Posnetek letališča Urniki ponoči — Vzporedne črte so na filmski trak zarisale osvetljene stop niče, ki jih je tcaktorček pripeljal k letalu Foto: Tone Polenea Naša zastava na vrhu v bolivijskih Andih Razgovor z dr. Ivom Valičem, članom ekspedicije, ki se odpravlja v Južno Ameriko Če se ne bodo nadaljevale (že začete) težave z vizumi in če bodo tudi sicer razni »če« odpadli, bo prihodnjo soboto sest slovenskih alpinistov odpotvalo v Bolivijo. Med najrazličnejšo opremo bo tudi jugoslovanska zastava. Alpinisti imajo namreč namen, da se po možnosti povzpnejo tudi na katerega izmed neraziskanih vrhov v Kordiljerih Reale. Na vprašajne o tem, zakaj so se namenili v Bolivijo, kakšne načrte imajo in česa se v daljni prijateljski deželi nadejajo, odgovarja član ekspedicije, Kranjčan dr. Ivo Valič. — Po svetu je toliko gorstev, kako to, da ste izbrali prav bolivijske Ande? — Andi so razen Himalaje najbolj zanimivo gorstvo na svetu. Zadnje čase jih evropske pa tudi ameriške ekspedicije izredno pogosto obiskujejo. Pravzaprav smo se v Ande odpravljali že pred dvema letoma, (na žalost smo se samo odpravljali), vendar smo tedaj mislili na Peru. Tamkajšnji Kordiljeri Blanco so težavne j Si in alpiniste bolj privlačijo. Zato je v Boliviji več neraziskanih vrhov. Znani evropski »andisti«, s katerimi že dolgo časa vzdržujemo prijateljske stike, so nam cilj našega potovanja priporočili tudi kot eno najlepših gorstev, kar jih je mogoče videti. Razen tega pa Bolivija sodi med države, ki so nam najbolj prijateljsko naklonjene. (Nadaljevanje na 12. strani) Stran 5: KMETIJA in AKTIVNOST NA VASI — Začetek dveh daljših člankov, ki se bosta nadaljevala v prihodnjih številkah Panorame # Stran 6: O »Slovenski popevki 64« *:::::::<*>:*>>>w AV Kranj 30. maja 1964 ^gf^gg&V OLIMPIJSKO MESTO VZTRAJNO RASTE V mestu Jojogi v bližini Tokija so 14. aprila postavili temeljni kamen za bodoče olimpijsko mesto. Po pisanju japonskega tiska bo to največje olimpijsko mesto v zgodovini olimpijskih iger. V njem bo prostora za 6.500 športnikov, torej skoraj dvakrat 'več kot na preteklih igrah v Rimu. Naselje bo pokrivalo 66 hektarov zemlje. Po načrtih bo naselje otvorjeno 15. septembra, ko bo sprejelo tudi prve stanovalce, tekmovalce na 18. olimpijskih igrah. Stroški gradnje bodo znašali okoli 3 milijone dolarjev. Poleg novih objektov, ki so že v izgradnji, bodo adaptirali tudi 94 štirinadstropnih zgradb in 250 lesenih hišic. Poleg stanovanjskih prostorov bo v naselju tudi 2000 sedežev v dveh jedilnicah, nekaj zgradb za carino, banko, pošto, finske saune. Od spornih objektov pa bo tu samo atletska steza dolga 4000 metrov. Von Braun sega po zvezdah Vrtinec ruševin v zraku III. nadaljevanje ČESA OBERTH NE SLUTI Ko se je VVernher von Braun še igral z raketnimi avtomobili, se je mladi znanstvenik Herman Oberth ubadal z vprašanjem: Kakšna bi morala biti raketa, ki bi jo poganjalo tekoče gorivo, da bi lahko premagala zemeljsko privlačno silo in poletela v vesolje? Vedel je, da imajo rakete s pogonom na smodnik veliko hibo: ko polnjenje zagori, izgubiš kontrolo nad njim in ga ne moreš več prilagajati. Smodnik prehitro zgoreva. Graditi bi morali rakete s pogonom na tekoča goriva, čeprav bi nenehno grozila nevarnost eksplozije, ki pa bi se sčasoma gotovo dala odstraniti. Leta 1922 izide njegova knjiga »Z raketami na planete«. Oberth se niti ne zaveda, da je s tem delom ustvaril znanstveno podlago astronavtike, številni slavni profe§orji ga imajo za čvekača. Ne gre jim v glavo, da bi mogle take rakete, kot si jih zamišlja Oberth, kdajkoli prodreti zemeljski zračni plašč. Pravijo, da so njegova predvidevanja v osnovi zgrešena. Med tistimi, ki Obertha resno jemljejo, je tudi mladi študent von Braun, ki trdno verjame, da bi se dala Oberthova teorija prenesti v prakso. Von Braun pristopi k društvu za vesoljske polete, ki preizkuša svoje rakete na zapuščenem vojaš kem strelišču. Inženirja Nebel, bivši vojni pilot, in Klaus Riedel gradita rakete, ki jih poganja bencin in tekoči kisik. Tem znanstvenikom se torej pridruži von Braun, ki marljivo pomaga pri načrtovanju in izdelavi raket. Strelišču kmalu nadenejo malce visokodoneče ime: »Raketno letališče Berlin«. Vendar njihovo podjetje boleha na kroničnem pomanjkanju denarja. Von Braun kmalu sprevidi, da mora najti nov vir dohodkov, če hoče uresničiti svoje sanje. »Ustvarite novo orožje!« Von Braun sreča artilerijskega častnika Dr. Walterja Dornbergerja. Končno se mu posveti: ministrstva za oborožitev ne zanimajo toliko poleti v vesolje. Njim gre bolj za razvoj rakete, ki bi služila vojski. Povelje Dornberger je vi skupini se glasi: »Ustvarite novo orožje! Izdelajte ga v največji tajnosti! Javnost, tujina, ne smeta o tem ničesar vedeti, sicer bo prišlo do gromozanskega škandala.« Po versaillski mirovni pogodbi se sme Nemčija oborožcvati le v omejenem obsegu. Natanko so določili kaliber dovoljenih orožij, ki ga nikakor ne smejo prekoračiti. Posledica: nemška vojska nima nikakršnega težkega orožja. Ostane same en izhod: iznajti je treba novo, uničujoče orožje, tako, ki ni aa seznamu pre- Največja stavba na svetu: raketni hangar. 160 metrov visoka naj bi bila stavba, v kateri bodo montirali superrakete, ki jih bo nato poseben vlačilec privlekel do izstrelilne rampe povedanih orožij. Kar ni posebej prepovedano, je dovoljeno ... Tako skušajo obiti omejitve ver-sai'.'skega sporazuma. Toliko se govori o raketah. Ali bi lahko bile novo orožje, ki ga išče nemška vojska? Spočetka se ne morejo odločiti za to, da bi osnovali lastno preizkuševalno postajo. Oficirji se povežejo z raznimi skupinami iznajditeljev, ki pa ne kažejo bogve koliko smisla za gradnjo raket v vojne svrhe. Po dveh letih končno izgubijo sleherno upanje, da bi po tej poti prišli do uporabnih izsledkov. Osnovati morajo lastno raziskovalno podjetje. »Dosti nam je bilo pra-vljic o poletih v vesolje,« pravi Dornberger. »Seveda je bilo spočetka težko odvrniti moje mlade sodelavce od sanjarjenja o poletih v vesolje in jih prisiliti k mirnejšemu, tršemu delu.« Dornberger jev najpomembnejši sodelavec pri tem tajnem projektu postane VVernher von Braun. Pri Kummersdorfu, ki leži 28 kilometrov južno od Berlina, se od oktobra leta 1932 skriva največja nemška vojaška skrivnost. V borovem gozdu postavita Dr. VValter Dornberger in VVernher von Braun s svojimi sodelavci prvi preiz-kuševalni center za rakete s pogonom na tekoče gorivo. Na jasi stojita dve leseni baraki, v katerih je nekaj delovnih sob, velik prostor za konstrukcijo raket, prostor za merilne naprave, temnica in majhna delavnica. Imajo le malo aparatov. Najbolj cenijo najnovejše merilne naprave. Delo pričnejo s sejami. (To je edino, kar se pri razvoju raket ni spremenilo od leta 1964.) Ure in ure razmišljajo, česa bi se najprej lotili. V naslednjih nekaj mesecih se sklanjajo nad računi in risalnimi deskami, stojijo pri stružnicah in mrzlično delajo. Prvi poskus Drugi medtem pripravljajo izstrelišče. Postavili so tri betonske zidove v obliki črke U. Stene so šest metrov dolge in štiri metre visoke, četrto stran zapirajo pločevinasta vrata. Prostor pokriva premična streha. Z ogromnimi napravami, ki nastanejo 30 let kasneje na Cape Kcnnedv, nima ta postaja prav nič skupnega. Vse, kar nastane v Kummersdorfu, je preprosto in primitivno. K zadnji steni izstrelišča prizidajo prostor za merilne naprave. V steni sta dve linici, skozi kateri je moč opazovati vžig rakete. Laik se ob pogledu na množico aparatov rte b; znašel. Vendar so v noči 21. decembra 1932 prisotni le strokovnjaki: izvedli bodo prvi poskusni vžig. Sredi izstrelišča stoji 50 centimetrov dolga raketna peč iz duraluminija. V podu je odprti-tina, skozi katero naj bi puhnil plin. Posebna naprava naj bi plin usmerila v dva prekata ob zunanjih stenah. »Hoteli smo vedeti, s kakšno porabo goriva na sekundo moramo računati, kakšna mešanica goriva bi bila najprimernejša itd.« Strokovnjaki upajo, da bodo s prvim poskusnim vžigom rešili vsaj eno od mnogih vprašanj. Premična streha se odpre. Von Braun stopi pred vrata izstrelišča. Od mraza otrpli prsti sc čvrsto oklepajo štiri metre dolgega droga, na koncu katerega je pritrjena posodica z bencinom. To je »vžiga!na naprava« ... »Riedel, ali je pritisk v redu?« zakliče von Braun inženirju, ki je v merilnem prostoru. »V redu!« mu ta zatuli v odgovor. Von Braun drži drog le še z eno roko. S prosto roko seže v žep po vžigalico. Na misel mu pride, da mora drog odložiti, če hoče prižgati gorivo. Nazadnje prižge vžigalico in jo vrže v posodico z bencinom. Gorivo takoj vzplamti. Von Braun hitro porine plamen pod šobo vžigalne peči. Nenadoma se pojavijo pod šobo beli oblački. Von Braun še vedno drži plamen pod šobo. Zdajci... Pok — sikanje — dim — plamen ... Vrtinec ruševin v zraku. Aluminij, kosi lesa, končki kablov. Ogenj ugasne . . . Osmojena guma smrdi. Med ruševinami se stegujejo ognjeni zublji. Jekleni nosilci so zviti, zidovi so okajeni. Inženirji prihitijo k Von Braunu. »Ali sc vam je kaj zgodilo?« Morda neumno vprašanje, ki pa si ga je vsled splošne zmede kaj lahko razlagati. Von Braun stoji pred njimi, živ in zdrav. Smehlja se. »Semkaj poglejte, pa vas bo smeh kmalu minil.« Riedel pokaže na drevo, pred katerim je med vžiganjem stal von Braun. V rjavem lubju tičijo ostri koščki jekla. »Skoraj bi vas zadeli!« Ne bo minilo lete, ko bodo rakete v Kummersdorfu terjale prave človeške žrtve ... Priredil: -p Prihodnjič: VELIKA PRELOMNICA — PROJEKT A4 Nenavadne kresnice O letališču na Brnikih z rastočo frekvenco pristajanj letal domačih in tujih letalskih družb pišemo vedno več. Spoznavamo za nas nevsakdanje življenje letalcev in letališčnega osebja. Toda ko se v njihovo delo spuščamo, nam postaja jasno, da o njem ne vemo veliko. Najbolje bi pravzaprav bilo, če rečemo, da o njem ne vemo ničesar, saj je nam tako tuje in v tolikšni meri povezano s strokovnostjo, da ga laik v večji meri tretira le kot nekakšno doživetje, ne pa kot izredno resno in do skrajnosti zahtevno opravilo, pri katerem tisti, ki se z njim ukvarjajo, niso odgovorni le za samo funkcioniranje in organizacijo letenja, pač pa za precej več. V mislih imam varnost letenja. To je namreč tista bistvena postavka v letalskem prometu, kateri strokovnjaki posvečajo največ pozornosti. Ves aparat organizacije letenja deluje s polno paro ob pristanku vsakega letala, pa naj bo to še tako majhno. Delajo meteorologi, mehaniki, osebje, ki skrbi za polnjenje letal, recepcija in odprava potnikov, tehnična služba letališča in restavracija. Pa še nekdo ima v tem spisku zelo važno, pravzaprav daleč najvažnejšo vlogo. To so kontrolorji letenja, torej tisti, ki imajo svoje delovno mesto v steklenem stolpu letališča. Brez njih ni varnega letenja, brez njih je vsa organizacija brezsrčna in neorganska. Brez njih letala ne pristajajo. Delajo dan in noč. In kakšno je njihovo delo ponoči? Prav slednje nas je tokrat zanimalo. TAKI SO, KOT MRAVLJE Mravlje! pojmujemo ljudje kot zelo marljive žuželke, če so marljivi ljudje, jih z njimi enačimo in pravimo: pridni so kot mravlje. No, takšen je bil ob pristanku letala o ljudeh na letališču tudi moj vtis. Te noči so, kot vsako drugo noč ob 20.45 pričakovali letalo Jugoslovanskega aerotransporta Convair-340. Moderno, dvomotorno in razmeroma hitro letalo, ki v svojem trupu omogoča varno letenje nekaj desetinam potnikov. Povzpel sem se v kontrolni stolp. Oglušujoč trušč teleprinterja mi je dal vedeti, da letalo ne more biti več daleč. Poškilil sem preko ramena teleprinterja, ki je pravkar odtrgal izpod tipk aparata list s sporočilom, da je letalo ravnokar preletelo oblastno kontrolo letališča Zagreb. V tem trenutku so ga sprejeli Brniki. »Dajmo, fantje,« je soadelavec opozarjal neumorni kontrolor Marjan Kokot. »Vsak čas bo pri nas. Če bo točen, bo pristal v 48. minuti. Kaj, ko bi preizkusili svetlobna telesa pristajalne steze.« In preizkusili so jih. Vsa pristajalna steza je zažarela kot novoletno drevesce v pisanih barvah luči. Ti označujejo pilotu pristajalno stezo. »Kaj pa vreme?« je zanimalo tovariša Kokota. Sinoptik Mirko se je že oglašal: »Zračni pritisk 1005 milibarov, oblačnost dvoosminska, megle ni, piha zapadnik s hitrostjo 0,5 m/s.« Tam nekje spodaj so že zaropotali motorji strežnih avtomobilov in traktorjev. Pripravili so cisterno za gorivo,, na primerno mesto pomaknili stopnice, po katerih bodo potniki izstopili iz letala. Kompozicija vagončkov za prtljago se je z majhnim traklorčkom na čelu pričela pomikati proti mestu, kjer bo čez kratek čas obstalo letalo. Tudi rešilni in gasilski avtomobil 9ta v celotni organizaciji sprejema letala dob-la svoji mesti. POGOVOR Z LETALOM Balo, kontrola Ljubljana. Tukaj YU-ADB. Ali me slišiš?« »Tukaj kontrolni stolp Ljubljana. Slišim te :a pet. Slišim te za pet. Kje si? Na kateri visini »Sem na 3000 m. Pravkar sem preletel radio-far Dolsko.« »Pritisk 1020 mb, strato-cirusi na 5000 m, oblačnost dvoosminska. Piha zapadnik s hitrostjo 0,5 m/s. Pristajanje z vzhodne strani aerodroma.« »Halo, kontrola. Vidim letališče. Pristajanje z vzhodne strani. Spuščam se.« »YU-ADB v redu. Lahko pristaneš.« »Vse v redu. Pristajam.« Pogledal sem skozi okno kontrolnega stolpa. Res, nekje v daljavi sem zaznal pozicijski luči letala, ki je v Ljubljano priletelo iz Beograda. Potem je pilot za trenutek prižgal reflektor. Letalo je sporočalo, da je izvleklo kolesa. Nato sta reflektorja v krilih letala zasvetila še močneje. Tudi ropot motorjev je postajal določljiv. Letalo se je v blagem kotu spuščalo prek rdečih pozicijskih svetilk, ki so v posebnem geometrijskem zaporedju razvrščene pred pristajalno stezo. Nato je preletelo vrsto zelenih svetlobnih teles na pričetku piste in že se je dotaknilo tal med dolgo vrsto rumenih svetilk, ki obrobljajo pristajalno stezo. Letalo je bilo na tleh. Pilot je zaviral in ugasnil močna reflektorja v krilih, namesto njiju pa prižgal »rulni« reflektor, vgrajen ob prednjem kolesu letala. Letalo je že zavijalo na pas steze, obrobljen z vijoličastimi lučmi. Bližalo se je platformi, kjer se je čez nekaj trenutkov ustavilo. Traktorček, ki je s stopnicami tam že čakal, je zapeljal do letala. Stopnice so pristavili in stevardesa je potnike pospremila do izhodnih vrat. Tudi cisterna z gorivom je že manevrirala ob letalu. Na vozičke za prtljago so nalagali prve kovčke pravkar pripeljanih turistov. Pilota sta pozicijske luči ugasnila in izstopila iz letala. Tovariš Kokot ju je pričakoval, še nekaj formalnosti in za ta dan je bilo letenje zaključeno. Toda zaključeno je bilo le za koledarski dan, ne pa za to noč. Potniki so posedli v avtobus. Letališče je zagrnil spokojen mir. GALAL COLLING ... Zaslon radarja se je svetlikal v bledi zelenkasti barvi. Svetleč trak je nakazoval oblike Karavank, gozda, pristajalne steze. Kontrolor, ki je nadomestil Marjana Keketa, je naravnal napravo v smer pristajalne steze. Letalo angleške charter družbe Euroavia se je po Blue- one (zračna pot modri 1) bližala zagrebški kontroli. V nekaj minutah ga je ta predala ljubljanski. »Ljubljana tovver. This is Galal over Dolsko beacon. This is tirne, flight level 90, request descend clearance« se je iznad Dolskega oglašal TANTOM, pilot štirimotornega »Constalationa^, ki je letel na višini 9000 feetov. »Galal (oznaka letala), this is Ljubljana, to-wer. Clear to descens to 4500 feet. Ljubljana vveather surface: vvind 0,40/2 knots. Visibilitjr 20 km. clouds 2/8, CU 1500 HTR, QNFL 1020 mb, rumvav is in use 3, »je odgovarjal kontrolor in sporočal pilotu Tantonu. da naj svojega »Corv stalationa« spusti na 4500 feetov (1500 m), obenem pa ga je seznanil z vremenskimi podatki in dovoljeval pristanek. Svetleča pika na zaslonu radarja se je pričela vrteti. En zavoj, korekcija višine snopa valov antene, drug zavoj, zopet primerna korekcija, tretji... Svetleča pika se je pričela pomikati k črti, ki je označevala smer steze, ob njej spremenila smer in- se pričela pomikati točno po njej. Kontrolor je prižgal svetlobna telesa pristajalne steze. Zažarela je v vsej svoji moči. Na?a je zaradi dobre vidljivosti svetlobno jakost prilagodil oddaljenosti letala in jo s krajšajočo raz daljo še zmanjševal. Letalo je bilo že čisto blizu in prižgalo reflektorje. Pristajalo je. Pilot Tanton je odlično pristal, potem pa ko vinskega ptiča zavrl in zavil v vijoličasto ob robljeno »rulno« stezo. Letalo je pristalo točna ob napovedanem času. Kazalec ure na steni kon> trolnega stolpa se je pomaknil točno na prvo uro novega dne. Spet so izstopili potniki. Tokrat jih je bil« kar 50. Spet so letalu dopolnili rezervoarje in gi spet pregledali. Piloti in kontrolor so izdelali plan povratka,. Čez dobro uro je bilo letalo spel nared za pot nazaj v matično letališče v Lutnu severno od Londona. »Galal, this is Ljubljana, Clear to taxi runvvaj 13. QNH 1020 surface, vvind calm. Clear to lini up. Galal this is Ljubljana, clear tu take off.« Spet podatki o vremenu in dovoljnji za »ia rulavanje« na vzletno stezo in vzlet. MotorJ »Constalationa« so zahrumeli in letalo se je po gnalo po betonki ter 30 turistov poneslo Anglij naproti. Za ljudi na letališču se je pričel nov dan. TONE POLENEC Tal.i '•*' ntt Urnikih rvnrcuSi nri«tal »TVknetsUs*«insw JHutote ( HIltlMSKI ■ NOVAK ) na Gorenjskem Integracija v Butalah Rotacijske kuge, zahvaljeno bodi zaspano delavsko samoupravljanje, ni bilo v Butale, pač pa se je tjakaj prikradla kuga integracijske mode. Najprej je prišlo do združitve podjetij v Tepanjcah, pa ko so imeli integracijo le-ti, so rekli Butalci: »Mi tudi! Kar imajo v Tepanjcah, si lahko privoščimo tudi v Butalah.« Kdo ve kod so pobrali ekonomista, da jim bo sestavil elaborat. Ta ekonomist si je poiskal še nekaj strokovnjakov svoje sorte in potem so si za žive in mrtve (in honorar) prizadevali, da bi dokazali, kako prepotrebno je za butalski podjetji »Alpcunja« in »Alpkišta«, da se združita in ne zaostaneta za produkcijo v Tepanjcah. Tepanjčani so se namreč postavljali, da jim integrirano podjetje dela čudeže. O tujih strokovnjakih so trobili, da so od daleč prišli opazovat njihovo proizvodnjo, in da je enemu bila tovarna tako všeč, da se kar ločiti ni mogel od strojev! Reč pa je bila taka, da so Tepanjčani imeli premalo zavarovane stroje in je eden zagrabil tujega strokovnjaka za škripce suknjiča in ga držal, dokler niso prinesli škarij in ga odrešili. Takšna je bila ta tepanjska integracija, ogledana od blizu. Butalska integracija ni bila nič manj imenitna pa tudi nič bolj. Priromal je v svojo pisarno direktor »Alpcunje«, neusmiljeno je bil nakresan, kajti pravkar se je vrnil s sindikalne zabave, to pa vemo, da sindikati v butalskih podjetjih ne znajo drugega, kot prirejati zabave in izlete. Pa je direktor torej prišel v pisarno, da bi si še enkrat ogledal elaborat o združitvi podjetij. Komaj pa je stopil čez prag, kako se je začudil, ko je videl, da se njegov stolček suče okoli njega. Ni in m se mogel usesti nanj, pa naj je še tako poskušal, nego se je vedno usedel poleg njega na tla. Pa se je kar sesedel na kolena in pričel sklepati roke: »Jojata, ojo-jata, stolček se mi izmika, kaj bo z mano, ko se bosta podjetji združili! Proč z elaboratom, ni za naše podjetje taka reč!« In je drugi dan trezen vrgel elaborat v koš ter po-mežiknil delavskemu svetu, da se je odločil za samostojnost in da ni maral slišati o združitvi z »Alpkišto« nič več. Pa je prišel dan, ko je podjetje »Alpkišta« napravilo milijonsko izgubo. In so bili zadovoljni vsi delavci »Alpcunje« in so kimali: »Naš direktor je preudaren mož, v prihodnost mu nese oko, že vnaprej je videl, da ne kaže vkup z Alpkišto!« Zdravljenje bolnega Blejskega jezera Kako je le moglo zboleti debatah pogruntali, da bodo jezero in zakaj ga je treba zdraviti, se sprašuje ta ali oni obiskovalec Bleda. Tudi jaz tega točno ne vem, ampak mislim pa, da jezero ni zbolelo zaradi tega, ker je iz dneva v dan v poletnih vročih dneh tisoče kopalcev in kopalk namakalo svoja te-leščka, namazana z vsemi žavbami, kremami in se niso bolno jezero pozdravili z injekcijo — mrzlo Radovno. Ta injekcija je stala okoli 200 zračunali, da bi za ponovne ogrevanje jezera in okolice porabili dnevno 1000 ton premoga. Ker pa premoga že itak vedno primanjkuje in ga ni zadosti dobiti niti za potrošnika, bi bilo za ogrevanje najbolj enostaven način, do 300 milijonov. Kljub tako ce bi zvečer preko jezera po-' visoki ceni pa se sedaj ugo- inSil; t^r-m^f^^ c^,: i,»__ ložili termofor. Sedaj, ko so se pokazale v zvezi zdravljenja jezera gotove napake, pričele so se zopet debate, diskusije, ugotavljanja in pisanje, bi pri odpravi teh napak pomagal tudi jaz. Zato tavlja, da ta injekcija ni uspela ozdraviti bolnega jezera, temveč je celo škodovala. Ko se je dogradilo, ko je bilo delo dokončano, je lede-hoteli iztrgati iz objema to- no mrzla Radovna pritekla v sem se odpeljal z barčico na ple vode kljub klicu WC-ja, jezero in najprvo vrgla iz je- blejski otok. Na otoku, ka-ampak je zbolelo jezero že v Zera planke, remeljce, pesek, kor vsi veste, je pač tak obi-tistih časih, ko je sprejema- kar so pač delavci pozabili čaj, da človek 2 krat pozvoni lo vase vse, razen čiste vode. pri gradnji v ceveh. Ni se pa na zvon, pa se mu potem iz-Ker pa takrat še nismo po- še dosti nateklo ledeno mrzle polni vsaka skrita njegova vode v jezero. Pa čitamo po želja. "Ko je ravno »drugari-časopisih senzicionalno vest, ca« pred menoj z dvakratnim da je jezero vsled mrzle me- zvonenjem zaželela, da bi ji sanice postalo največji hla- zdravnik podaljšal zdravlje-dilnih v naši državi. Tako bo- nje na Bledu za 30 dni, ko je do v bodoče ribiči lovili ribe upokojenec kar 6 krat po-samo še na lučke in sladoled, zvonil z željo za čimprejšnjo Trgovci bodo imeli večji rešitev pokojnine, sem jaz »kšeft« v poletnih časih pred- zvonil celo dopoldne, s skri-vsem z zimsko konfekcijo, to željo, da se najde stro-Napisi bodo vabili ljudi, da si vročo kri in naglo jezo lahko ohladijo v mrzlih to-so po plicah itd. Po takih ugotovit-zaseda- vah se je našla zopet skupi- znali strokovnjakov, smo stavili vprašanje občinskim in turističnim možem: »Ali bo to dobro za jezero?« »Brez skrbi«, so nam dejali vsevedni možje. »Ribe in alge bodo vse požrle«. Pa so ribe in alge res žrle vse, kar je bilo in prišlo v jezero? Toliko časa so žrle, da niso več žrle in od .takrat dalje je verjetno tudi jezero zbolelo. K sreči so se v tem času rodili strokovnjaki, kateri dolgih in kunštnih njih, ugotovitvah, načrtih in na strokovnjakov, ki so žc kovnjak in to strokovnjak ki bi brez napake popravi! napako, ter nam ozdravil naše priljubljeno Blejsko jezero. GREGA Učas sa Ide nuj ke! zvina per tak velk nardi), se pa vol koj tak urihtal, de j za use prou. Glih tak j reč kej lahk po ta nejboli blo blo OD Q3 >« OS co ZGORNJA BOHINJSKA DOLINA Vzporedno s Spodnjo dolino se širi od STARE FUŽINE in naprej do JEREKE Zgornja dolina. Razmejuje ju hrib RUDNICA. STARA FUŽINA je najstarejši fužinarski kraj na Gorenjskem. Fužinarstvo v Bohinju sega že v rimsko dobo; obe železarni, v Bistrici ter Fužini, omenja tudi Valvazor v svoji Slavi. Kolikšen pomen je imelo fužinarstvo za Bohinj, nam pripoveduje Janez Mencinger v MOJI HOJI, ko pravi, da so stoletja in stoletja butala fužinarska kladiva v Bistrici, na POZABLJEN EM in pri STAREM KLADIVU. Dobesedno takole nadaljuje: »Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vesele ure, ki sem jih prebil v bližini bistriške fužine .. . Pred malo leti sem zopet stal pred železarno. Požar jo je razdejal. Zdaj se zi-dovje ruši, dno nekdanjega plavža je prazno in hladno... Valjarna, pretapljalnica, kladiva, strugarne — vse je minilo in kjer je bilo nekdaj veselo, vlada zdaj mrtva tihota. Srce Bohinja ne utriplje več.« (Str. 105.) Potem pa pripoveduje, kako je nastal požar ter da je ves Bohinj prihitel na pomoč, pa niso mogli ustaviti velikanske sile ognja.« — Bistriške fužine so pogorele 7. oktobra 1890. leta. IZ STARE FUŽINE je najbližja pot v prelepo dolino VOJE. Po njej teče potok MOST-NICA, ki se je na nekaterih mestih prebila skozi čudovit kanjon. Zelo zanimiv je HUDIČEV MOST, pod katerim je struga MOSTNICE zajedena v več deset metrov globoko skalnato strugo. FUŽINARJI ali v narečju FEZNARJI so znani sirarji, nosači za PLANIKO, KREDARICO KOMNO in druge planine. Znani pa so dirkač padu, h sreč ne preveč hdo, tolk pa vendar, de sa ga mogl pelat h dohtarju. Pol j še vozu, zastop se pa, de ni več mogu tolk pokazat ket zna. Pa to ni bil kekšn tak počasnež, to j biu edn tistih, k se b brez nesreč za nagrada pulu. To s prau, de mu j tist folk, k j tam na ovinku dren delu, nagrada odžeru. Pol, k sa se dirke nehale sa tud dirkači reki, da sa ble dirke kar se da fest, organizacija taka ket more bit, sam folk sa tadlal. Podobn piše tud u useh cajtngah, pa usak, k j dirke gledu, more rečt, de j to res. Puntal se baja sam tist, k sa čez cesta nar naprej španciral, pa zgaga cel dirk delal. Zdej baja blez hmal začel štimat pa mislt na dirke za drug let. čist gvišn baja "™™"^T"^~™" grunta! tud to, kak b folk ukrotil. Men se zdi, de bo tc že od nekdaj kot izkušeni lovci. Torej: fužinarski ali zla težko. Tistih, k red delaja fdinarski sirarji. Nedaleč od STARE FUŽINE proti j lahk še enkrat tolk ket le-Zgornji dolini je vas STCDOR. stisnjena pod istoimen- tas, pa po mojm na bo neč ski hrib oziroma pod navpično steno STUDORJA. boli. Zato k se tud med re-Hrib je gol in skalnat, ker je v preteklosti večkrat ditlnm najde kešn tak, k se pogorel. Prebivalci tega kraja so STUDORJANI ali po če važnega narest, pol j pa Ta zadna nedelja j bla za Loka neki posebnga, prouza-prou ne sam nedela, ampak že en par dni pred. U Lok sa se začel zbirat dirkači z useh koncu pa kraju. Že to j kazal, da nedeljske dirke na baja od muh. Na plac sa stal use sorte automobili tak, de sa Ide res imel kej za pogledat. Cela Loka j bla zarad dirk, pa tud zarad tiste taljanske delegacije Ipo okranclana, tak, de se j tud tud u nedela, tak de se more rečt, de sa bli per organizacij po ta bolm sam ta prau Ide ukap. Per use hval, k ja j organizacija po pravic zaslužila, se j pa zraun perkradla tud ena senca, k sa ja perštimal tist Ide k sa dirka gledal. Na ulikih krajh sa tu med tistm po tem vidi, de se prštimuje cajtm, k sa dirkači vozili, ho-neki posebnga. Dirkači sa bli dil čez cesta ket za stava, že od taperuga dne zadovoln, Tist, k sa red delal, na ubena to se prau, de j bla organizacija že od fundamenta fajn, z ena beseda laufal j use ket po maslu, če se j pa kej mejhnga zataknil (to se viža nisa mogl krotit folka, de b se obnašu, ket se za dirke spodob. Dober je, de ni peršl do kešnga hudga karambola. Tam u Lipe je en domače STUDORJAN, pridevnika pa sta stiidorski in studorjanski. Iz STUDORJA pridemo po dolini v SREDNJA VAS. Kmalu po vojni je pogorelo pol vasi v uničujočem požaru, danes pa je SREDNJA VAS zelo urejena, čista, leži pa v zelo slikovitem območju. Prebivalci so SREDNJANI, pravijo pa jim po domače tudi SRENJANI ali SRENJAN. Znana je SRENJANSKA PLANINA, večinoma pa imajo SRENJANI svoje plan-šarske koče na USKOVNICI, kamor prebašejo poleti kar za nekaj mesecev. — Kadar pa govorijo o tem kraju ljudje iz drugih območij, pa ga poimenujejo navadno s celotnim nazivom: BOHINJSKA SREDNJA VAS ali pa SREDNJA VAS V BOHINJU. To velja tudi za sosednji kraj CEšNJICO: BOHINJSKA ČEŠNJICA (pisano oboje z veliko). Prebivalci CEŠNJICE so še slabi ket folk. Men se zdi, de b se ne j bel obnesle visoke železne planke. Folk b gvišn tulu de delaja z njim ket z zvina. Sam men se zdi, de drgač tud neč na opravš. Žvau ulikat boga pa se tak obnaša ket more bit, nad Idem pa lahk še tak upijiš ali jh pa prosš pa na boš neč opravu al pa cla dosegu tistu, kar ne j men mislš. Men se zdi, de sa tist k sa kar naprej čez cesta skajkal pa zgaga delal cel Lok brez potrebe preci sramote nardil. Glih taka ket ČEŠNJANI ali ČEŠNJAN.-Za obe naselji sta živi tudi po dve pridevniški obliki, kakor češenjska, češnjanska se ta dobre plati dirke na ter srenjska in srenjanska (nastalo iz srednjanska). baja pozabile, se rud ta sla- Zadnje večje naselje v tej smeri pod Koprivnikom je be na baja. Dirkači, k sa u JEREKA. Prebivalci so JEREČANI ali JEREČAN. Iz nedela u Lok vozil pa greja JEREKE je moč priti v PODJELJE (sliši se tudi NA po celm svet, pa po celm PODJELJE). Prebivalci so PODJELJAN ali kar kratko svet baja od usega, kar se j JELANI. JELAN. Planina se imenuje PODJELSKA ali na dirk nardil, tud govaril JELANSKA. r JOŽE BOHINC SMOJKA C%+/+^$//$/%$%%P+%/$+$$%BC+^+/%^^^7^7*P-^7/EC$/%^++$/$$+$X Andrej Triler: • KMETIJA ; NASTANEK, RAZVOJ iN ZNAČILNOSTI Slovenska etnološka literatura izraza KMETIJA skorajda ne uporablja. Vzroka za to ni težko najti: etnologi kmetije niso raziskovali kompleksno, kot celoto v okviru vaške skupnosti in kot del te skupnosti, ampak le posamezne njene dele (hišo, kozolec, skedenj, način obdelovanja zemlje ali celo le orodja za to, običaje, vezane na določene dogodke ali letne čase itd.). KMEČKI DOM ali DOM je termin, ki ga največ uporabljajo in ki jim pogosto — nemalo po zaslugi geografov (Melik. Ilešič) — pomeni le hišo z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, kvečjemu še z dvoriščem in sadovnjakom. Sprejemljivo definicijo kmečkega doma pa je podal dr. Vilko Novak (Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960): »Dom v gmotnem pomenu je hiša z vsemi gospodarskimi poslopji ali zgradbami, dvorišče, vrt, sadovnjak; v širšem pomenu sodijo k njemu tudi polja, gozdovi in vinogradi ter travniki istega gospodarstva. Dom v družbeno — duhovnem pomenu tvorijo razen teh gmotnih sestavin še krvne in duhovne vezi sorodstva, ki vežejo družinske ude, ter iz njih izvirajoče vrednote.« DOM V GMOTNEM POMENU (v širšem smislu) in DOM V DRUŽBEXO-DUHOVNEM POMENU skupaj vsebinsko približno ustre?-«^ T>olmu KMETIJA, le da Novak v definiciji ne omenja procesa proizvodnje (deia! ni ljudi (družine). Naša agrarno ekonomska, zgodovinska in sociološka literatura za dom v gmotnem pomenu (v širšem smislu) uporablja izraze KMETIJSKO POSESTVO, KMETIJSKO GOSPODARSTVO, KMETIJSKI OBRAT. Ta obsega: hišo, vse gospodarske zgradbe, vso zemljo, ki jo kmetija ima, orodja in stroje, pridelke in način proizvodnje (način obdelovanja zemlje, reja živine in perutnine, morebitno hišno obrtno delo). Nosilec procesa proizvodnje na tern kmetijskem posestvu (gospodarstvu, obratu) pa je človek, kmet, delavec na tem posestvu, so ljudje (navadno dru/ina) z določenimi šegami in navadami, z znanjem in verovanji, z družbenimi normami (ki določajo način življenja, medsebojne odnose med njimi), z določenim načinom oblačenja, prehrane itd. Ljudje na posestvu delajo in si s tem pridobivajo sredstva za eksistenco, kar je njihov osnovni namen. S človekom kot proizvajalcem termini DOM V GMOT- NEM POMENU, KMETIJSKO POSESTVO (GOSPODARSTVO, OBRAT) zgubijo svoj izrazito materialni, proizvodni ali ekonomski pomen, niso več le pojem za določeno proizvodno panogo, ampak predvsem tudi sociološki pojem. Vsebinsko najadekvatnejši izraz za to kategorijo pa je KMETIJA. Splošni gospodarski in družbeni razvoj v Jugoslaviji po vojni je privedel do VELIKIH DRUŽBENO - EKONOMSKIH SPREMEMB NA VASI, ki so posebno intenzivne zadnjih pet do šest let. Hitro se spreminja ekonomska, proizvajalna, demografska, socialna in kulturno-izobraz-bena struktura vasi. Migracija vas — mesto je zelo močna. Čedalje več kmečkega prebivalstva prehaja v družbeno gospodarstvo — v industrijo, v druge dejavnosti in v družbeno kmetijstvo. Prelivanje delovne sile iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti je bilo v razdobju od 1949. do 1960. leta hitrejše kot naravni prirastek na vasi. V tem času je prešlo iz individualnega kmetijstva v vsej državi za 7 odstotkov prebivalstva več kot je bil celotni naravni prirastek. Zaradi splošnega gospodarskega razvoja in zelo razširjene dejavnosti za urejanje komunalnih vprašanj, prometa in elektrifikacije, posebno pa zaradi razvitosti omrežja osnovnih šol in različnih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti, doživlja vas tudi KULTURNO PREOBRAZBO, KI MOČNO VPLIVA NA NAČIN PROIZVODNJE IN NA ŽIVLJENJE PREBIVALCEV VASI. Kot rezultat vsega tega se nenehno izboljšujejo življenjski pogoji prebivalcev v kmečkih naseljih, zlasti tam, kjer je bil razvoj industrije in kmetijstva hitrejši. Družbeno - ekonomske spremembe na vasi so zaradi različne razvojne stopnje posameznih krajev PRECEJ NEENAKOMERNE in Z VRSTO SPECIFIČNOSTI, kajti tradicija ni izginila in ne izginja povsod v enaki meri, moderna blagovna proizvodnja pa se tam, kjer so pogoji zanjo (dobra zemlja, bližina mest in industrijskih centrov, prometne zveze itd.) hitreje in uspešneje uveljavlja kot v za-ostalejših, oddaljenejših predelih. To zahteva STALNO SPREMLJANJE IN PROUČEVANJE PROCESA TRANSFORMACIJE NAŠE VASI, kajti le dobro poznavanje trenutnega stanja bo omogočilo tudi za celotni naš razvoj koristno usmerjanje tega procesa. Proučevanje samoiniciarlve na vasi je naloga, ki ne zahteva samo precej časa, pač pa tudi podrobnj p_, , . vasi in njenih prebivalcev. Moj prikaz zajema obdobje zadnjih petih let. Prav ob razmišljanju o aktivnosti občana-vaščana v tem obdobju Ali obstoja med to današnjo in tisto takoj po vojni kakšna sem se vprašala: kakšna je bila samoiniciativnost prej? bistvena razlika? Kakšne so in v čem je njihovo bistvo? Razgovori s funkcionarji krajevnih uradov so me privedli do sledečih zaključkov: Povojna leta so bila za našega človeka težka. Mnogokrat je bil prepuščen samemu sebi, toda bil je prežet z idealizmom. V vsej svoji aktivnosti ni v toliki meri !el sebe, kot samega sebe vidi sedaj. Tudi dinarja ni mogel tako spretno obračati, kot ga lahko obrača danes; d; v» a tudi ni imel vedno pred očmi. Zaradi vsega tega je bil osebno zainteresiran, da sam ustvarja zase in za druge. Nekako nasproten pojav opažamo sedaj. Tisto, o čemer je državljan razmišljal in kar je takrat delal, so sedaj prev/ele, določene institucije. Občan se je razkomotil in. se skomercializiral. Svoj prosti čas je v vedno večji meri pričel posvečati samemu sebi. Posledice tega so jasne: prostovoljna aktivnost je padla. V ilustracijo naj navedem odgovor na vprašanje o samoiniciativnosti danes v primerjavi s tisto pred leti: vsi tajniki krajevnih uradov so odgovarjali: »Nič več ni tako, kot je bilo včasih!« in »Z njihovo situiranostjo pada aktivnost.« V kranjski občini sem videla vso raznolikost pojavnih oblik samoiniciative. Opazovala sem lahko vplive najrazličnejših faktorjev, kot so naprimer industrializacija mesta, prometne zveze, konfiguracija terena, odročnost in strukturo prebivalstva. Ker zaradi preobsežnosti področia n'serfl mogla proučiti vseh naselij (ruralnih), sem se odločila za 20 vzorcev: Bašelj, Britof, Cerklje, Jamnik, Jezersko, La-hovče, Naklo, Povije Preddvor, Strahinj, Šenčur, Šenturška gora, Voklo in še za nekatere, vendar zaradi neresnosti nekaterih anketirancev vseh vaških naselij nisem mogla obdelati. Vključila sem le prej omenjene. Mnogo ravninskih kmetij v okolici Kranja ima vzporedna z hišo (stanovanjski del) gospodarske objekte. Na sliki: levo hlev, nato šupa za steljo (skoznjo se vidijo vrata 7 hišo), desno oa ie Dod in nato še šupa za vozove: Okroglo, nri Mrkušu Teh 14 naselij sem razdelila v dve skupini, ki sem ju imenovala: vasi prvega in vasi drugega tipa. Tiste vasi, ki jih prištevam v prvi tip, so brez ali skoro brez institucij (najosnovnejših). Z njimi zadovoljujejo najosnovnejše potrebe vaščanov. Ti zaselki in naselja integrirajo k večjemu naselju, ki se mnogokrat izkaže za upravno središče krajevnega urada. Število prebivalstva se giblje med 50 in 500, prometne zveze s središčem občine so slabe, oddaljenost od občinskega središča je sorazmerno velika. Institucije, ki jih v njih zasledimo, so poleg cerkve še gostilna in morda še trgovina, ki je univerzalna. Drugih institucij v njih skoraj ne najdemo. Z manjšim številom prebivalstva odpade tudi trgovina. Drugače je z naselji drugega tipa. To so večja po številu prebivalstva, njihove prometne zveze s središčem občine so dobre. Frekvenca avtobusnega prometa je velika, število prebivalttva se giblje med 700 in 1500. V njih je navadno sedež krajevnega urada in razen tistih institucij,, ki jih zasledimo v vaseh prvega tipa, tudi take, ki služijo izključno potrebam rekreacije in zaposlovanja v prostem času. Tudi specializirane trgovine v njih včasih najdejo svoje mesto. Navadno imajo nepopolno osemletno šolo. Vse te značilnosti s temi institucijami privlačijo in vežejo nase.Prihaja do migracije iz manjših vasi v večje. To velja tudi za vasi drugega tipa, iz katerih prebivalstvo teži T mesto. Med vasi prvega tipa sem prištela: Šenturško goro, Povije, Lahovče,' Voklo, Jamnik, Strahinj. Vse ostale sodijo med vasi drugega tipa. Po številu prebivalstva izstopa s svojimi 426 prebivalci le Preddvor (drugi tip), sai ima Voklo, ki smo ga prišteli med vasi prvega tipa, 428 prebivalcev. Oba tipa vasi se ločita tudi po stopnji delitve dela. To je v precejšnji meri faktor, iz katerega prihajajo kvantitativne in kvalitativne razlike v stopnji aktivnosti po področjih, ki sem jih obdelovala. Stopnja delitve dela je strogo vezana na strukturo prebivalstva. Če obe postavki proučimo ob njuni medsebojni povezanosti, ugotovimo, da s padajočo strukturo prebivalstva premo pada tudi stopnja delitve dela. Struktura prebivalstva pa se poenostavlja premo z odmaknjenostjo, odročnost j o, bližino večjega kraja, izoliranostjo in tudi z. ozirom na padajoče število prebivalstva. Nanjo deloma vpliva tudi tradicija kraja v smislu gospodarnosti in objektivnih pogojev proizvodnje. (Nadalievanie orihodnjič) j Zapis po festivalu »Slovenska popevka 64« rofundis slove] je že lanski festival kuhal v bistvu razsodišče in mora b:- godlji nepravilnosti, so letos ti sestavljena v skladu s kvečjemu še dodali popra, pravnimi normami in delom, Na primer zakonite in neza- ki naj ga izvrši. _ konite popevke. Pa poglejmo letošnjo žiri- Na letošnjem razpisu je bi- JO za izbor: lo zapisano: rok za oddaio i. Neodvisnost. Vsi člani popevk na natečaj je 1. april žirije in zelo velik del avtor- 1964. To pomeni, da (v koli- Jev so uslužbenci RTV Ljub- O dosedanjih festivalih nisem pisal, ker se pač kor se natečaj uradno ne po- liana. Tako npr. nek član ži- , , . - i i • tr i ^ v- •• dališal se komooziciie nr;- rije igra v ansamblu enega sodelujočemu to ne spodobi. Ker pa je letos žirija speJ,f J,^^0™^6^ izmed" avtorjev, nek avtor za izbor mojih 6 poslanih popevk zavrnila, mi je upoštevati. V dobro obvešče- npr. soodlqča o tem, koliko , „ ^ j i . v .. r i i i^ nih krosih se govori (nihče naročilnic (pa tudi honorar- s tem dana možnost, da letošnji festival slovenske ^JJ^JJg^ (dT% ja) za aranžmaje bo dobil popevke kvalificirano ocenim. Redke kritike, ki bil rok za posvečene avtor- nek aranžer, ki je član žiri- , , ;e _ uslužbence RTV v g:av- ie. Vidimo torej, da obstoja j,h lahko tu in tam preberemo, so povsem nekva- *m ^_ prfva^no med člani žirije in avtorji ne- lificirane, ker V bistvu samo pojasnjujejo čustven Do zakonitega roka je baje ko razmerje celo na bazi ma-i i -„-i a r t-;u _„„T.i- nrišio precej manj popevk terialne odvisnosti! V nogo- odnos kritika do festivalskih popevk. (baje neka; ,,'ai 5©).^ orga- metu pomeni odvisnost sod- Mislim, da je zelo potrebno, da spregovorim nizatorji m?ni;o, da ie to či- "ika, od nekega kluba di- sto prav, ''m ie treba nove- skalifikaciio sodnika, če ne dati. da se hudo motiio! Raz. kal hujšega! Da se razume-pi- natečaja je pravni akt in m o: nisem trdil in ne trdim, prireditelj z njim prevzema da obsioja kakršen koli do-določene pravne obveznosti, govor med zgoraj omenjeni-Sfcer pa o tem obstojajo /a- mi, trdim le, da obstajajo kenti predpisi! Če jih orga- m?.k=imalne možnosti za ta-nizatorji festivala ne zna o ko dogovarjanje. Ker pa, kat sprovesti, naj am??žira;o pravijo, priložnost dela ta-prc\n;ka, k: bo skrbel za to. tu, obstojajo gotove norme Žirija za izbor bi morala za zagotovitev neodvisnosti biti: 1. neodvisna v svojih povsod, kjer se nekaj razso-odločitvah, 2. strokovno ne- ja (sodišče, šport in drugod), oporečna in 3. popolnoma ne- Saj še celo otroci, če se na pristranska, če bi bila taka dvorišču skregajo, znajo najuri a res taka, kot piše 2gO- ti neodvisnega razsodnika! raj. bi bilo vse v redu in 2. Strokovna neoporečnost ie vzrok za razmerje 150:81. prav. Toda problem je rav- ni tako zelo neoporečena. Pa poglejmo, kaj so storili no v tem, da tega z žirijo v Jaz (pa ne samo jaz) npr. organizatorji letošnjega festi- letošnjem sestavu ni mogoče oporekam. Ne trdim, da bi vala, da bi prireditev kot ta- zagotoviti. Vsaka žirija (stro- člani žirije ne bili dobri stroko rehabilitirali? Nič. Če se kovna ali kakršnakoli) je v kovnjaki/ toda letošnji izbor predvsem o negativnih pojavih — to pa predvsem zato, ker je letošnji, (pa tudi že lanski) festival že od začetka kazal znake degeneracije. To pa je zadnje, kar bi si vsak pošten človek pri nas želel. Negativnosti navajam zato, da bi jih odgovorni lahko popravili in s tem omogočili slovenski popevki in festivalu zdravo rast in razvoj. 150:81 je razmerje na na- ali ne) v še drugih stvareh teča jposlanih kompozicij le- (še danes ne vem, ali je bila ta 1963 : 1964. Resno me skrbi, enaindvajseta popevka izbra-ka-j bo leta 1965. Če bo šlo na anonimno!) tako naprej (bolje rečeno: Na kratko: padec ugleda nazaj), jih bo prihodnje leto festivala slovenske popevke raj, morda le še 40 in manj. Kam pelje? Kaj je vzrok temu pojavu? No, pa poskušajmo s kratko analizo. Vzrokov je več. 1. Globoko razočaranje ljubiteljev domače popevke nasploh in avtorjev posebej nad nadaljno usodo na festivalu izvajanih popevk. Npr.: popevke morajo čakati po več mesecev, da se jih nekdo »usmili« in posname na plošče! Npr.: v radijskem in TV programu se festivalske popevke zelo redko ali skoraj nič ne pojavljajo. Vse do danes nisem slišal (sicer nisen. pretirano vnet poslušalec) v lednih programih Radia Ljubljana, niti polovico popevk lanskega festivala. V TV oddaji »Glasbeni kotiček« je Beti Jurkovič povedala, da lanske zmagovite popevke »Malokdaj se srečava« v njeni izvedbi sploh.nimajo posnete! Tak je odnos do zmagovite popevke; kakšen je odnos do drugih nezmagovitih, si lahko predstavljamo. Da je odnos do tujih popevk druaa-čen, pa mi ni treba dokazovati. 2. Kakšna je to žirija za izbor, če zavrnjena popevka (znamenita 21. lani) dobi II. nagrado? No, medalje za strokovnost taka žirija res ne zasluži, toda o tem rozne:e. 3. Nezaupanje avtorjev v je bil strokovno res pošasten. Strokovna ocena popevke je namreč vrsta objektivno dokazljivih kvalitet posameznih elementov popevke, ki vse skupaj predstavlja njeno (popevkino namreč) teh-ouoiuu.32 "jsoupaJA oudiu vrednost — ne kvaliteto! Kvaliteta je namreč tehnična vrednost (ki jo določi razumsko in objektivno strokovnjak) pius uspeh pri publiki (ki je odvisen od čustvene reakcije poslušalca-potrošnika). Razmerje med oberr nekako 5:2. Nhče ne more odrediti ali ugotoviti kvalitete popevke, preden o njej ni odločila publika (potrošniki). To pa zato. ker nihče ni prerok — kofetar-stvo v zabavni glasbi pa je jalovo in bedno razkazovanje lastne omejenosti. Dejstvo pa je, da ima popevka z visoko tehnično vrednostjo možnost, da uspe, dočim popevka z nizko iehnicVo vrednostjo te možnosti nima. Po sistemu ocenjevanja, ki ga uporabljam iaz po teh skalah se bodo sprehajali bosonogi ognjeni sprehajalci, ki pa so prav tako navadna zemeljska bitja! Komisija, ki je imela naloge ugotoviti, koliko je pri vsem tem obredu golju fije, se je razočarana umaknila. Ničesar takega, kar bi vsaj malo dišalo po zvijači, niso mogli najti. Sedaj se je Terii-Pao z visoko dvignjeno glavo napotil proti robu peči. V roki je nosil vejo neke divje rastline, na kateri so bili veliki listi Obstal je na rorJu peči in trikrat zamahnil ; vejo po skalah. Zraven si je nekaj pel. Njegov pomočniki, stoječ tik za njim, so preglasili pe sem poglavarja. Toda glas Terii-Pao je posta močnejši. Žile na vratu so se mu napele. Oč pa so še vedrto strmele navzgor. Pel je: »E ni ta'ata e tahutahu i te umu e, a ta pohe na! .. itd., kar pomeni: O, duhovi, ki lahko začarati peč, napravite, da bo za hip umrla! O, temrr ljudje! O, svetli ljudje! Sveža voda in slana vo da, vročina peči, temina peči, zadržite korake sprehajalcev in hladite vročino postelje. O, mrz li gostitelj, pusti nas umreti sredi peči! O, boginji neba, pustita- nas iti za trenutek v peč!« Žareče skalovje je sprejelo sprehajalce miikoli ne bom pozabil glasnega vzdiha in po j\ tem tišine Terii-Paa, ko je napravil prvi korak v peč. Za trenutek se je obotavljal kot da bi se hotel prepričati, če se skale pod njegovo težo ne bodo premaknile in nato — naito je mirno odšel dalje po skalah! Prekoračil je peč, se obrnil in šel znova čeznjo. Pomočniki so mu sledili. Gledalci domačini in tuji turisti so bili prevzeti. Poglavar je še enkrat zamahnil z vejo po žarečem skalovju. Potem je s svojimi pomočniki ponosno stopal prav čez središče pe či. Videl sem velike valove vročine, ki so s« dvigali nad njihove glave. Vonja po gorečih telesih pa ni bilo, čeprav sem to pričakoval Peč so prečkali trikrat. Ko so končali tretji obhod, je poglavar za vpil: »Atira!« (Dovolj!) Potem se je hitro obrnil in — se po želodcu odplazil preko peči! Na drugi strani je Terii-Pao vstal in pogledal osuple in zbegane turiste. Vedeli so, da je pri pravljen za pregled, zato so se. zbrali okrog nje ga. Poglavar in njegovi pomočniki so dvignili noge, tako da jih je vsakdo lahko videl in poti-pal. Na podplatih, kolikor sem lahko videl, ni bilo niti sledu o čemerkoli. Neki turist se je dotaknil poglavarjevega podplata in na velike začudenje vseh ostalih dejal: »Prav tako je mr zel kot led!« (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Priredila.- TO\t I JALENf Človek cas spomin S tremi igranimi dolgometražnimi filmi: »Hi-rošima, moja ljubezen« (1959), »Lani v Marien-badu« (1961) in »Muriel ali čas neke vrnitve« (1963) — in pa z vrsto pred tem posnetih krat-kometražnikov, se francoski režiser Alain Resnais uvršča med najpomembnejše in najzanimivejše ustvarjalce sodobnega francoskega filma. Po letih spada v starejšo generacijo — po delu in idejah pa v mlajšo. Ker je prodrl skupaj s Truffautom (400 udarcev) in Camusom (Crni Orfej), ga prištevajo v tisto »filmsko smer« ki je tako neenotna, da sploh ni smer in ki so jo ponesrečeno imenovali »novi val«. V resnici pa je tako svojska ustvarjalna osebnost, da je dejansko bolj »edini svoje vrste« ali vsaj najskrajnejši zastopnik abstraktne filmske umetnosti. Pri nas poznamo sicer šele »Hirošimo«, toda v kratkem se m bomo srečali tudi z »Marienbadom« in zato ne bo odveč beseda, dve o Resnaisu. Prihodnji teden bo v Kranju na sporedu novi film Veljka Bulajiča »SKOPJE 63«, ki je na letošnjem canneskem festivalu doživel zelo lep sprejem pri občinstvu in navdušene ocene kritike, čeprav je bil predvajan izven konkurence. Film o smrti in ponovnem rojstvu mesta je po zaslugi našega edinega filmskega režiserja, ki resnično obvlada epske dimenzije — Veljka Bulajića (Kozara) resnično neposredno tragično in človeško prizadeto pričevanje o Skopju 63. Krematoriji čakajo Ko je leta 1959 s filmom »Hirošima, moja ljubezen« (nagrada kritike v Cannesu) revolucionarno posegel v filmsko ustvarjalnost, je imel Alain Resnais za seboj že vrsto uspelih kratkih filmov. V njih že zaznamo njegovi osnovni ustvarjalni izhodišči: v obliki težnjo k abstraktnemu, v vsebini obsedenost s problemom časa in spomina. • »Pesem Stvrena« — industrijski dokumentarec. »Gau-gin«, »Tudi kipi umirajo« (protest proti kolonializmu v Študiji o afriški umetnosti), »Van Gogh« (nagrajen z Os-carjem) so analize umetniških del, a obenem samostojna umetniška dela. .»Guerni-ca« (1950): ena sama Picasso-jeva slika, razdrobljena na kosce in znova sestavljena — v še pretresljivejši upor zoper nasilje. »Noč in megla« (1956) — pet minut današnjega sveta in petindvajset minut včerajšnjega sveta (Auschvvitz), prepletenih med seboj, kakor obstojajo v nas samih: ustrojena človeška koža — turisti, ki se slikajo v plinskih celicah . i. Cas teče. Ljudje pozabljajo. Krematoriji potrpežljivo čakajo novih žrtev. »Ves spomin tega sveta«, poučen izlet v francosko Državno knjižnico — najsuho-parnejša tema, pa še naročena. In vendar: Resnaisu je uspelo vdihniti resnično življenje skrbno varovanirn knji- gam v Bibliotheque Natio-nale. Slogovno je film eden najdrznejših dokumentarcev: eno samo harmonično vskla-jevano zaporedje vozečih posnetkov. Filmski portret režiserja Aiaina Resnaisa Avtor, filmski ustvarjalec Filmski osebnost. avtor, ustvarjalna ki obvladuje ves Tudi v filmu »Muriel ali čas neke vrnitve« si je Alain Resnais izbral za temo» iskanje izgubljenega časa« (na sliki Nita Klein in Jean Baptiste Thkree) heterogeni proces nastajanja filma in se izpoveduje celo v naročenem filmu — izoblikovana že ob teh kratkih filmih, je našla svoj polni izraz tudi v prvem Resnaiso-vem igranem dolgometražni-ku: »Hirošima, moja ljubezen« (po odličnem scenariju Marguerite Duras). »Hirošima« — preteklost in prihodnost človeštva, »moja ljubezen« — človek ujet med preteklost in sedanjost. Tri teme filma: ljubezen v Hirošimi današnjega dne (kratkotrajna po usodi), ljubezen iste ženske do nemškega vojaka v Neversu, pred mnogimi leti (umorjena na zadnji dan vojne) in atomska katastrofa — so neločljivo prepletene v izpoved o usodni enotnosti posameznika in človeštva, preteklosti in sedanjosti. In v spoznanje, da Čas celi rane — in je zato v samaritana preoblečen morilec. Neločljivo prepletenost vseh treh tem »Hirošime« je Resnais dosegel z izredno, naravnost einsteinnovsko precizno in revolucionarno smelo montažo, ki se ne ozira na časovno zaporedje in pripravo gledalca. Samo s tem pa je Resnais lahko premagal prostor in čas ter ustvaril tisto višjo realnost — pravzaprav edino resnično, v človeku obstoječo realnost. Realnost, v kateri sta preteklost in sedanjost neločljiva enota: »Tvoje ime je Hirošima. In tvoje ime je Nevers — Ne-vers v Franciji.« Zunaj prostora in časa V svojem naslednjem filmu, »Lani v Marienbadu« (po scenariju Aiaina Robbea Gril-leta; beneški Zlati lev 1961) je šel Alain Resnais še dalj: človeka (kj pa nima nobenega obstoja izven tega, kar se dogaja pred nami!) je postavil popolnoma izven prostora (je to Marienbad — ali Fre-deriksbad, ali .. .?) in izven časa — skozi ves film je nerazložljivo prepleteno to, kar se dogaja v sedanjosti, to, kar se je zgodilo v preteklosti, to, kar se bo (ali bi se lahko) zgodilo v prihodnosti, in to, kar se sploh nikoli ni in ne bo zgodilo. Razlag »Marienbada« je nešteto, zakaj tu je na mesto resničnega stopilo možno in to pa je Resnaisova (in Gril-letova) izpoved: -nj ene same se z njim izenačilo . . . Prav resnice, ki bi zajela neko stvar v celoti, resnic je mnogo in se spreminjajo. Razumljivo, da je bila tu potrebna še drznejša, še bolj abstraktna (in navidez nesmiselna) gradnja filma. Stalno (in neugot ovij ivo!) menjavanje sedanjega, preteklega, prihodnjega in namišlje-" nega dogajanja. Tudi v svojem novem filmu »Muriel ali čas neke vrnitve« je Alain Resnais obravnaval svojo veliko temo: človek — čas — spomin, tokrat prvič v barvah, človek, ki je ujet v preteklost (spomin na Muriel), ki išče resnično polnega stika z drugimi, a ga ne najde, ker smo vsi preveč obremenjeni z lastnimi neizpolnjenimi čustvi, da bi mogli razumeti čustvene potrebe drugih, ali jih celo zadovoljiti. Poleg te svoje vsebinske opredelejnosti in obsedenosti s (proustovsko) temo »iskanja izgubljenega časa« je Alain Resnais seveda v največji meri in v najboljšem pomenu besede odličen formalist. Njegovo obliko označujejo predvsem: ostri rez in gibanje kamere. Pomen Resnaisa je predvsem v tem, da je (skupaj z Godardom, vendar po drugi — bolj formalistični poti kot on) ustvaril to, čemur pravimo »avtorski film« — avtonomno stvaritev, umetniško delo kot samo sebi zadošču-jočo enoto. (Čeprav se z njo morda ne strinjamo, pa je to vendar tudi že v svetu filma obstoječa oblika umetniškega dela. Zato ta izlet v abstraktni Resnaiscv svet ni bil odveč.) DUŠAN OGRIZEK Bela Krajina ni bela Na skrajnem jugovzhodnem delu Slovenije, nekako med Kolpo na jugu in vzhodu, Gorjanci na severu in Kočevskim rogom na zahodu, je Bela krajina. Poznamo njene steljnike, vinograde in metliško črnino, odojke na ražnju, značilno arhitekturo vaških naselij, bela oblačila narodnih noš, melodičen dialekt in narodne pesmice, lepo poslikane velikonočne pisanice ... Bela krajina je po sestavi tal dinarsko-kraška pokrajina s številnimi vrtačami in »dragami«, njeno podnebje pa je izrazito panonsko, umirjeno kontinentalno. Tako (panonsko) je tudi rastlinje: Z™2"03 belokranjska hiša (panonski tip) v vasi Drašiči v gozdu, kolikor ga je (dobrih 22 odstotkov vse površine), prevladuje hrast, kostanj in breza, na zahodu tudi bukev. Namesto slabega gozda pa ski omi k ših — prvin iz praslovanske kulturne plasti v naši ljud- Sedanje ime Bela krajina je še mlado; po mnenju dr. Milka Kosa je staro šele imenovani Uskoki. S tem se je močno spremenil etnični sestav prebivalstva. imamo v notranjosti, med Črnomljem, Metliko in Semičem, obširne steljnike; to so pašniki (skoraj 29 odstotkov vse površine) in senožeti (dobrih okrog sto let. Prej se je to 19 odstotkov površine Bele Krajine), ki so pora- "1° ~ ščeni z redkim drevjem, pogosto z brezo. To po- mesto Medika (ki se prvič dročje je najbolj nerodovitno in gospodarsko naj slabše izkoriščeno; v letih po zadnji vojni so pre Prebivalcev vse manj l na zemljišča, veliko pa jih je še ostalo. Ime po narodnih nošah am sem bil v značilni belokranjski vasi Drašiči, nekaj kilometrov severovzhodno od Metlike. Sem omenja leta 1300) imenovalo napredek, ki je značilen za prej Novi trg v Metliki. povojna leta pri nas, skoraj- Do 7. stoletja je Bela kra- da še ni prodrl. Le nekaj cej steljnikov že izkrčili in spremenili-v rodovit- jina pripadala hrvatski dr- popravljenih hiš sem vide', žavi, v drugi polovici tega ostale hiše in gospodarska stoletja pa je bila priklju- poslopja pa so taka, kot so čena Kranjski. Leta 1374 je bila pred sto ali več leti: le-polpreteklosti morda res to majhno področje iz ob- sene, s slamo krite hiše, ne-najbolj enotna zaradi upora- lasti goriških grofov prešlo katere celo neometane, niz- Bela Krajina ni bela mor- be lanenega domačega platna pod avstrijske Habsburžane ke in ozke, s črnimi kuhinja-da zaradi kraških zna- in krojnih prvin iz praslo- kot posebna pokrajina z ime- mi, s kletjo ali štalo spodaj; čilnosti reliefa ali zara- vanske dobe. Ta noša nas nora Metlika. V času turških tudi štale kot posebne zgrad-di precej številnih brez v tudi najbolj veže z ostali- napadov je Bela krajina kot be so pogosto še lesene, steljnikih. Ime je dobila po mi slovanskimi ljudstvi, kjer področje, preko katerega so majhne. Lepa je ta arhitek-značilni beli narodni noši, ki je v nekih pokrajinah moč- Turki često prodirali na tura, tako v skladu je z rev-se je v precejšnji meri ohra- no ohranjena v enaki ali po- Kranjsko, precej trpela. V no pokrajino, ki ljudi le nila še do današnjih dni. Ta dobni obliki. Bela noša pa- zvezi s turškimi napadi so se skromno preživlja; kot zra-noša je tipična za panonsko nonskega območja je torej na tem področju naseljevali sla je z njo, kot da bi ne bi-etnično območje; dr. Vilko ena najvažnejših — in ker je tudi številni begunci iz Ia delo človekovih rok. Novak pravi, da »je bila v še dokaj živa, tudi najstarej- hrvatskih in srbskih dežel, Govoril sem z ljudmi. Bili so nezaupljivi do tujca. Ko se jim je jezik le razvezal, so mi govorili o revščini. Ne bi bilo treba, videl se.n. Pripovedovali so mi o slabi zemlji, o velikih dajatvah, ki jih skorajda ne zmorejo, o slabih gospodarskih poslopjih, ki jih ne morejo popravljati, ker je tako težko dobiti vsak dinar. Povedali so mi, da gre skoraj od vsake hiše po eden vsako leto v Avstrijo ali Nemčijo, da si kaj prihrani; poleti, ko je na polju največ dela, se vrne, da opravi najnujnejše doma, potem pa spet pusti ženo in otroke same. Kako to, "da našega ne pustijo? so me spraševali pri neki hiši. Kako naj si tu prisluži denar za davek in za vse ostalo, kar je treba pri hiši? mi je jamrala žena. ko je kuhala večerjo V zakajeni, temni kuhinji. Bore malo nam daje ta zemlja, komaj toliko, da se skromno preživljamo! Slaba zemlja, splošna gospodarska nerazvitost in slabe prometne zveze so prisilile Belokranjce, da so se vča- Skedenj (z njim pod isto streho js tudi se niča) v zanimivi kombinaciii » kozolcem, sih močno izseljevali v tuji-med njuna ua ie prostor za si>ra«/iinn;«» vnrnv (nrai^h ^ no Med slovenskimi izseljen- ci v Ameriki je bil delež Be-lokranjcev precejšen. Število perbivalstva se je od leU 1850, ko je bilo v Beli krajini okrog 30.000 ljudi, zmanjšalo do leta 1931 za več kol 25 odstotkov. Število prebivalstva se je precej zmanjšalo tudi v razdobju od 1931 do 1948, predvsem zaradi približno 1200 padlih v narodnoosvobodilni vojni. Obisk v metliškem muzeju Vprvem nadstropju metliškega gradu, ki je zrasel iz srednjeveške utrdbe, je lepo urejen Belokranjski muzej. Ravnatelj profesor Jože Dular nas je pred štirinajstimi dnevi vodil po bogatih zbirkah in nam odkril marsikatero zanimivost Bele krajine. V etnografskem oddelku je lepo prikazana hišna dejavnost in domača obrt (tkal-stvo in lončarstvo). Za tkanje platna in sukna poznajo v Beli krajini pripravo, ki ji pravijo krosna in je podobna -statvam. Kakor pri prvotnih ljudstvih še danes, tako so tudi pri nas nekdaj tkale ženske; to se je še danes ohranilo v Beli krajini, medtem ko so drugje tkanje prevzeli moški. V Beli krajini so najdlje na Slovenskem poznali najpreprostejšo tkalsko pripravo »brdce« ali »brdo«, ki so ji na Gorenfskem rekli »greblja«. To je deščica za tkanje trakov v velikosti roke, s štirimi pet milimetrov širokimi zarezami podolgem. Tega načina tkanja zdaj na Slovenskem nikjer več ne najdemo. Muzej ima tudi lepo zbirko belokranjskih pisanic in drugih predmetov ljudske umetnosti. Izmed številnih eksponatov v drugih zbirkah naj omenim le še odlitek Mitro-vega oltarja z Rožanca pri Črnomlju v arheološki zbirki. Original je vklesan t živo skalo, odditek pa so na pravili v Zagrebu. A. TRILER RADIJSKI SPORED VELJA OD 30. MAJA DO 5. JUNIJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17, 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 30. maja_ 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Pomladno potepanje — 9.47 Iz filmov in glasbenih revij — 10.15 Domače pdlke in valčki — 10.35 Tri skladbe Fridricha Smetane — 11.09 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje moški zbor Svobode iz Stra-žišča pri Kranju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ko je sonce zašlo — 20.20 Ujetniki Sargaškega moria — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja va naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu NEDELJA — 31. maja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Na-poiki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 850 Iz mladinske orkestralne glasbe — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.30 Svet v orkestralnih barvah — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Glasben izlet po romanskih deželah — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — M 00 Izberite svojo popevko — 21.00 Ob 100 letnici rojstva R. Straussa — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Klasiki in pionirji sodobne glasbe PONEDELJEK — 1. junija 8 05 Poje slovenski oktet — 8.25 Ritmi Latinske Amerike — fi.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta mezzosopra-nistka Biserka Cvejič in basist Tomislav Neralič — 10.15 Domače skladbe za godalne instrumente — 10.35 Naš podlistek — 1055 Glasbena med-g»ra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Popevke vzhodnih de-žri — 18.45 Pota sodobne me- dicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo TOREK — 2. junija 8.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe pojo — 8.35 Narodne in domače^ pesmi — 855 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 V tričetrtin-skem taktu — 9.45 Pet narodnih pesmi — 10.15 Majhni zabavni ansambli — 1040 Dva odlomka iz opere »Koštana« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 35 minut z domačimi vižarji — 13.30 Pikn nogavička — 14.05 Radirka šola za višjo stopnjo — 3435 Slovenske narodne v različnih izvedbah — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Popevke iz Bolgarije — 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor RTV Beograd — 20.20 Ravjij-ska igra — 21 .M Večerne pesmi — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Melodije za lahko noč SREDA — 3. junija_ 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 925 Tako pojo in igrajo v Pragi — 10.16 Glasbeni pozdrav iz Finske — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Popevke v izvedbi slovenskih pevcev zabavne glasbe — 13.30 Ritmi in razpoloženja — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Lahka glasba — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopin — skladatelj — 17.35 Iz fono-teke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skladatelj Janez Matičič — 2030 Plesni zvoki — 21.05 Skupni program JRT — 22.H) S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni koncert ČETRTEK — 4. juniju 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Za- bavna glasba vzhodnih dežel — 10.15 Pihalna godba »The Royal Marinos« — 1030 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Po tipkah in strunah — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena medigra — 17.15 Turistična oddaja — 1S.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Narodni intermezzo — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.0" Glasbene razgled-n'ce — 20.00 Četrtkov večer domač;h pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 itoncert za fa?ot in go-dafoj orkester — 22.10 Glasbena medi