj popolnem pozabljena. Marsikoga bi jako veselilo, ko bi se ta vest kmalu uresničila, kar bi bilo ta jako lahko, ker ne opovira niti duševno niti materijalno stanje, le prave volje nam je treba in potem gre vse. Kličem vam torej: domoljubi na noge, ter pokažite tudi drugim Slovencem, da ste pravi sinovi majke Slave, kajti le na tak način moremo proti krutemu sovražnika naše narodne pravice zabraniti ! Naj veljajo te vrstice tudi drugim krajem, kjer počivajo naša društva v miru, da jih zopet ožive. Pokažimo s tem našim sovražnikom, da nijsmo njih sluge, ter da naš boj mora prej ali pozneje k nam zmago prinesti. Iz HTotroiijMkegra 1. maja [Izv. dopj. Posl. Pakižje v IV. seji deželnega zbora omenil reči zastrzn plačevanja za učitelje. On miHli, da, če učitelj nij nastavljen, naj bi se denar ne pobiral ali pa naj ostane šol-skej občini, ki mora biti brez učitelja. Mnenja poslanca Pakiža v omenenej zadevi ne more lahko po mojih mislih misleči prijatelj napredka v šolstvu odobriti. Ako bi se mnenje g. P. uresničilo, da bi učitelja le tista občina plačevala, kjer bi bil taisti nastavljen, potem bi ena ali druga občina le nato delala, da bi učitelja odpravila, da bi potem plačati ne bilo treba. Občine na Kranjskem nijso tako izobražene, da bi ispoznale korist šole; in traven tega bi se pa ialibog ie dobili duhovniki, ki bi potem zdrnžeoo z občino na to delali, da bi se učitelj, katerega bi mogla občina dobro plačevati, odpravil, in namesto taistega se orgauist in cerkvenik za manjšo plačilo dobil. Nahajajo se pa tudi tako maj-hene šolske občine na Kranjskem, da bi vsled postave, od 29. aprila 1873 brez pomoči dražih občin nikakor ne mogle nčitelja vzdr-žavati. S tem, da morajo dosedaj vse občine za učitelje plačevati, če ga imajo ali ne, je storjen velik napredek v Šolstvu. Sliši se doa takrat, da iščejo občine učitelja, ki bi ga sicer ne iskale, ako bi od šolskega plačila proste bile. Le želeti bi ie bilo, da bi blagovolil slavni deželni zbor sprejeti predlog, ki ga je uže v lanskej se* siji stavil poslanec g. Adolf Obreza, namreč, da bi se vse potrebščine za ljudske Šole na Kranjskem iz normalnega šolskega fonda resp. deželnega fonda izplačevale; s tem bi se odpravili vsi še dosedaj obstoječi dohodki posameznih šol, kakor naturalne in denarne zbirke, občinske priklade itd., ter se s tem ljudska šola kot deželna zadeva proglasi. Tako bi veliko sitnosti) krajnemu šolskemu svetu odstranjenih bilo. Dostakrat mora slišati, ko se denarna ali naturna bira skupaj spravlja za šolske potrebščine, besede rekoč, da nže za šolo pri davkariji plačajemo, ia tako ima predsednik krajnega šol. sveta dostikrat velike sitnosti pri obskrbovanji denarja za šolske potrebščine. Torej, kakor je lansko leto si. deželni zbor šolski denar iz šole odpravil in si s tem veliko zaslugo v šolstva pridobil, tako naj blagovoli letos še dosedaj denarno in naturalno biro odpraviti in šola naj postane deželna naprava. Predsednik krajn. šol. sveta. Iz loKke doline na Notranjskem 26. aprila [Izv. dop.j Čudni so res nekateri naši duhovniki in posebno naša fara ima menda najnetolerantnejše in naj bolj fauttične dušne pastirje (?). Oni hnjskajo in ščujejo zoper svobodnjake ter jih qasivijajo l . .. . Človek, kateremu je mar eprava mej narodnima strankama in govori o tej zadevi z takimi fanatiki, izgubi vso nado, da bi se sprava kedaj dovršila. Oni ne mog6 trpeti svobodnjakov poleg sebe in pravijo, da se ti morajo kar povrniti v naročje matero cerkve. A vera, — ncerkevu ne — le njih gospodstvo jim je v mislih. Narod bi radi pri tleh držali, da bi bil bolj „verenu. Za naprave, ki bi narodu zboljšale materijalno stanje, se še ne zmenijo. In če jih kdo drogi na delo prigovarja se mu smejejo in pravijo čemu? Sicer — saj jih poznamo. Če tudi amo uže v 19. stoletji, vendar je duhovenska brezobzirnost še vedno srednjeveška. V soboto bil je pri nas nek krst. Za botra bil je nek civiliziran mož, posestnik v našej dolini, ki se pa „gospodom" ne da v kozji rog vgnati z njih frazami. Pred krstom ga začuden povpraša naš fajmošter, kako se more on krsta udeležiti kot boter ker nij kristijan? Boter pa pravi: „kaj me nemate več v krstnih bukvah zapisanega? sem-li uže izbrisan izmej krščanske črede?" Tako je vprašal ali insultiral fajmošter le zA to, ker je omenjeni boter parkrat mašo zamudil zaradi slabega vremena in nij fajmoštru prišel k spovednici pokorit svojo pregrešno dalo. In to se je godilo v pričo druzih 1 Nij li tako postopanje netaktno? Je li vabljivo ta botre? Slišal sera nže, da Izmej olikanih noben Tel šel ne bode, ker bi bil izpostavljen enakemu insnltiranji oholega duhovnega. So II fajmoštri odgovorni za naše duše? Če so, — slobodno, — tedaj bodo pa gotovo prišli vsi v pekel, in mi tedaj v — nebesa. Šolo bode menda naš župnik tudi pustil zapreti, ker učitelj nij bil zaradi bolebnosti pri mali par nedelj. O „saneta simplicitas!" S takimi fanatiki nij moč sprave, hvala bogof da jih je taci h malo. Ic Maribora 2. maja [Izv. dop.j Lepi mesec maj, veseli mesec t Prvi maj, veseli dan. Vse se ga veseli. Vse se radnje, da je zopet Vesna mesto Morane kraljevati začela. Posamezni, družine, društva si prvi maj volijo za rasveseljevanja. Vsak, ki je bil kedaj dijak, se radostno spominja prvega maja, starega nmajalisu. Prvi maj je navadno edini dan, katerega se mladina mej šolskim letom najbolj veseli: da zapusti mestno zidovje In se veseli oživele narave. — Gotovo so tndi letos dijaki drugod izlete napravili, ali mariborski ga nijso. — So-li tako zaspani? Gotovo ne. Zadnjih štirinajst dnij sem moj dijaki na šetališčih druzega nijsi čul nego: „prvi maj*, — „izlet", — n Nemci", — „Slovenci", — „skupen izlet", — „ravnatelj". Povsod si lehko zapazil veliko razburjenost. — Izleta pa vendar nij bilo 1 — Nij čudno ? — Gotovo. — Na mariborskoj gimnaziji sta oba življa nemški in slovenski tako močna bila, da so Slovenci za se in Nemci sa se napravljali izlete. — Nekaj let sem pa nemška stvar hira. Nemški izleti isostajejo. Letos se Nemci združijo s pripravniki, (1) realci, in še drugimi Žiriji, da napravijo izlet. Naznanijo ob tvojem času ravnatelja kraj, kamor so namenjeni. Tndi Slovenci povedo ravnatelju, da bodo tu in tu izlet napravili in ga prosijo za dovoljenje. Nij mu po volji. Rajši bi bil, ako bi letos vsi dijaki skupen izlet napravili. Slovenci povedo to Nemcem, ti pa pravijo: Mi se sedaj z vami ne moremo družiti, ker smo ss užs ■ pripravniki itd. dogovorili. Razen tega ss je še več uzrokov našlo, zakaj bi bil skupen itlet nemogoč ali vsaj siten in nepriličen. Pove se to ravnatelju. Ta je na videz zadovoljen. Ali glej ga! Slovencem prepove tri krajo zapored. Tako stvar zavleče, da Slovenci pravijo „sem ali nikamor". Kar so mu nij z zvijačo obneslo, hoče s silo doseči. „Dobro! ker se nečete rado-voljno združiti, ne bo prvega maja prosto, ako ne napravite skupnega izleta". (Alias: nako nečete z Nemci iti 1") nZ Nemci ne i d e m", pravi vsak, „rajši grem v šolo". Tndi Nemei so proti skupne in u izletu. Ali oni so nže razne korake storili, zanašajo se, da jim bode dovoljeno s pripravniki itd. v odločen kraj izlet napraviti, ker se jim nij prepovedalo, niti določno povedalo. Šlo jim je torej za gaber. Glejte jih ! „Združimo se na videz s Slovenci, toliko, da bo prosto. Potem se nam nij treba dalje za Slovence brigati. Povabimo jih torej, da gredo z nami v B . . ." tako so sklenili. Ravnatelj in Nemoi sklepajo, —- Slovenci pa obrnejo. Vse ravnateljeve nakane in zapreke so izprevideli, sklep in namen sdrnženja Nemcev so izve- deli, za to pravi vsak: nz Nemci ne idem itd." — Prvega mejnika je torej izlet v lolo z knjigami pod pazdnho. — Pa glej zvito bučo, kaj si le več zmisli. Še pred vnzmom na cvetni četrtek in soboto je nekaj slovenskih dijakov postavo prestopilo, ki prepoveduje krčme, kavarne itd. posebno po noči obiskovati povprek, in le sedmo in osmoSol-cem dovoljuje. Dečki so na to celo stvar nže pozabili, ko naenkrat ravnatelj 29., 30. aprila konferencijo skliče, ne da bi jo oficijelno vsem profesorjem naznanil, in ta prav po nemško zaključi, da slovenskim dijakom napeče, jih prvega maja v soboto od večera čez dvanajsti zapreti za pokoro ! — Gotovo veseli prvi maj! Jasno je, da so Nemci toliko ako ne več kriv, i da skupnega izleta ni j bilo. Ker gotovo bi bili Slovenci bedasti, ko bi se dali Nemcem le kot sredstvo rabiti, ako bi v, od Nemcev (ki jih je le mala peličee) določen kraj šli, ako ne bi bili nevoljni se s takimi združiti, ki svoje sošolce zameta vajo se s drugimi zvežejo i le na zadnje prisiljeni se jim sebično in zavratno približati hočejo. Ali Čudno je, da nemški ravnatelj, ki hoče celo biti nepristransk, vse na S'ovence vali. V nižjih razredih celo pravi, naj se pri Slovencih gornje gimnazije zahvalijo, da bo prvega maja iola. Tem bolj je ta stvar čndna, ker se iz celega njegovega postopanja proti slovenskim dijakom vidi, da je na to meril, da Slovenci nobenega izleta ne bi mogli napraviti in bi se morali z Nemci združiti. Nemci so se namreč celo leto z pripravniki, realci, in še dragimi, — ne dijaki, — v muziki vadili, vadili so se še v petju, a nij&o tega naznanili, ravnatelj je za vse zvedel, a ni j jim nič rekel. — Slovenci so pa za dovoljenje prosili, da bi se sami moj soboj v petji vadili; a se jim je dovolilo za kratek čas, potem pa brez uzroka prepovedalo! — Ravno tako je zvedel, da so i Nemci omenjeno postavo o obiskovanji krčem prestopili, pa pri teh je oko — zatisuil! Prvega se štipendije izplačujejo. Vendar mora ravnatelj tudi svojo potrjenje na pobotnico napisati. In napove torej 1. soboto naj se mu pobotnice prineso, ob enem pa tudi pove, da je blagajnica prosila, da naj dijaki še le tretjega pridejo in zarad tega pravi, „tiuli ne bom prej pobotnic potrdil". Pa opekel se je. Nekateri dijaki so namreč šli k izplačevalnej blagajnici in vprašajo zakaj ne bi oni denes prvega dobili svojih štipendij izplačanih. Ta pa o celi stvari nič nij vedel in pravi naj le pridejo, in se Čudi nad takim vprašanjem! Ne vem bi li obrnil oval slovenske dijake, da se tako ž njimi ravna, ali bi se profesorjem čudili, da vsi tako plešejo kot ravnatelj igra, ali pa bi ravnatelja zavidal zarad njegove velemoči. Gotovo pa si s takim pristranskem obnašanjem, s tako netaktnostjo ne bode spoštovanja, ljubezni mej učenci pridobil. Gotovo ne bode prijateljstva in mira mej mladino s takimi pomoČki sejal, s pripomočki, ki so, kakor se kaže le pomoČki nemške propagande! Žalostna majka! Iz Ilrviltftkegrta 2. maja. [Izvirni dopis.] Potovanje Nj. Veličanstva v Dalmacijo je obudilo občni pozor domaČih in inostranih državniških krogov, ter dalo povod novej politiškej kombinaciji. Do sedaj se je namreč o tem govorilo in razpravljalo: kako bi se Dalmacija s Hrvatsko in Slavo- nijo in s tem posredno z ogorsko državo zedinila. Kraljevo potovanje v Dalmacijo je pa to preobrnilo, in sedaj se kombinacija glasi: kako bi se Hrvatska in Slavonija z Dalmacijo in s tem s Čislajt&nijo združili? To kombinacijo je najprej „Angsbur-gerica" v enem dopisu iz Zagreba prinesla. Kdo ve, kake zvezo „Augsbargerica" ima, in kdo njene dopise iz Avstro-ogerskih dežel piše, ne bode dvomil, da ta kombinacija nij brez temelja. Če to kombinacijo ne bi bila „Augsburgerica" prinesla, nego kateri dragi list, se gotovo v časopisih ne bi tolika važnost na njo polagala, kakor se polaže. Denes to kombinacijo vsi avstrijski in oger-Bki politični listi resno promozgavajo. Avstrijski z dopadenjem, ogerski z negodovanjem. Naše „Narodne Novine" skoro bolje na ogersko, „Obzor" pa skoro bolje na avstrijsko stran vlečeta, odločno se pa še vendar nijsta izrazila. S to kombinacijo bi mi — če nže drago ne — vsaj to dosegli, da bi celokupnost trojedine kraljevine resnica postala, nadalje pa — kar bi bog dal in sreča junaška! Pri nas je še zmirom dosta gradiva za ustvarjenje avstrijske stranke, posebno v vojniškej krajini. Mag j ar i so pokazali, da znajo narodnosti tlačiti, kulturne zavode rušiti, rodoljube proganjati, dolgove delati, nove davke razpisavati itd., druzega pa nič. Magjarsko gospodarenje je oslabilo celo monarhijo, in za to imajo drugi v avstro-ogerskej državnoj skupini živeči narodi pravico Magjare zavrniti, da naj, ali bolje gospodarijo, ali pa da jenjajo, da druge soboj v brezno ne potegnejo. To za* vrnenje je za druge avBtro-ogerske narode postulat vzdržanja samega sebe. — Ban MažuraniČ je na naglem v Badim-Pešto odpotoval. Kakor se Čuje poklical ga je Tisza tja. Brž ko ne, bi rad se še popre je ž njim posvetoval o političnoj situvaciji, predoo bo Mažuranič vračajočega se is Dalmacije kralja in cesarja na Reki (11. t. m.) pozdravil. — Sicer pa živimo z Magjari zopet v razporu. Nedovoljenje železnice do Zemlina, odpuščenje domačih tehnikov iz železniške službe, nvedenje magjarščine pri raznih finančnih uradih, to so sama „grava-mina", ki jih na rovaši imamo. Nasproti Magjarom smemo samo z enim očesom in z enim uhom spati, z drugim očesom in s drugim uhom pa moramo vedno na straži in na oprezu biti, da nas, prosto govoreč, ne ogoljufajo. _ Domače stvari. — (Dnevni red VII. seje deželne g a z h o r a kranjskega), katera je denes dopolndne ob 10. uri je: 1. Branje zapisnika VI. seje. 2. Naznanila zborničnega predsestva. 3. Poročilo finančnega odseka o proračunih bolnišnega, porodišnega, najdenišnega in no-rišnega zaklada za leto 1876. 4. Poročilo finančnega odseka o računskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1874. 5. Poročilo finančnega odseka o proraČnnn deželnega zaklada za I. 1876 in o peticijah ta zaklad zadevajočih. 6. Utemeljevanje predloga g. poslanca barona Apfaltrerna z načrtom postave za odvezo zemljišč od davščin in stvarnih odrajtvil za cerkve, duhovske rede, župnije in za njihove namestovalce. 7. Ustna poročila o peticijah. — (Strelci) ljubljanski so v nedeljo prvikrat na strelišči streljali in šli so na strelišče s svojo zastavo spremljani od mestne godbe. Cesar je društvu dovolil veliko loterijo, da si iz dohodkov lahko napravi novo strelišče, ker na sedanjem je daljava uže premajhena. Ako dobe po loteriji dovoljen znesek, hočejo strelišče napraviti na polji blizu Rožnika. —i—. — (Jutri) je slovensko gledališče na korist občno priljubljene slovenske igralke, gospodične C. Podkrajškove. — (Divjega petelina) izredno lep eksemplar je v Jelovici v lovu g. župana pl. Kapusa ustrelil predvčeranjem ljubljanski lovec, znani trgovec g. Regoršek. —x—. — (Revolver.) V nedeljskem lista smo poročali le na kratko o smrti, ki je zadela vsled neprevidnosti Jan. Lenčeta v Savijah. Natančnejše se nam od tam piše: 30. aprila dopolndne pride Janez Lenče iz Savelj k Primožu Čižmanu v Tacen št. 22, kupovat atelje. Skleneta „kupčijo," in potem pokaže mej različnimi pogovori P. Čižman svoj 6cevni revolver, jame mu ga razlagati in kazati mehanizem, ter ga LenČetu prav blizu obličja drži, kar Čižman nevede napne petelina, revolver se sproži in krogla prodore LenČetu glavo skozi sredo čela, ter mu obtiči zadaj v možganih. Pripetilo se je to ob 11. uri dopolndne, a J. Lenče je umrl še le drugo jutro 1. majnika ob 4. uri rano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Beyalesciere ta Barry V ErOftCfOfSM. 28 let »že je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ileze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavtfenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonje krvi v glavo, iamenje v . ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, biedicico in prehlajenje^ posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicino, moj njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, edravilnega svetnika Dr. Angolstcina, Dr. Shorolanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Rovalescie.ro Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo ničnih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciero je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niče in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocolnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gOBp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gled6 Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vaše Bevalescičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Montona, Istra. Učinki Bevalescičre du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Heucko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochen8chriftu od 8. aprila 1872 to le: »Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila aujso bila t stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje oadravila popolnoma v 6 tednih, SL 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dflsaeldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo Bedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kčllerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem Libiji in bolehanji dusnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela TeSnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skont breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, neBpanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 1 krat. tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehastih puiieah po pol funta 1 gold. 50 kr. 1 funt 9 gotd. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., —■ Revaleauiere-Biacuiten v pnšicah a 2 gold, 50 kr hi 4 gold. 50 kr. — Revaloscioro -Chocolatee v praht in v ploščicah ca 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu sa 120 ta* 10 gold., sa 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Dn-feajl, Wallfiaeha;tftsae št. 8, v I.jnhljanl Ed Mahr, v kradel bratje Obcranzmoyr, v Ina kirubn Dieohtl & Frank, v Celovoi P. Birn-bacher, v I^oisei Ludvig MfiUer, v Mavri bom &L Morio, v JHerann J. B Stookhaaaen, v Zagrebu v lekarnici namiljenih sester, v Čer-novicah pri N. Šnirhu, v Osekn pri Jul. Davidu, Iv kar j n, v Gradcu pri bratih Oberranz* meyr, v TeiueSvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal «liuu pri lekarju dr. A. 11 al ter ju, kakor v vaeL mestih pri dobtih lesarjih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajaka hiša na vae kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Naznanilo prodajalnice! Tovarniška zaloga platna in novošegnega blaga •Fosefstailt, MLochgasse, ftev. 3G9 Vhod skozi „Alserstrasae", je sklenila, svojo izdelke, no več kakor dosedaj iz-ročevati le prodajalnicain 27 krajcarjevim, tomuč preskrbljevati prodajo v velikem in na drobno sama, ter določila za vse predmete enotno ceno za 1 kos 30 vatlov za gold. 7.50, tuca t z 12 kosi za 3 gold. in sicer sledeče predmete pravobarvanega perkalina po 30 vatlov, batiBt, jaconete in mousoiino, novo-segne robe za obleko, škotske in gladke barve, volti at a preja, holandsko, bolfaško in domače platno, beli širtiug iu šifton na srajce, žnorice in barvani parhant za obleko, angleška platnena roba sa do* mačo obleko, bela dvojtkanina in damaškova roba, barvani posteljni kanaias, beli in rumeni nanking, pisana roba za meblje, bela obrobljena zagrinjala, damaškovi in dvojtkaninovi robei. Dalje tucat 12 belih robcev od rumburškega platna, najfineji, žepni robci < d batista z barvenimi obrobci, servijoti od dvojtkanino in damaška, bele in barvane čisto platnene desert, turške pike obrišete, batistni in kotonni robci za na glavo, barvene in plavo, gospodsko žepno rutico, in vsi v to stroko spadajoči piodmeti. Naročila iz deželo so baš teko vestno in pošteno izvršujejo, kakor hi so izbralo osobno a kar ne dopade, so takoj vzemo nazaj. Adresa jo: An die Fabriks-Niederlage, Hochgassc 3G i u U'len. NB. Za poskušnjo razpošiljamo tudi polovične kose 15 vatlov in pol tucata 0 kosov. (50—10) »onajftka oorza 4 maja. (Izvirno telegrafićno poroč>i->.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld 45 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 n 75 1860 drž. posojilo.....111 „ 85 Akcije narodno banke , • 963 „ — Kreditne akcije .... 233 „ 75 London........ltl „ 15 Napol..... 8 . 88 kr. G. k. cekini 5 if)2 26 80 W I Franjo ZeleznlLar naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da se je preselil iz Trsta v Ljabljano, in da je tukaj odprl avojo (149—1) krojaško delavnico na stolnem trgu hiš. štev. 302, ter se priporoča % obljubo, da bodo izročena mu dela k mirom vestno in točno izvrševal. Agontureii! Von einnn Klteren bost renomirton Bankhause werden zum Verkaufo von AnlclieiiNloseii und StautHi>ai>lerca ftir allo grossereu Orte vcrtrauena-\vllrdigo und tlichtige Agenten gosuoht und zvvar untor sehr giinstigon Bedingungon. Offorton sind zu richtca an das Bankhaus (151—1) 15. Kraftiaier IE r&ag-. 3v0v€ q5l%Liy>q/ Za Kranjsko iskljucljivo le pri . podpisanemu! Poleg originalnih Howe šivalnih strojev se nahajajo pri meni skoro vsi znani šivalni stroji tujezemski po zelo znižanih cenah in v velikem, izbiru. (58—7) Ljiljana, žilovsta ulica št. 228. S posebnim spoštovanjem XXX5vOvOvOvOvO^ 8 1 S II E S II it =5 3 a i & B1 S ^ B 3 S 618.31 II l2. «5 G" o *n o ?"B 1 - I -o i—' ~ Op BISL m P* ^ «2. ' N tSI ...... — Ct) 5 g 2T o 6= - w S* S « S-aro ? S E. £ P* S. s S- 5' ' tsa 8518 S g-S kej psi Kg g F4i.il Is a s p £ B w £ m m, v p H> aL 5 ■» EL 3 e¥ C I ffi u p n o rt esi & Urnduo iinzuuiailo. 5. maja 1875. Razplaaue Hlužbe t Na narodnej »oli v Lescah (c. kr o'iraj. šolaVi evet v Radovljici) učiteljska služba z letno plačo 400 gld. do '20. maja. — Na cnorazredtiej narodnej šoli v Preserjih (c. kr. okr šol. svet v Ljubljani) g letno plačo &UQ gld. do 16, junija t. L — Služba okr. zdravnika v Postojni z letno plačo 300 gld. do 20. maja t. 1. jtiijcl. 3. m aj a: Evropa: Rinardo, Razoni is Trsta.— Pirnat iz Eibiswa'da. — Dvornik it Krško vasi. — Leitner iz Brežic. Pri Nlomi : Doutsch iz Siska. — Bregar iz Ribnico. — Stčiklinger iz Pontabla. — Lashas iz Atene. — pl. Ilofer iz Dunaja. — Piler iz Gradca. — Breznik iz Konjic. Pri Malici: Neuf iz Dunaja. — Finck iz Gradca. — Baraz iz Senja. — Bischof iz Alekaandrije. — Vari iz Radovljice. — Pere iz Kočevja. — Ncuinan, Krilschein iz Dunaja. Pri Zaiuorvl: Šabec iz Zagorja. — Rakovec iz Gradca. — Kllrschner, Komatar iz Ptuja. Zahvala in priporočilo. V magacinu za špecerijsko bkigo so žvoplcnke so vnolo. Preiskava jo kazala, da so podgano žveplonko grudlo in tako njih vnetje uzročile. Zaradi pomanjkanja zraka se ogenj nij mogel razprostirati po drugem blagu. Lo žveplenko so zgorele. Žvoploni duh pa je okužil skori vso blago. PošturiHlfO \ o je škodo preiskalo in po glavnem zastopniku gosp. Franjo Drenik-u tako poravnalo, da sem popolno zadovoljen. Jaz so za to toplo zali valj njem in Poštuusko tli-n-ćtvo živo priporočam. (150) kupec v Rudolfovem. Imdajatelj in urednik Josip Jnrčić. LaHtum» in ti na -Naiotlue tiHkarueu.