URADNI LISt
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
l C
Številka 18	Ljubljana, petek 16. julija 1976 Cena 29 dinarjev
Letd XXXIII
805.
in a poaiagi djo. in drugega odstavka 340. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sta Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 30. junija 1976 sprejela
STALIŠČA
glede inovacij kot pogoja gospodarskega in celotnega družbenega razvoja
Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije sta po obravnavi gradiva »Inovacije — pogoj gospodarskega in celotnega družbenega napredka«, prispevkov o dejavnosti na področju inovacij v reviji »Raziskovalec«, poročil skupščinskih teles in po razpravi na sejah dne 30. junija 1976
ugotovila:
Razvoj na vseh področjih združenega dela tako v gospodarskih kot tudi v družbenih dejavnostih, je pogoj za našo socialistično samoupravno rast in neodvisnost. Pn tem je inovacija, ki vključuje razvojne napore od začetne izvirne misli v raziskovalnem in množičnem ustvarjalnem delu prek načrtnega raziskovanja v izbrani smeri do prenosa dosežkov v proizvodnjo in družbeno prakso, temeljni dejavnik napredka. Spodbujajoči družbeni odnos do ustvarjalnosti, ki temelji na socialistični samoupravni etiki, je temelj ne le usklajenih medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, temveč tudi stabilnega poslovnega uspeha.
Intenziviranje proizvodnih procesov z večanjem znanja v strukturi dela je za SR Slovenijo posebej‘nujno zaradi omejenih surovinskih in energetskih virov ter prostorskih zmogljivosti. V omejenih zmogljivostih naj predvsem večji delež znania_pripomore k večanju kakovosti izdelkov oziroma storitev, hitrejšemu prilagajanju potrebam tržišča ter večji konkurenčnosti našega gospodarstva doma in v tujini in s tem k višjemu dohodku. Pri tem morajo biti napori za ve-^ _£anje_storilnosti usmerjeni v ustvarjalno izboljševanje tehnologije, oieanizaciio dela in poslovanja ter v povezovanje in načrtno delitev dela na samoupravno dogovorjenih osnovah. Zato je treba poleg posamičnih kratkoročnih akcij za stabilizacijo uveljavljati sistematično večanje produktivnosti po ustvarjalni poti.
Danes daje znanstveno-tehnična revolucija pečat jvsemu dogajanju v svetu ter ustvarja pogoje za doslej nesluteno rast proizvajalnih sredstev in s tem družbenega bogastva. Pri tem je zgodovinska naloga našega samoupravnega sistema tudi ta. da hitreje in uspešneje razvija proizvajalna sredstva kot drugi sistemi ter da aktivno sodeluje z deželami v razvoju
pri razvijanju' razvojnih kapacitet teh dežel ter v boju za nove ekonomske odnose na področju tehnologije.
Na podlagi teh in drugih ugotovitev, ki izhajajo ■iz obeh poročil, sprejemata Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in Skupščina Raziskovalne skupnosti naslednja
stališča:
1.	Načrtna skrb za hitrejši družbeni razvoj in za usposabljanje delavca kot ustvarjalca terja spodbujanje ustvarjanja in uporabe znanja na vseh področjih v naši družbi. Zato je treba nenehno zagotavljati pogoje za sarhoupravno in' strokovno rast delavcev in uveljavljanje ustvarjalnosti v združenem delu. V sistemu prepletanja izobraževanja in dela je treba vzgajati k ustvarjalnemu delu mlade generacije in razvijati množično ustvarjalnost delavcev v združenem delu Ta naj ne pripomore le k izboljšanju delovnih procesov in življenjskih pogojev v združenem delu in drugih občanov, temveč ustvarja tudi družbeno vzdušje, ki ceni in spodbuja nenehni razvoj domačega znanja in pospešuje kritični prenos tujega znanja v skladu z našimi usmeritvami in potrebami.
Za doseganje uspehov na področju inventivne dejavnosti je potrebno ob reformi izobraževanja vnašati v učne procese na vseh ravneh vsebinske dopolnitve, ustrezno miselnost, metodološke prijeme in smotrno izbiro znanja, ki bodo spodbujali ustvarjalnost ter Usposabljali delovne ljudi za sodelovanje v inovacijskih procesih. Pri tem je treba v prvi vrsti posvetiti posebno pozornost oblikovanju učnega kadra, pritegniti razvojne kadre in njihove organizacije v izobraževalni proces in zagotoviti trajne oblike izobraževanja.
Za popularizacijo ustvarjalne dejavnosti, inovacij in ustvarjalcev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih je treba sprožiti politično in strokovno akcijo, v ( kateri naj sodelujejo družbenopolitične organizacije in strokovna društva, zlasti pa tisk, radio in televizija, z organizacijo tekmovanj, razstav, simpozijev, raznih oddaj in drugimi oblikami popularizacije prispevka inovacij in njihovih nosilcev za hitrejši razvoj naše družbe na kakovostnih temeljih.
2.	Pri ustvarjanju znanja z raziskovanjem in njegovem prenosu v proizvodno in širšo družbeno prakso je treba zagotoviti z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov na samoupravnih osnovah močnejšo vsebinsko in organizacijsko povezavo med raziskovalci in uporabniki raziskovalnih dosežkov. Pri tem gre zlasti za združevanje in menjavo dela v okviru strnjenih inovacijskih procesov, v katerih naj se smiselno povezujejo in si obenem delijo delo tako delavci v raziskovalnih, svetovalnih in inženiring organizacijah kot tudi delavci v proizvodnji in v družbenih dejavnostih.
Razvijati _je treba sistem ^spodbujanja ustvarjalnosti in uvajati moralna irT materialna priznanja izumiteljem, novatorjem in racionalizatorjem. To naj bo
v (Sjm večji meri zasnovano na dohodkovnem odnosu v skladu z načeli nagrajevanja po delu in njegovih dosežkih.
3.	Inovacijska prizadevanja, ki temeljijo pretežno na domačem znanju, je treba spodbujati tudi s kreditnim sistemom ter davčnimi m earinskimi olajšavami in urediti njihovo evidentiranje. Pri tem je treba vsebinsko opredeliti spremljanje stroškov in gospodarskih učinkov inovacijskih procesov.
V	mednarodni menjavi znanja in tehnologije je treba načrtno odpravljati neenakopravno odvisnost oc tuje tehnologije ter tujih označb blaga in storitev in preprečevati omejevanje tržišča, hkrati pa težiti k čim večjemu izvozu proizvodov in storitev z večjim deležem ustvarjalnega znanja in tudi k izvozu našegr znanja kot bistvene sestavine višjih oblik dolgoročnega gospodarskega sodelovanja s tujino, še posebej z deželami v razvoju.
Zagotoviti je treba učinkovito^ pravno in tržne zaščito naših postopkov, proizvodov^ blagovnih znamk in~ označb porekla in izpopolniti zakonodajo na tem področju ter zagotoviti strokovno usposobitev institucij in oddelkov v organizacijah združenega dela za izvrševanje nalog na tem področju ter vpliv združenega dela na njihovo delovanje. Poleg tega je treba zagotoviti spoštovanje in uveljavljanje domačega jezika pri označevanju blaga in v ekonomski propagandi.
Naloga vzgoje in izobraževanja, tiska, radia, televizije in drugih, ki jih morajo spodbujat) družbenopolitične organizacije, je načrtna skrb za bolj kritično sprejemanje tujega in večje spoštovanje dosežkov domače ustvarjalnosti.
4.	Cimpreje je treba skleniti družbeni dogovor o inovacijah in iz njega izvirajoče samoupravne sporazume, s katerimi se bodo glavni nosilci organiziranega družbenega interesa na tem področju zavezali za izvajanje dogovorjene politike in strategije pri razvijanju ustvarjalnosti in vnašanju inovacij v našo proizvodno in širšo družbeno prakso, Vzpostaviti je potrebne organizacijsko mrežo po regijah in panogah ter v republiki.
5.	Izumiteljsko in inovacijsko delo kot nepogrešljiva razvojna sestavina združenega dela mora dobiti svoje mesto v vseh samoupravnih aktih, ki urejajc odnose med delavci v združenem delu. zlasti odnose pri ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa tudi v vseh družbenih planih, Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost organiziranju množične jzumiteljske dejavnosti, kot temeljne oblike ustvarjalnosti v združenem delu in opredeliti delpvne dolžnosti na inovacijskem področju.
6.	Za uresničevanje razvojnih ciljev je potrebno da imajo temeljne organizacije združenega dela in njihove asociacije na vseh področjih združenega dela srednjeročni načrt svojega razvoja z opredelitvami raziskovalnega dela. prenosa tehnologije ter drugih razvojnih elementov. Za snovanje zamisli za dolgoročnejši razvoj pa morajo imeti organizacije združenega dela in njihove asociacije oziroma panoge In dohodkovne celote okvirne idejne načrte dolgoročnega razvoja. Elemente omenjenih srednjeročnih in dolgoročnih planov morajo temeljne organizacije združenega dela (n njihova združenja obvezno vnašati v svoje letne plane in stabilizacijske ppograme.
Za strokovno pripravo predlogov ter za izvajanje sprejetih sklepov so posebej odgovorni vodstveni in vodilni delavci.
V	skladu z razvojnimi načrti mora vsaka temeljna organizacija združenega dela namensko usmerjati določen del svojih sredstev v inovacijske in razvojne programe za svoje potrebe.
7.	Pospešeno je treba uresničevati družbene dokumente o kadrovski politiki in organizirati proizvod-no-inovaeijske sektorje ali druge organizacijske oblike v organizacijah združenega dela Pri tem mora biti razvojni kader, ki prenaša dosežke raziskav v neposredno prakso, v čim večji meri programsko in dohodkovno vezan na temeljni proizvodni proces.
Ustvarjati je treba pogoje, da se bo z dotokom mladega strokovnega kadra v prakso izboljšala kadrovska struktura v proizvodnji, s čimer bo zagotovljeno hitrejše in učinkovitejše izvajanje inovacijskih procesov.
8.	Z organiziranjem informecijsko-dokumentacij-skih dejavnosti je treba zagotoviti sprotno spremljanje razvoja znanosti m tehnike v svetu in skrbeti za učinkovit pretok informacij v organizacijah in med organizacijami združenega dela.
9.	Gospodarska zbornica Slovenije naj skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in drugimi pristojnimi orgahi sproži pobudo, da se osnovni inovacijski kriteriji, osngve investicijske politike in uvoza tuje inovacije ter usklajevanje pri nastopanju na tujih tržiščih samoupravno obravnavajo v vsej državi, in v medrepubliškem sodelovanju vzpostavi enotni samoupravni sistem za delovanje na teh področjih.
St. 391-3/76
Ljubljana, dne 30. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
806.
Na podlagi S. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o usposabljanju tn zaposlovanju invalidnih oseb
Razglaša se zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28, aprila 1976, na seji Zbora občin dne 28, aprila 1976 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 28, junija 1976.
St. P 0100-126/78
Ljubljana, dne 30, junija 1976- v
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	usposabljanju In zaposlovanju Invalidnih oseb
I.	S P LOS NE DOLOČBE 1, člen
S	tem zakonom se urejata usposabljanje tn zaposlovanje invalidnih oseb. ki zaradi svoje telesne ali duševne prizadetosti potrebujejo pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč In ki Imajo
>
pravico do posebnega družbenega varstva, nimajo pa tega varstva kot invalidne osebe zagotovljenega po drugih predpisih.
Za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju veljajo posebni predpisi.
2.	člen
Usposabljanje za delo po tem zakonu pomeni pridobivanje, izpopolnjevanje ali spremembo znanja in sposobnosti, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali za opravljanje določenega dela.
Usposabljanje zajema tudi prilagajanje na delo.
3.	člen
Politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb oblikujejo delovni ljudje v organizacijah združenega dela. v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje, za vzgojo in izobraževanje, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in socialnega varstva ter v družbenopolitičnih skupnostih; ta politika mora biti sestavni del celotne politike zaposlovanja.
Politika iz prejšnjega odstavka obsega:
—	usmerjanje in programiranje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb;
—	zagotavljanje družbenih in materialnih možnosti za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
—	zagotavljanje položaja in pravic invalidnih oseb v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem;
—	urejanje in zagotavljanje položaja ter ugodnosti organizacijam, ki usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe.
4.	člen
Invalidne osebe, ki so jim zagotovljene pravicv. do usposabljanja in zaposlitve po drugih predpisih, uveljavljajo posamezne pravice iz tega zakona le, če so te pravice večje od že1-zagotovljenih pravic II.
II.	USPOSABLJANJE
5.	člen
Za invalidno osebo, sposobno za usposabljanje za zaposlitev, se po tem zakonu šteje oseba, ki še ni dopolnila 45 let starosti in ki se zaradi svoje invalidnosti ne more brez usposobitve ustrezno zaposliti, nima pa lastnosti invalidne osebe s pravico do usposabljanja po drugih predpisih.
Ne glede na starost po prejšnjem odstavku ima lastnost invalidne osebe tudi oseba, za katero je glede na njeno strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo lahko v krajšem času toliko usposobila za drugo ustrezno delo, da ga bo lahko opravljala vsaj polovico polnega delovnega časa.
6.	člen
Merila in postopek za ugotavljanje in priznavanje lastnosti invalidne osebe po tem zakonu določijo sporazumno Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Zdravstvena skupnost Slovenije.
Merila po prvem odstavku tega člena morajo biti določena tako, da bodo skladna z merili za ocenjevanje invalidnosti po drugih predpisih.
7.	člen
Usposabljanje invalidnih oseb se izvaja:
—	s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu oziroma s prilagajanjem na delo v organizacijah združenega dela ali pri zasebnem delodajalcu;
—	s praktičnim delom, z izučitvijo določenega poklica oziroma s prilagajanjem na delo v invalidski delavnici;
—	z ustreznimi oblikami usposabljanja v zavodih za usposabljanje invalidnih oseb;
—	s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih;
—	s šolanjem na ustreznih šolah.
8.	člen
Za usposabljanje invalidnih oseb skrbijo skupnosti za zaposlovanje. Ta skrb zajema zlasti:
—	pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta v sodelovanju z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb;
—	izbiro organizacije združenega dela oziroma šole, kjer naj se invalidna oseba usposablja za delo in poklic;
—	spremljanje uspešnosti usposabljanja;
—	materialno pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev.
9.	člen
I
Za izvajanje nalog iz prve do tretje alinee prejšnjega člena sklepajo skupnosti za zaposlovanje z organizacijami združenega dela in z zasebnimi delodajalci pogodbe, s katerimi se določajo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank.
10.	člen
Invalidna oseba ima v času usposabljanja pravice in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po predpisih o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti. Će se ugotovi, da je invalidni osebi neogibno potrebna za delo in življenje tudi socialna rehabilitacija, se ji ta zagotovi v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije.
Pri določanju dajatev, ki jih obsega priprava za zaposlitev, se upošteva gmotno stanje invalidne osebe oziroma gmotno stanje članov njene družine po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva Slovenije.
Gmotno stanje po teh merilih ugotavlja občinska skupnost socialnega skrbstva.
III.	ZAPOSLOVANJE
11.	člen
/-a zaposlovanje invalidnih oseb se uporabljajo predpisi o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti ter drugi predpisi, če s tem zakonom ni drugače določeno.
12.	člen
Invalidne osebe se zaposlujejo v organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, če je to mogoče glede na njihovo delovno zmožnost in zdravstveno stanje.
Invalidne osebe, ki ne morejo delati v enakih razmerah kot drugi delavci v organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in pri zasebnih delodajalcih, se zaposlujejo v invalidskih delavnicah in v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji
13.	člen
Za zaposlovanje invalidnih oseb po prejšnjem členu skrbijo skupnosti za zaposlovanje.
Skupnosti za zaposlovanje pri tem sodelujejo z organizacijami združenega dela, z delovnimi skupnostmi in z zasebnimi delodajalci, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z organizacijami in društvi, ki skrbijo za varstvo invalidnih oseb ter z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
14.	člen
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti in zasebni delodajalci so dolžni zagotavljati možnosti za zaposlitev invalidnih oseb.
Organizacije združenega dela, delovne skupnosti in zasebni delodajalci so dolžni po potrebi ustrezno prirediti delovno mesto sposobnostim in zmožnostim invalidne osebe.
Pri programiranju in izvajanju tehnološkega oziroma delovnega procesa si je treba prizadevati, da so delovna mesta dostopna tudi invalidnim osebam.
V skrbi za zaposlovanje invalidnih oseb so organizacije združenega dela in delovne skupnosti dolžne sprejeti še druge ukrepe, ki so potrebni za ustrezno zaposlovanje in delo invalidnih oseb.
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti s samoupravnimi sporazumi, določajo in usklajujejo programe za izvrševanje nalog iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter združujejo sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva lahko združujejo same ali v okviru skupnosti za zaposlovanje ter hkrati določijo način upravljanja in uporabe teh sredstev.
15.	člen
Organ upravljanja organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti je dolžan vsaj enkrat na leto obravnavati stanje v zvezi z zaposlovanjem invalidnih oseb in njihov položaj ter možnosti za zaposlovanje v organizaciji oziroma v skupnosti.
16.	člen
Organizacija združenega dela, ki v obstoječih razmerah nima možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela ustanovi posebno organizacijo, v kateri se zaposlujejo invalidne osebe.
17.	člen
Nezaposlena invalidna oseba ima prednost pri zaposlitvi na prostem delovnem mestu, za katero se je prijavilo več oseb, če njene strokovne in druge sposobnosti ustrezajo zahtevam prostega delovnega mesta
Če je invalidna oseba pri izbiri odklonjena, lahko za varstvo svoje prednostne pravice začne pred pristojnim sodiščem združenega dela postopek zoper dokončen sklep o izbiri.
18.	člen
Če invalidna oseba, ki ji organizacija-združenega dela v svojem okviru ne more zagotoviti ustreznega delovnega mesta oziroma dela. zagotovila pa ji ga je v posebni organizaciji iz 16. člena tega zakona ali v drugi organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti. takšno delovno mesto oziroma delo odkloni, mora organizacija združenega dela brez odlašanja takšno odklonitev sporočiti skupnosti za zaposlovanje.
Pristojni organ skupnosti za zaposlovanje je dolžan nemudoma presoditi razloge odklonitve in o tem izda sklep. Na podlagi dokončnega sklepa o tem, da je bila odklonitev neutemeljena, invalidna oseba izgubi pravice iz naslova priprave za zaposlitev. V takšnem primeru se šteje, da je organizacija združenega dela izpolnila obveznosti iz tega zakona.
19.	člen
Ce Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije ugotovi, da se organizacije združenega dela ne ravnajo po določbah 14. in 16. člena tega zakona in zaradi tega zaposlovanje invalidnih oseb po tem zakonu ne poteka uspešno, so organizacije združenega dela dolžne zaposlovati invalidne osebe v okviru določenih odstotkov od celotnega števila zaposlenih v organizaciji. Te odstotke določi na predlog skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Izvršni , svet Skupščine SR Slovenije za organizacije združenega dela po posameznih področjih, panogah, skupinah ah podskupinah. Pri določanju teh odstotkov je treba upoštevati zlasti, zahtevnost, težavnost in nevarnost delovnega procesa v organizacijah združenega dela tet število zaposlenih.
20.	člen
Organizacije združenega dela, ki ne zaposlijo obveznega števila invalidnih oseb ali jih zaposlijo manjše število, kot so jih dolžne zaposlovati po pravnomočnem sklepu iz 21. člena tega zakona, se v okviru skupnosti za zaposlovanje dogovorijo za posebni prispevek iz dohodka,*ki ga zagotavljajo skupnosti za zaposlovanje za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in za zagotavljanje drugih pravic, ki gredo tem osebam po tem zakonu.
Ce ne pride do sporazumne ureditve, določi višino posebnega prispevka občinska skupščina na predlog občinske skupnosti socialnega varstva
21.	člen
V	okvirih, predpisanih po 19. členu tega zakona, določi posamezni organizaciji združenega dela obvezno število invalidnih oseb, ki jih mora zaposliti, skupnost za zaposlovanje v soglasju z občinsko skupnostjo socialnega varstva. Pri tem je treba upoštevati poleg zahtevnosti in težavnosti delovnih razmer zlasti zdravstveno in socialno strukturo zaposlenih.
V	obvezno število invalidnih oseb po prejšnjem odstavku se štejejo tudi delovni in vojaški invalidi
Zoper sklep o določitvi obveznega števila zaposlenih invalidnih oseb lahko organizacija združenega dela v osmih dneh od dneva, ko ji je bil vročen sklep vloži ugovor na Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Ta mora o ugovoru odločiti v 15 dneh od dneva, ko je prejela ugovor
Ce Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavrne ugovor, lahko organizacija združenega dela sproži spor pred sodiščem združenega dela.
Organizacija združenega dela je lahko oproščena obveznosti iz 19 člena tega zakona, če dokaže, da nima možnosti za izpolnitev te obveznosti, čeprav izpolni obveznosti i iz 14 člena tega zakona.
O opiostitvi odloči skupnost za zaposlovanje v soglasju z občinsko skupnostjo socialnega varstva. Ko skupnost za zaposlovanje odloči o oprostitvi, mora odločiti tudi o obveznosti plačevanja prispevka po 20. členu tega zakona.
22.	člen
Izpolnjevanje določb, s_ katerimi,se določajo naloge organizacij združenega dela, delovnih skunosti in zasebnih delodajalcev po tem zakonu, nadzirajo občinski upravni organi, pristojni za inšpekcijo dela.
IV.	POSEBNE ORGANIZACIJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB
1.	Vrste posebnih organizacij
a)	Zavodi za usposabljanje invalidnih oseb
23.	člen	,
Zavodi za usposabljanje invalidnih oseb so organizacije združenega dela, v katerih se po posebnem programu zagotavlja usposabljanje tistih invalidnih oseb, ki jim ni mogoče zagotoviti usposabljanja z drugimi oblikami usposabljanja iz 7. člena tega zakona.
Dejavnost zavodov za usposabljanje invalidnih oseb je dejavnost posebnega družbenega pomena.
24.	člen
Zavodi za usposabljanje invalidnih oseb opravljajo zlasti:
—	delovno in poklicno usmerjanje;
—	poklicno usposabljanje;.
—	psihosocialno in delovno pripravo za zaposlitev;
—	socialno rehabilitacijo;
—	posebno strokovno pomoč pri posredovanju zaposlitve;
—	svetovalno in strokovno pomoč pri prirejanju delovnih mest sposobnostim in zmožnostim invalidne osebe;
—	druge naloge, ki omogočajo usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
25.	člen
Zavode za usposabljanje invalidnih oseb lahko ustanavljajo družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela, skupnosti za zaposlovanje, skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti za vzgojo in izobraževanje in skupnost pokojninskega m invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na podlagi programa za ustanavljanje in razvoj teh zavodov v SR Sloveniji, ki ga sprejme Skupnost socialnega varstva Slovenije.
Ustanovitelj mora za ustanovitev zavoda pripraviti program usposabljanja, predvideti kadrovsko sestavo ter zagotoviti potrebno materialno osnovo za usposabljanje.
Ustanovitelj mora za ustanovitev zavoda dobiti poprejšnje soglasje Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
26.	člen
Sredstva za delo zavoda za usposabljanje invalidnih oseb zagotavljajo na pocjlagi skupno sprejetega programa skupnosti za zaposlovanje. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter skupnosti socialnega skrbstva, ki v ta namen sklenejo poseben samoupravni sporazum.
27.	člen
, V skladu s programom po prvem odstavku 25. člena tega zakona Skupnost socialnega varstva Slovenije pooblasti en ali več zavodov za usposabljanje invalidnih oseb za opravljanje aplikativne raziskovalne dejavnosti.
28.	člen
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za delo strokovne in tehnične pogoje za delo zavodov za usposabljanje invalidnih oseb ter strokovno usposobljenost oseb za delo v zavodih, ki so pooblaščeni za aplikativno raziskovalno dejavnost.
b)	Invalidske delavnice
29.	člen
Invalidske delavnice so organizacije združenega dela, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo delovno' zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot druge invalidne osebe.
Invalidske delavnice poslujejo po načelih, po katerih poslujejo organizacije združenega dela na področju gospodarstva.
Dejavnost invalidskih delavnic je posebnega družbenega pomena.
30.	člen
Invalidske delavnice lahko ustanavljajo organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, skupnosti za zaposlovanje, skupnosti socialnega skrbstva in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na podlagi programa občinskih skupnosti socialnega varstva o ustanavljanju in razvoju invalidskih delavnic.
Ustanovitelj mora za ustanovitev invalidske delavnice pripraviti proizvodni oziroma delovni program, predvideti temeljno kadrovsko sestavo, ustrezno vlogi invalidske delavnice ter zagotoviti potrebna osnovna in obratna sredstva.
Ustanovitelj mora za ustanovitev invalidske delavnice dobiti poprejšnje soglasje Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
31.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije usklajuje programe občinskih skupnosti socialnega varstva o ustanavljanju in razvoju invalidskih delavnic ter spremlja uresničevanje teh programov.
32.	člen
Status invalidske delavnice lahko pridobi organizacija združenega dela, če so izpolnjeni pogoji iz 30. člena tega zakona in če je od skupnega števila zaposlenih najmanj 40 °/o invalidnih oseb povprečno na leto.
V	število zaposlenih delavcev po prejšnjem odstavku se štejejo tudi invalidne osebe na usposabljanje v organizaciji združenega dela.
33.	člen
Invalidska delavnica sme organizirati delo na domu invalidne osebe pod pogoji, ki so določeni V 82. do 84. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 0 delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74), da tako omogoči invalidni osebi uspešno in njeni invalidnosti najustreznejše opravljanje poklica oziroma dela, za katero je usposobljena.
V	samoupravnem splošnem aktu invalidske de-
lavnice mora biti določeno, kakšno strokovno in drugo pomoč bo invalidska delavnica zagotavljala invalidni osebi, ki dela na domu..	,
c)	Zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji
34.	člen
Invalidne osebe, ki se ne morejo zaposlovati v rednih razmerah, niti v invalidskih delavnicah in ki so potrebne poseijnjh oblik zavodskega varstva, se zaposlujejo v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji.
Zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji so posebni socialni zavodi po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, iU 39-450/74).
2.	Skupne določbe
35.	člen
Nadzorstvo nad strokovnim delom in poslovanjem zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in invalidskih delavnic opravlja republiški upravni organ, pristojen za delo, v sodelovanju z republiškim upravnim organom, pristojnim za socialno varstvo.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka tudi ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev in dele zavoda oziroma invalidske delavnice in ah se namensko uporabljajo sredstva po 41. členu tega zakona.
36.	člen
V zavodu za usposabljanje invalidnih oseb in v invalidski delavnici sodelujejo pri odločanju o zadevah nosebnega družbenega pomena poleg delavcev tudi delegati organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter drugih zainteresiranih organizacij.
Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti: razvojni program, izgradnja in sanacija zavoda oziroma invalidske delavnice, določanje pogojev za pridobivanje dohodka zavoda, cene storitev zavoda tei statusne spremembe, kadrovska politika, imenovanje in razreševanje ter odgovornost direktorja, obravnavanje stanja in dela zavoda oziroma invalidske delavnice glede izpolnjevanja nalog ter tiste določbe samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo ta vprašanja.
Z ustanovitvenim aktom se določi, kako sodelujejo pri odločanju delegati iz prvega odstavka tega člena.
K statutu zavoda za usposabljanje invalidnih oseb oziroma invalidske delavnice daje soglasje skup. ščina občine, v kateri ima svoj sedež zavod oziroma invalidska delavnica.
37.	člen
Organ upravljanja zavoda za usposabljanje invalidnih oseb oziroma invalidske delavnice najmanj enkrat letnp poroča organoma iz 35, člena tega zakona o strokovnem delu in poslovanju.
38.	člen
Za nadzorstvo nad delom zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji veljajo določbe zakona o socialnem skrbstvu. V.
V.	DAVČNE IN DRUGE OLAJŠAVE
39.	člen
Posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter druge organizacije združenega dela in zasebni delodajalci, ki zaposlujejo inva-
lidne osebe, so deležne olajšav, ki se določijo s predpisi, s katerimi se urejajo davčne in druge materialne obveznosti temeljnih organizacij združenega dela ter drugih zavezancev.
Občinske skupščine lahko skladno'z zakonom določijo olajšave glede davkov, ki so dohodek občine.
Predlog za olajšave pripravi Skupnost socialnega varstva Slovenije oziroma občinska skupnost socialnega varstva.
i	40. člen
Samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture ter za vzgojo in izobraževanje se lahko sporazumejo koliko sredstev za financiranje dejavnosti, ki so bila zbrana s prispevki od vseh zaposlenih v posebnih organizacijah za usposabljanje m zaposlovanje invalidnih oseb, odstopajo tem organizacijam za namene določene s tem zakonom.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in zdravstvene skupnosti se lahko sporazumejo, da odstopajo posebnim organizacijam za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb znesek, zbran s prispevkom iz dohodka teh organizacij za nesrečo pri delu in poklicna obolenja.
41.	člen
Posebne organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb so dolžne sredstva, ki jim ostanejo zaradi olajšav po 39. členu tega zakona, in odstopljena sredstva po 40. členu tega zakona uporabili za tele namene:
—	za razširitev dejavnosti pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb;
—	za nabavo strojev in orodij, potrebnih za opravljanje dejavnosti;
—	za prireditev strojev In drugih naprav ter delovnih prostorov sposobnostim invalidne osebe dziro-ma za prilagoditev njeni telesni okvari tako, da lahko invalidna oseba neovirano in varno opravlja svoje delo, za katero je usposobljena;
—	za izboljšanje tehnološkega procesa in organizacije dela;
—- za izboljšanje varstva pri delu;
—- za sanacije po odobrenih sanacijskih programih,
VI.	UVELJAVLJANJE IN UŽIVANJE PRAVIC
42.	člen
Delovni ljudje s stalninp prebivališčem na območju SR Slovenije, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po tem zakonu, , uveljavljajo pravice do usposabljanja in zaposlovanja po določbah tega zakona in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
Predlog za postopek za ugotovitev lastnosti invalidne osebe po 6. členu tega zakona in za priznanje ustreznih pravic, da prizadeta oseba s tem. da se prijavi skupnosti za zaposlovanje, pristojni po stalnem ' prebivališču te osebe.
Prijavo s predlogom za uvedbo postopka lahko da v imenu prizadete osebe njen skrbnik, če ta oseba ni opravilno sposobna; lahko pa jo dajo tudi občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska zdravt stvena skupnost, zdravstvena organizacija, v kateri
se taka oseba zdravi, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter krajevna , skupnost, kjer ima taka oseba stalno prebivališče.
43.	člen
Organ skupnosti za zaposlovanje, pristojen za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in za priznanje ustreznih pravic, začne postopek po uradni dolžnosti, brž ko prejme predlog po prejšnjem členu ter odloči o zadevi s sklepom v 30 dneh od dneva, ko dobi izvid o vrsti in stopnji invalidnosti.
Sklep se vroči prizadeti osebi oziroma osebi ali skupnosti oziroma organizaciji, ki je vložila predlog
44.	člen
Zoper sklep po prejšnjem členu lahko prizadeta oseba v 15 dneh od dneva, kb je prejela sklep, vloži ugovor na organ skupnosti za zaposlovanje, ki je pri- ' stojen za odločanje o ugovoru po statutu skupnosti
Pravico do ugovora ima tudi oseba ali skupnost oziroma organizacija, ki je vložila prijavo po -retjem odstavku 42. člena tega zakona.
45.	člen
Zoper dokončen sklep lahko prizadeta oseba, skrbnik ali skupnost oziroma organizacija iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona sproži spor pred pristojnim sodiščem združenega dela v 30 dneh od dneva vročitve dokončnega sklepa.
46.	člen
Pravice, priznane po tem zakonu, se začno uživati, ko postane sklep o priznanju lastnosti invalidne osebe po tem zakonu pravnomočen.
Pravnomočen sklep se sme razveljaviti ali spremeniti z novim sklepom, če se zve za dejstva, ki vplivajo na pravico, ta dejstva pa so nastala po izdaji sklepa.
VII.	FINANCIRANJE
47.	člen
Zagotavljanje in uresničevanje pravic v okviru skupnosti za zaposlovanje ter opravljanje strokovnih opravil v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb po tem zakonu se financira s prispevkom za zaposlovanje, z združevanjem sredstev združenega dela po petem odstavku 14. člena in s sredstvi, pridobljenimi s posebnim prispevkom po 20. členu tega zakona.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen ^
Obstoječi zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in invalidske delavnice morajo prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam tega zakona v enem letu od dneva, ko začne veljati ta zakon.
49.	člen
Ustanovitelji obstoječih zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in invalidskih delavnic se morajo v Šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona sporazumeti, kdo bo prevzel ustanoviteljske pravice in dolžnosti.
Ustanovitelj, določen po prejšnjem odstavku, mora v nadaljnjih šestih mesecih uskladiti akt o ustanovitvi z določbami tega zakona.
50.	člen
Strokovne, tehnične in kadrovske pogoje za delo zavodov za usposabljanje invalidnih oseb po 28. členu tega zakona je treba predpisati v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
Obstoječi zavodi morajo izpolniti predpisane pogoje iz prejšnjega odstavka v treh letih od dneva uveljavitve teh predpisov.
Ce zavod v roku iz prejšnjega odstavka ne izpolni predpisanih pogojev, preneha z delom. V tem primeru mora tisti, ki je invalidno osebo napotil na usposabljanje, tej zagotoviti usposabljanje drugod.
»
51.	člen
Invalidne osebe, ki so se usposobile za delo in imajo na podlagi 112. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravico do zaposlitve, pa se še niso zaposlile, uživajo od dneva uveljavitve tega zakona varstvo pri pristojni skupnosti za zaposlovanje.
Invalidni osebi, ki ima pravico do začasnega nadomestila na dan, ko preneha veljati določba 112. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izplačuje začasno nadomestilo kot denarno nadomestilo pristojna skupnost za zaposlovanje.
Zahteve, ki so v postopku po 112. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa do dneva uveljavitve tega zakona ne bodo pravnomočno rešene, se obravnavajo po dosedanjih predpisih'
52.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
—	zakon o razmerju med številom invalidov in skupnim številom v invalidski delavnici zaposlenih ljudi ter o namenski uporabi sredstev posebnega sklada (Uradni list SRS, št. 46-266/70);
—	določba 112. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72, št. 26-242/73 in št. 34-411/74).
53.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.
St. 10-7/76
Ljubljana, dne 30. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
807.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jožeta Brileja in sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Marjana Jenka, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev TOZD osnovnega in dispanzerskega zdravstvenega varstva Pomurskega
zdravstvenega doma Murska Sobota, po javni obravnavi dne 10. junija 1976
odločilo:
Razveljavi se samoupravni sporazum o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev temeljne organizacije združenega dela osnovnega in dispanzerskega zdravstvenega varstva Pomurskega zdravstvenega doma Murska Sobota z dne 31. julija 1975.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je v zvezi s pobudami, ki so jih dali Jelenovec Jože, Jelenovec Stefan in Lutar Adam ter Pucko Marija in Šiftar Nevenka ter Titan Jožica, vsi iz Murske Sobote, za oceno določbe 23. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, s sklepom z dne 25. maja 1976 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 23. člena samoupravnega sporazuma v celoti. Poleg ocene ustavnosti in zakonitosti določbe 23. člena samoupravnega sporazuma je bilo namreč treba oceniti tudi, ali je bil sporazum sprejet tako, kot zahteva zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu za sprejem splošnih aktov, ki urejajo medsebojne odnose v združenem delu.
V	postopku pred ustavnim sodiščem je bilo ugotovljeno, da je bila pri določanju predloga samoupravnega sporazuma na delnih zborih delavcev temeljne organizacije združenega dela osnovnega in dispanzerskega zdravstvenega varstva prisotna manj kot polovica vseh delavcev temeljne organizacije. Delavci temeljne organizacije se prav tako niso pismeno izjavili o tem, da se strinjajo s pravicami in Obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma. Samoupravni sporazum ni bil sklenjen v skladu z določbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki v 5. členu zahteva, da predlog samoupravnega sporazuma določijo delavci z večino glasov vseh delavcev temeljne organizacije, samoupravni sporazum pa se šteje kot izraz volje večine delavcev za sklenjenega, kadar dve tretjini delavcev v temeljni organizaciji pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma.
Glede 23. člena samoupravnega sporazuma ustavno sodišče še posebej ugotavlja njegovo neskladnost z ustavo in zakonom. Po besedilu drugega odstavka citiranega člena se namreč smatra, da delavec ne opravlja dela na delovnem mestu v predvideni kvaliteti, obsegu in času, če nima ustrezne izobrazbe, kakor se zahteva za to delovno mesto.
Naloge zdravstvenega varstva opravljajo zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci in drugi strokovno usposobljeni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje, določene v zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih ali v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene organizacije (140. člen zakona o zdravstvenem varstvu, Uradni list SRS, št. 38/74). Po 188. členu tega zakona zdravstveni delavci, ki jim je bila po prej veljavnih predpisih priznana ustrezna strokovna izobrazba oziroma so si strokovno izobrazbo pridobili v ustreznih medicinskih šolah in Jim je bil priznan temu ustrezen naziv, obdržijo svoj naziv in lahko opravljajo delo zdravstvenega varstva, za katero se zahteva strokovno
izobrazba, ki jo imajo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Pravilnik o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih za delo reševalne službe .(Uradni list SRS, št. 31/69), ki se po 7. točki 186. člena zakona še uporablja, določa, da mora voznik reševalnega avtomobila imeti kvalifikacijo za šoferja D kategorije, izjemoma pa je lahko tudi poklicni voznik z vozniškim dovoljenjem C kategorije z najmanj 4-letno vozniško prakso. Samoupravni sporazum je bil pri obeh kategorijah delavcev dolžan upoštevati, da je s temi določbami tem delavcem priznana alternativno opredeljena strokovnost za opravljanje nalog delovnega mesta, kar zahteva tudi enako obravnavanje delavčevih pravic po tej osnovi Kar zadeva osebni dohodek delavca za delo na enakem delovnem mestu je v tem primeru ta lahko različen glede na dejanski delovni prispevek, ugotovljen na podlagi osnov in meril, ki jih delavci določijo s samoupravnim sporazumom.
V	zvezi z vsemi temi ugotovitvami je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
St. U I 51/75-17
U I 52/75
Ljubljana, dne 10. junija 1976.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
808.
Na podlagi tretjega odstavka 8. člena, drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 11. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976
1.	člen
Za vlaganja v razvoj kmetijstva (3. točka prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76 — v nadaljnjem besedilu: zakon) se štejejo vlaganja v:
1.	kmetijsko mehanizacijo in opremo, ki je namenjena za vse vrste rastlinske in živalske proizvodnje,
2.	nasade hmelja in jagodičevja, v sadovnjake in vinograde ter v pripadajoče objekte in v objekte za vzgojo semena ter sadik,
3.	za graditev in preureditev živinorejskih objektov za proizvodnjo mesa, mleka in jajc s pripadajočimi objekti (silosi, skladišča krme, valilnice, me-šalnice, zbiralnice in hladilne naprave za mleko),
4.	nabavo in vzrejo osnovne črede,
5.	graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo grozdja, sadja, vrtnin, rib ter hladilnic, sušilnic In skladišč za kmetijske pridelke iz lastne ali kooperacijske proizvodnje.
6.	objekte in opremo za predelovanje vrtnin,
7.	prostorsko-ureditvene operacije iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) in za nakup kmetijskih zemljišč,
8 nabavo, graditev in opremljanje .objektov za vzi'ejo in ulov rib,
9. trajna obratna sredstva pri vlaganjih iz točk
1	do 8.
2.	člen
Za opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (4. točka prvega odstavka 8. člena zakona) se šteje Oprčma, ki jo raziskovalne organizacije potrebujejo za realizacijo svojega dolgoročnega raziskovalnega programa, pa je ni mogoče racionalno nadomestiti z uporabo opreme drugih raziskovalnih organizacij, in sicer:
—	če je Raziskovalna skupnost Slavonije sofinancirala ali kreditirala nabavo take opreme, ali
—	če je bila oprema uvožena in oproščena plačila carine, ali
—	če je Raziskovalna skupnost Slovenije s posebnim aktom ugotovila, da gre za opremo, določeno v uvodnem delu tega odstavka.
Raziskovalne organizacije po prejšnjem odstavku so raziskovalne organizacije, ki so vpisane v razvidu raziskovalnih organizacij pri Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in ki so kot raziskovalne organizacije evidentirane pri službi družbenega knjigovodstva.
3.	člen
Za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (7. točka prvega odstavka 8. člena zakona) se štejejo vlaganja v objekte, naprave in opremo za zbiranje, sortiranje, pripravo in predelavo odpadkov v sekundarne surovine, in sicer zlasti:
—	hidravlične in mehanske stiskalnice in škarje za rezanje železa in drugih kovin, papirja, tekstila, plastike, gume, poliuretana in usnja,
—	naprave za trganje in razvlaknjevanje tekstila, kablov, plastike, gume in papirja,
—	drobilce in klasirne naprave za steklo in plastiko,
—	opremo za čiščenje in predelavo odpadnih olj (mazalna, kurilna in hladilna),
—	opremo za predelavo rabljenih avtomobilskih gum (protektiranje in druga uporaba),
—	opremo za predelavo organskih odpadkov v močna krmila, tehnične maščobe in podobno,
—	opremo za predelavo lesnih odpadkov,
—	opremo za predelavo žlindre v gradbene materiale,
—	naprave za destilacijo odpadnih barv,
—	opremo za predelavo odpadne poliuretanske opreme,
—	opremo za predelavo odpadkov pri predelavi kože,
—	opremo za predelavo odpadkov klavnic (kri. živalski organi),
—	opremo za predelavo tehnološko odpadnega gipsa.
—	opremo za recikliranje odpadnih fenolov,
—	opremo za predelavo odpadnih maščob (loj, odpadni loj, klavnižke ‘maščobe, kanalske maščobe, odpadki oljarske industrije, odpadne maščobe usnjarske industrije, mastne kisline).
—	opremo za uničevanje organskih odpadkov (naprave za kurjenje, oziroma sežiganje odpadkov),
—	opremo za predelavo beljakovinskih odpadkov (za kislinsko in biološko hidrolizo),
—	opremo za regeneracijo odpadne soli,
—	opremo za predelavo odpadkov bele pločevine (pridobivanje cina in odpadnega poljekla za železarsko industrijo).
4.	člen
Za vlaganje v investicije na manj razvita območ- * ja v Socialistični republiki Sloveniji (prva alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se, štejejo investicijske naložbe davčnega zavezanca iz lastnih sredstev poslovnega sklada ali iz kreditnih virov, in sicer:
—	če davčni zavezanec, ki ima sedež ha manj razvitem območju, vlaga sredstva v razširitev zmogljivosti, ali
—	če se sredstva vlagajo na podlagi samoupravnega sporazuma po načelih združevanja dela in sredstev.
Za vlaganja v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji (druga alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo vse naložbe iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem letu
5.	člen
Za vlaganja v razvoj surovinske industrije (tretja alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo naložbe v naslednjih panogah oziroma skupinah dejavnosti po nomenklaturi za razporejanje gospodarskih in drugih organizacij in državnih organov po dejavnosti:
—	111-10 hidroelektrarne ,
—	111-20 termoelektrarne.
I	—' 112-11 rudniki črnega premoga,
—	112-12 rudniki rjavega premoga,
—	112-13 rudniki in sušilnice lignita,
—	113-10 podjetja za proizvodnjo nafte in naravnega plina,
—	114-10 rudniki železa,	1
—	115-11 rudniki bakra,
—	115-12 rudniki svinca in cinka,
—	115-13	rudniki	boksita,
—	115-14	rudniki	urana
—	115-18 rudniki drugih barvastih kovin,
—	116-11	rudniki	azbesta,
—	116-12	rudniki	magnezita	in	gline,
—	116-13	rudniki	kremenčevega	peska.
—	116-18 rudniki drugih nekovinskih rudnin,
—	116-21 rudniki soli in solarne,
—	116-22 morske solarne.
—	120-11 osnovni kemični izdelki,
—	120-12 umetna gnojila in zaščitna sredstva, 131-00 geološka in rudarska raziskovanja.
6.	člen
Za vlaganja v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (četrta alinea prvega odstavka 9. člena zakona) se štejejo naložbe na področju industrije in rudarstva, kmetijstva in ribištva, gradbeništva in prometa.
7.	člen
Za vlaganja v investicije po 1., 2., 3., 5. in 6. členu tega odloka se štejejo vse naložbe iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem letu.
8.	člen
Pn ugotavljanju davčne osnove za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 se od celotnega dohodka odšteje amortizacija v dejansko obračunani višini (drugi odstavek
11.	člena zakona) davčnim zavezancem v naslednjih panogah oziroma skupinah dejavnosti po nomenklaturi za razporejanje gospodarskih ter drugih organizacij in državnih organov po dejavnostih:
1.	— 211-00 kmetijstvo,
2.	— 511-10 železniška transportna podjetja, ’
—	512-10 podjetja za prevoz potnikov po morju.
—	512-20 podjetja za prevoz blaga v obalni plovbi,
—	512-30 podjetja za prevoz blaga v prekomorski plovbi,
—	514-10 podjetja za prevoz potnikov in blaga z letali,
—	514-20 aerodromska podjetja,
—	516-10 podjetja za prevoz potnikov v mestih (sem spadajo tudi žičnice),
—	517-10 luška podjetja in luška prekladalna podjetja,
—	517-20 skupnosti luških podjetij,
—	519-10 podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet,
3.	v panogah in skupinah iz tretje do enaindvajsete alinee 5. člena tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-22/72
Ljubljana, dne 28. junija 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Zvone Dragan 1. r
809.
Na podlagi 22. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73. 13-91/74 in 29-1447/75) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrala za SR Slovenijo
ODREDBO
o	obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1976 1 2
1.	člen
Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS. št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74 in 29-1447/75) sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
2.	člen
Z dnem. ko prične veljati ta odredba, preneha ve. ljati odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 2-82/76).
3.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan pc objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-18/72
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
OBRAČUN
davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela od 1. I. 1976 do ............. 1976
001	Celotni dohodek
002	Materialni stroški (11. člen, 1 točka ZD)
003	Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen. 2. točka ZD)
004	Amortizacija (11. člen. 3. točka ZD)
005	Obresti za kredite (11. člen, 4. točka ZD)
006	Zavarovalne premije (11 člen, 4. točka ZD)
007	Osebni dohodki (11. člen, 5 točka ZD)
008	Pogodbene organizacije združenega dela (11. člen, 5. točka ZD)
009	SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 11. CL. ZD (zap. št. 002 do 008)
010	Izredni izdatki (12. člen, 1. 'točka ZD)
011	Zakonske obveznosti (12. člen, 2. točka ZD)
012	Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka
013	Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. člen, 3. točka ZD)
014	Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen. 4. točka ZD)
015	Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim v katerih je članstvo po zakonu obvezno (12. člen. 5. točka ZD)
016	Izdatki, ki ‘imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov in izdatki sredstev za skupno porabo delavcev (12. člen, 6. točka ZD)
017	Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen, 7. točka ZD)
018	Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD)
019	Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini (13. člen ZD)
020	SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 12. IN 13. CL. ZD (zap. št. 010 do 019)
021	PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 001 manj zap. št. 009 + 020)
022	Vlaganja v izobraževalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS — Ur. 1. SRS. št. 39/74, 29/75 in 10/76)
023	PRISPEVNA OSNOVA ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. št. 022)
024	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVAL-
NO SKUPNOST SRS (10.2 0/o od zneska na zap. št. 023)	y
025	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA PO 19. čle.
nu zakona o koliziji (Ur 1 SFRJ. št. 36'75 — zap Št. 024 X ......... BOD)
026	VPLAČANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS
027	Vlaganja v Raziskovalno skupnost SRS (11. člen' zakona o financiranju SIS — Ur. 1 SRS. št 39/74 29/75 in 10/76)
028	PRISPEVNA OSNOVA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. št. 027)
029	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (.............“/o od zneska pod zap.
št. 028)
030	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA ZA RAZ-
ISKOVALNO SKUPNOST SRS po 19. členu koli. zijskega zakona (zap. št. 029 X -.... BOD)
031	VPLAČANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS
032	DAVČNA OSNOVA (zap. št. 021 manj zap. št. 024 + 029 ali 025 + 030)
033	Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (8. člen, 1. točka ZS)
034	Združevanje sredstev za financiranje programa SLO (8. člen, 2. točka ZS)
035	Naložbe v kmetijstvu (8. člen, 3. točka ZS)
036	Naložbe v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (8. člen. 4. točka ZS)
037	Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja (8. člen, 5. točka ZS)
038	Združevanje sredstev za financiranje krajevnih skupnosti 18. člen, 6. točka ZS)
039	Naložbe v predelavo odpadkov za pridobivanje Surovin i8. člen, 7. točka ZS)
040	Štirikratni znesek naložb v investicije na manj razvitih območjih SRS (9. člen, 1. alinea ZS)
041	Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih SFRJ (9. člen, 2. alinea ZS)
042	Naložbe v razvoj surovinske industrije (9. člen,
3.	alinea ZS)
043	Naložbe v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (9. -čl,, 4. alinea ZS)
044	Posojila za ceste
045	Zmanjšanje davčne osnove izvoznikom (10. člep.
' ZS)
046	Del amortizacije nad predpisanimi stopnjami (11. člen ZS)
047	SKUPNO ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE (zap. št. 033 do 046)
048	ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št. 032 manj zap. št. 047)
049	Del davčne osnove po 19. členu zakona o koliziji
(zap. št. 048 X ..... %> BOD)
050	Del dohodka za nadomestilo izpadlih transportnih dohodkov
051	Del dohodka za nadomestilo izpadlih dohodkov elektrogospodarstva
052	OSNOVA za izračun davka (zap.. št. 048 ali 049 manj 50 + 51)
053	Znesek davka (5,5 °/o od zap. št. 052, 2. člen ZS)
054	Znesek davka (3 "/o od zap. št. 052, 12. člen, 2. odst. ZS)
055	Znižanje davka premogovnikom (13. člen ZS) (80 %> od zap. št. 053 ali 054)
056	Znižanje davka založniškim organizacijam (14. člen ZS) (80 °/o od zap. št. 053 ali 054)
057	Znižanje davka na novo organiziranim zavezancem na manj razvitih območjih (15. člen ZS — 90 “/o od zap. št. 053 ali 054)
058	SKUPAJ ZNIŽANJA (zap. št. 055 do 057)
059	OBVEZNOSTI ZA DAVEK (zap. št. 053 ali 054 manj zap. št. 058)
060	Vplačane akontacije
069 Obračunani prispevek solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč — 0,3 °/o od zap. št. 052
Metodologija za izpolnjevanje obrazca
1.	Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami.
Posamezne postavke temeljijo na določbah:
— Zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75, v nadaljnjem besedilu: ZD);
— Zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Ur. 1. SRS, št. 10/76 in 17/76) (v nadaljnjem besedilu: ZS);
— Obrtnega zakona in pravilnika o vodenju poslovnih knjig j blagajne in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela (Ur. 1. SRS, št. 26/73 in 1/75);
— Navodila o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja (Ur. 1. SRS, št. 14/76);
—■ Zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 in 1976 (Ur. 1. SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76);
— Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Ur. 1. SFRJ, št. 36/75 in 17/76);
— Odloka o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davek iz dohodka TOZD in negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 23/73, 20/75 in 29/75):
— Odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1976 (Ur. 1. SRS, št. 18/76);
— Navodila o tem, kaj' se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka TOZD (Ur. 1. SRS, št. 18/76)
Posamezne zneske vnašamo po zaporednih številkah obrazca takole:
Zap. št. 001 — Celotni dohodek — Znesek iz zap. št. 33 obrazca PU ali BU
Zap. št. 002 — Materialni stroški — znesek iz zap. št.
16 obrazca PU ali BU — vsega porabljena sredstva, zmanjšana za
—	dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev;
—	dejansko obračunano amortizacijo osnovnih sredstev;
—	dnevnice za potovanja v državi in tujini brez povračil izdatkov za nočnine;
—	dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina);
—	dejansko obračunaina povračila za ločeno življenje;
—	dejansko obračunane terenske dodatke;
—	izredne izdatke — celotna skupina 73 Zap. št. 003 — Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev —* dejanski znesek stroškov evidentiranih v razredu 4, vendar ne več kot 60 °/o od zneska amortizacije
Zap. št. 004 — Amortizacija —: dejanski znesek obračunane amortizacije evidentirane na kontu 420;
Zap. št. 005 — Obresti za kredite — znesek iz zap. št. 36 — obrazca PU ali BU;
Zap. št. 006— Zavarovalne premije — znesek z zap. št. 38 obrazca PU ali BU;
Zap. St. 007 — Osebni dohodki — znesek izračunan tako, da pomnožimo število pogojno nekvalificiranih delavcev, izračunan po navodilu 3. točke odredbe o metodologiji za Izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka In sredstev za osebne dohodke '	(Ur. 1. SRS, št. 8/75) s 3120, oz. s 3420
za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek;
Zap. št. 008 — Odbitne postavke za POZD — zneske, ki predstavljajo:
—	odplačilo ustanoviteljevih vloženih sredstev po 2. odstavku 30. člena obrtnega zakona, evidentirano na zap. št. 43-PU ali BU oz. konta 234 Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v POZD (Ur, 1. SRS, št, 1/75);
—	del dohodka, ki pripada ustanovitelju po določbi 2. odstavka 36. člena obrtnega zakona;
Zap. št. 022— Vlaganja v izobraževalno in razisko-ln 027	valno skupnost SRS — znesek vlaganj
določen s samoupravnim sporazumom, s splošnim aktom interesne skupnosti ali z zakonom v smislu določbe 2. odstavka 11. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov SIS (Ur. 1, SRS, št, 39/74, 20/75 in 10/76);
Zap. št. 025 — Del prispevka po 19. členu zakona o in 030	koliziji — znesek, ki pripada republiki
SR Sloveniji;
Zap, št. 049 — Del davčne osnove po 19. členu zakona o koliziji — znesek, ki odpade ng del dohodka izračunan po določbi 2. odstavka 19. člena zakona o koliziji, In to Samo za delovne enote po zap. št. 25 in 30;
Zap. št. 059 — Obveznost zp davek ne predstavlja obveznosti plačila, ker se po 25. členu ZĐ plačuje davek Iz dohodka med letom v višini 1/12 obračunanega davka za preteklo leto.
— osebni dohodek po določbi 3. odstavka 35. člena zakona, ki pripada ustanovitelju po posebnih dodatnih merilih, Redni osebni dohodek ustanovitelja se obravnava skupno z drugimi pod zap. št. 007 obrazca Navedene odbitne postavke praviloma obravnavamo le ob zaključnem računu.
Zap. št. 010 — Izredni izdatki — seštevek kontov skupine 73 iz zaključnega Usta.
Zap. št. 011— Zakonske obveznosti — zneski obračunanih zakonskih obveznosti v višini določeni v 4. členu ZS, toda brez prispevkov za Izobraževalno in raziskovalno skupnost SRS; — samo tiste, ki se vkalkulirajo;
Zap. št. 012 — Obveznosti iz Izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka — znesek evidentiran na kontu 236;
Zap. št. 013 — Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — del dohodka, ki Iz tega naslova pripada domačim pogodbenikom in je evidentiran na kontu 234;
Zap, št. 014— Provizija in druga plačila za bančne stroške — znesek iz zap. št. 37 obrazca PU ali BU;
Zap št, 015 — Prispevki in članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim — znesek z zap. št. 39, obrazca PU ali BU (po 5. členu .ZS);
Zap. št. 016 — Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov in sredstev za skupno porabo — znesek izdatkov naštetih v 6. in 7. členu ZS (vključno izdatki za topli obrok);
Zap. št 017 — Pokritje izgub drugih TOZD — znesek izkazan v zap, št 49 obrazca EU)
Zap. St. 018 — Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem — znesek evidentiran na kontu 235:
Zap. št. 019— Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini — znesek Izkazan na kontu 783 pod pogojem, da je bil dohodek v tujini že obdavčen;
*10.
Na podlagi prvega odstavka 54. člena zakonci o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdgja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o	pravilih cestnega prometa
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
S tem pravilnikom se natančneje določajo prometna pravila, ki so predpisana v zakonu g temeljih varnosti cestnega prometu (Uradni list SFRJ, št. 17/74) in v zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni lisi SRS, št. 34/75),
11,	PROMETNA PRAVILA
1.	Vožnja z vozili po cesti
2.	člen
Na cesti, n« kateri sta dva ali več prometnih pasov za promet vozil v isti smeri, zaznamovanih z označbami na vozišču, morajo vozila voziti po sredini zaznamovanega prometnega pasu,
Voznik sme zapeljati z vozilom z enega zaznamovanega prometnega pasu na drugega oziroma Iz ene kolone vozil v drugo le, če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu
3.	člen
Voznik ne sme zapeljati vozila nazaj na nepregledno križišče, na prehod za pešce, čez železniško progo, iz neprednostne ceste na prednostno cesto, na vrhu klanca alt na ovinku /. nezadostno vidljivostjo.
4.	člen
Vozniki koles z motorjem, kolesarji, jezdeci In pešci smejo, če ni zanje posebne steze, uporabljati največ 1 m širok del vozišča, računano od roba vozišča.
Kjer so na vozišču ali na drugih prometnih površinah posebej zaznamovani kolesarski pasovi, morajo vpzniki koles z motorjem in koles voziti po teh pasovih.
2.	Hitrost
5.	člen
Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nevarnimi in nepreglednimi deli ceste, kot tudi, če je promet otežen, zlasti pa:
1.	ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerim je označeno ustavljeno vozilo;
2.	pred prehodom za pešce;
3.	na delih ceste, po kateri hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ah ob cesti otroci;
4.	na ostrih in nepreglednih ovinkih;
5.	na zoženih delih ceste;
6.	na delih ceste velikim vzdolžnim nagibom;
7.	ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca;
8.	ko prehiteva ali srečava kolono pešcev ali vozi mimo nje;
9.	ko prehiteva ali srečava vprežna vozila, živino ali jezdece ali vozi mimo njih;
10.	če je vozišče pokrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali s čim drugim in je zaradi tega spolzko;
11.	na nepreglednih križiščih;
12.	kjer se izvajajo dela na cesti;
13.	ob prehitevanju ali srečevanju vozil izrednih dimenzij ali vozil s tovorom izrednih dimenzij;
14.	Če je vidljivost občutno zmanjšana.
6.	člen
Voznik, ki namerava- znatno zmanjšati hitrost motornega vozila, mora svoj namen, razen ob neposredni nevarnosti, naznaniti tako, da nekajkrat zaporedoma pritisne na delovno zavoro.
3.	Promet na križišču
7.	člen
Voznik, ki se z vozilom približuje križišču, na katerem promet ni posebej urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali z znaki, ki jih daje pooblaščena uradna oseba, se mora prepričati, če je cesta, na katero zavija prosta, in po potrebi zmanjšati hitrost ali vozilo ustaviti.
4	Hrup
8.	člen
Voznik ne sme z vozilom na motorni pogon povzročati nepotrebnega hrupa in zlati ne sme:
1.	brez potrebe pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji;	,
2.	močno dodajati plina motorju, kadar vozilo stoji, ali sunkovito speljavati z močnim dodajanjem plina;
3.	pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji pred zaprtim cestnim prehodom čez železniško progo:
4	voziti v ovinkih in pri zaviranju v križiščih s premočnim pospeškom ali brez potrebe premočno zavirati
5	preglasno zapirati vrat ali pokrov prtljažnika in motorja vozila.
5. Ustavljanje in parkiranje
9.	člen
Ce je vozilo ustavljeno ali parkirano vzporedno z vzdolžno osjo ceste, mora stati tako, da kolesa niso oddaljena več kot 0,30 m od roba vozišča.
Na prometnih površinah, namenjenih za ustavljanje in parkiranje vozil, na katerih je z označbami na vozišču določen prostor za vsako posamezno vozilo, sme voznik ustaviti oziroma parkirati vozilo samo na takem prostoru in tako, kot določajo označbe.
Pri ustavljanju ali parkiranju mora pustiti voznik jned svojim vozilom in vozilom, ki je bilo prej ustavljeno ah parkirano, dovolj prostora, da se lahko to vozilo znova vključi v promet.
Pri ustavljanju in parkiranju in ko namerava odpeljati, se mora voznik prepričati, če to lahko stori ne da bi povzročil škodo na tujem premoženju
10.	člen
Da se motorno vozilo ne bi samo premaknilo s kraja, na katerem je bilo puščeno, mora voznik ukreniti naslednje:
1.	prestaviti ročico menjalnika v ustrezni prenos in po potrebi pritegniti parkirno zavoro;
2.	obrniti sprednja kolesa vozila, ki je ostalo na cesti z vzdolžnim nagibom, in sicer proti robu vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navzdol, oziroma proti sredini vozišča — če je obstal z vozilom na klancu navkreber:
3.	podložiti klinaste podložke pod ustrezna kolesa, če pusti na cesti z vzdolžnim nagibom vozilo, ki mora po predpisih imeti take podložke.
Motorno vozilo je puščeno na cesti v smislu prejšnjega odstavka, kadar ga voznik parkira in zapusti tako, da ne more imeti nad njim neposrednega nadzorstva, in kadar voznik ustavi vozilo na cesti, da bi popravil okvaro.
,	11. člen
Da ne bi kdo nepoklican uporabil motornega vozila za vožnjo, mora voznik, ki zapusti motorno vozilo tako, da nad njim ne more imeti neposrednega nadzorstva, ukreniti naslednje:
1.	ustaviti motor in vzeti s seboj ključ za zagon motorja;
2	na vozilu, za katero je predpisano, da mora imeti napravo, ki varuje vozilo pred tatvino, postaviti to napravo v položaj, ki preprečuje premikanje vozila;
3.	zapreti vsa okna na vozilu;
4.	zakleniti ključavnice na vratih In pokrovih vozila in njihove ključe vzeti s seboj.
12.	člen
Znak, s katerim se označuje na vozišču ustavljeno motorno vozilo, mora biti postavljen v pokončnem položaju, pravokotno na vzdolžno os ceste, na razdalji do Im od roba vozišča in najmanj 50 m za ustavljenim vozilom.
.	6. Vleka vozil
13.	člen
Razdalja med vlečnim motornim vozilom in z vrvjo vlečenim motornim vozilom mora znašati 3 do 5 m, razdalja med vlečnim motornim vozilom in : drogom vlečenim motornim vozilom pa je lahko tudi manjša od 3 m, vendar ne manjša od 2 metrov.
14.	člen
če se vozilo na motorni pogon vleče z vrvjo ali s togo zvezo (drogom), mora tisti, ki upravlja vlečeno vozilo, imeti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, kateri pripada vlečeno vozilo.
7. Promet vozil na motorni pogon
15.	člen
Posebno predelani vprežni voz, ki ga po cesti vleče lanetijski traktor, mora imeti kolesa s pnevmatikami in na zadnji strani dve rdeči luči za označevanje vozila, dva smerna kazalca in dva odsevnika (ka-tadioptra), nameščene po predpisih, ki veljajo za priklopna vozila.
Vprežni voz iz prejšnjega odstavka mora biti pripet h kmetijskemu traktorju z ojnieo tako. da je razdalja med kmetijskim traktorjem in vprežnim vozom ves čas vožnje enaka, da je zagotovljena stabilnost obeh vozil in da se vprežni voz ne more sam odpeti.
Ce je vprežni voz brez zavor, ne sme njegova največja dovoljena teža presegati teže traktorja, h kateremu je pripet.
16.	člen
Če delovni stroj ali motokultivator nima naprav za dajanje svetlobnih signalov in voznik zaradi konstrukcije vozila ali zaradi tovora na priključku ne more z ročnimi znaki nedvoumno naznaniti, da namerava spremeniti smer ali način vožnje, mora to storiti spremljevalec.
17.	člen
Vozniki motornih koles, koles z motorjem in koles ne smejo prevažati predmetov, ki za več kot 1 m presegajo širino vozila, ali ki segajo več kot 0,5 m čez skrajno točko na sprednji ali zadnji strani vozila, ali katerih teža zmanjšuje stabilnost vozila.
Vozniki iz prejšnjega odstavka ne smejo na vozilih prevažati nevarnega orodja (kose, vile, ipd.).
8.	Promet vprežnih vozil in gonjenje živine
18.	člen
Kadar prečka cesto, ki je rezervirana za promet motornih vozil, in na prehodu čez železniško progo v ravnini brez zapornic ali polzapomic, mora voznik vprežnega vozila voditi vprežno žival tako, da hodi pred njo ali ob njej.
19.	člen
Posamezne živali ter črede ali krdela sme po cesti goniti ali voditi le tisti, ki jih glede na svojo stdrost ali fizične lastnosti lahko ves čas popolnoma obvlada in ukrene, kar je treba da prepreči nevarnost.
9.	Hoja pešcev
20.	člen
Pešec ne sme prečkati vozišča na krajih, kjer je na vozišču neprekinjena črta, ali so vozni pasovi kako drugače med seboj ločeni.
Pešec mora na zaznamovanih prehodih za pešce iti čez vozišče po desni strani prehoda.
Preden stopi na vozišče, da bi se izognil oviri na pločniku, se mora pešec prepričati, če lahko to stori varno glede na ostale udeležence v prometu.
10.	Obveznosti voznikov do pešcev
21.	člen
Voznik ne sme ogrožati ali ovirati pešcev, ki so na pločniku, na otoku za pešce, ali ki na predpisan način hodijo po vozišču.
Voznik, ki vozi čez pločnik, ko vozi v oziroma iz garaže, dvorišča ali kakšne druge površine, ki ni namenjena za javni promet, mora pustiti mimo. pešce, ki hodijo po njem
Voznik, ki vozi po vozišču, na katerem so luže, m'ora vožnjo tako prilagoditi, da ne škropi pešcev, voznikov koles z motorjem in kolesarjev.
11.	Prevoz oseb
22.	člen
V	motornem vozilu, namenjenem za' prevoz potnikov. se sme voziti le toliko oseb, kolikor je navedeno v prometnem dovoljenju.
Dva otroka stara do deset let se v smislu prejšnjega odstavka štejeta za eno osebo.
Otroci do 10. leta starosti se ne smejo voziti na sprednjem sedežu v osebnem avtomobilu.
23.	člen
Voznik ne sme voziti oseb v zaprtem prostoru motornega vozila, ki se ne da odpirati od znotraj, razen v vozilih organov za notranje zadeve, oboroženih sil SFRJ in pravosodnih organov.
24.	člen
V	avtobusu ali v. trolejbusu, ki vozi v javnem mestnem ali primestnem prometu, se sme stoje voziti največ toliko potnikov, kot je to navedeno v prometnem dovoljenju.
25.	člen
Število in položaj ljudi v vozilu med vožnjo ne smeta ovirati voznika, da ne bi mogel brez ovire izvrševati vsega, kar mora storiti z vozilom, in mu ne zmanjševati možnosti za manevriranje ali vidnega polja.
Potnik ne sme med vožnjo skakati na vozilo ali skakati z njega in ne odpirati vrat ali se nagibati iz motornega vozila.
VJ. Označbe na vozilih
26.	člen
Avtobusi, ki vozijo v mostnem ali primestnem prometu, morajo imeti na levi polovici svoje zadnje strani' na vidnem mestu označbo v obliki rumenega kroga, obrobljenega z rdečim robom, na katerem je s črno barvo zapisana številka največje dovoljene hitrosti, s katero smejo voziti.
27.	člen -
če segajo na motornem vozilu vgrajene naprave več kot 2 metra čez najbolj oddaljeno točko na sprednji alf zadnji strani vozila (dvigalo, žerjav, idr.), mora biti na takih napravah s sprednje oziroma zadnje strani in z vsake bočne strani najmanj po ena tabla kvadratne oblike, velikosti 50 X 50 cm, pobarva-
na izmenoiha s poševnimi vzporednimi črtami oranžne in bele barve, ki odsevajo svetlobo.
Table iz prejšnjega odstavka morajo biti nameščene tako, da ne ovirajo vidljivosti vozniku. Od površine vozišča table ne smejo biti oddaljene več kot 2,60 m in ne manj kot 0,40 m.
13. Ureditev prometa ob delih na cesti
28.	člen
Organizacija združenega dela, ki mora zaradi del na cesti urediti promet vozil le po enem prometnem pasu. mora poskrbeti za izmenično puščanje vozil na obeh skrajnih točkah takega cestnega odseka, tako da:
—	namesti začasne naprave, ki dajejo svetlobne prometne znake z lučmi rdeče in zelene barve — če je odsek nepregleden in trajajo dela daljši čas;
—	delavec organizacije združenega dela, ki izvaja dela, daje znake z dviganjem oziroma spuščanjem rdeče in zelene zastavice ali z nameščanjem rdeče in zelene table — če je odsek pregleden ,po vsej dolžini in trajajo dela le krajši čas.
Rdeči znaki pomenijo prepoved vožnje, zeleni pa dovoljujejo vožnjo.
III.	DOLŽNOSTI VOZNIKOV OB IZVAJANJU NADZORSTVA
29.	člen
Kadar pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti preiskuje voznika s sredstvi ali aparati za ugotavljanje alkoholnih motenj, učinka mamil ali psihoaktivnih zdravil, se mora voznik pri preizkusu ravnati po tehničnih navodilih proizvajalca sredstva ali aparata, ki mu jih posreduje pooblaščena uradna oseba.
30.	člen
Kadar pooblaščena uradna oseba organa javne varnosti ugotavlja tehnično brezhibnost vozila, mora voznik opraviti potrebne operacije, za izvršitev takega pregleda.
Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa javne varnosti pokazati opremo, ki je predpisana za vozila, voznik tovornega motornega vozila pa tudi listine o tovoru. IV.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če odredi ali dovoli, da se v njenem motornem vozilu vozi več oseb, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (22. člen);
2.	če odredi ali dovoli, da se v njenem avtobusu ali trolejbusu v javnem mestnem ali primestnem prometu vozi stoje več potnikov, kot je navedeno v prometnem dovoljenju (24. člen);
3.	če njen avtobus, ki vozi v mestnem ali primestnem prometu, nima označbe o največji dovoljeni hitrosti (26. člen):
4.	če njeno motorno vozilo z vgrajenimi napravami, ki segajo več kot 2 metra čez najbolj oddalje-
no točko na sprednji ali zadnji strani vozila, v cestnem prometu ni predpisano označeno (27. člen);
5.	če ob delih na cesti ne uredi prometa vozil po določbah 28. člena tega pravilnika.
Z denarno kaznijo od 20 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
32.	člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju z 18. členom tega pravilnika;
2.	voznik motornega vozila, ki vozi v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena tega pravilnika;
3.	voznik motornega vozila, ki prevaža potnike v nasprotju z 22. členom tega pravilnika;
4.	voznik motornega vozila, ki prevaža osebe v nasprotju s 23. členom tega pravilnika;
5.	voznik avtobusa ali trolejbusa v mestnem ali primestnem prometu, ki prevaža potnike v nasprotju s 24. členom tega pravilnika;
6.	potnik, ki med vožnjo ravna v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika.
33.	člen
Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
1.	voznik vozila na motorni pogon, ki povzroča nepotreben hrup (8. člen);
2.	voznik delovnega stroja ali motokultivatorja, ki pri spremembi smeri ali načina vožnje ne upošteva določbe 16. člena tega pravilnika;
3.	pešec, ki prečka vozišče v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena tega pravilnika.
V.	KONČNA DOLOČBA
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. Ol/l-S-010/47-74
Ljubljana, dne 28, junija 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
„ 811.
Na podlagi tretjega odstavka 99. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
, \ ' ' , ''	,	v
PRAVILNIK
o	tehničnih pregledih motornih vozil in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisujejo pogoji za opravljanje in način opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozjl (v nadaljnjem besedilu: motorno vozilo) ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov (v nadaljnjem besedilu: kmetijski traktor) in način vodenja evidence o opravljenih tehničnih pregledih.
2.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki so pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil in kmetijskih traktorjev (v nadaljnjem besedilu: organizacija) morajo imeti poslovne prostore, strokovne delavce ter naprave in opremo, ki so predpisane s tem pravilnikom.
Organizacije, ki so pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, so lahko pooblaščene tudi za opravljanje tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev.
3.	člen
Opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil in kmetijskih traktorjev nadzirata republiški sekretariat za notranje zadeve in za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, v kateri ima sedež organizacija.
Pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil oziroma kmetijskih traktorjev (99. člen zakona o varnosti cestnega prometa) se lahko prekliče, če organizacija ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje teh pregledov ali če organizacija ne opravlja tehničnih pregledov tako, kot je predpisano.
Organ iz prvega odstavka tega člena lahko organizaciji z odločbo začasno prepove opravljanje tehničnih pregledov, če ugotovi pomanjkljivosti, ki niso take narave, da bi bilo treba preklicati pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov. V odločbi o začasni prepovedi se določi rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ce organizacija v tem roku pomanjkljivosti ne Odpravi, se pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov prekliče.
4.	člen
Pri tehničnem pregledu vozil temeljne organizacije združenega dela, ki je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov, sodeluje predstavnik za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa.
II.	POSLOVNI PROSTOR
5.	člen
Za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil mora imeti organizacija poslovni prostor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
—	biti mora praviloma ločen od prostorov, v katerih se opravljajo druge dejavnosti;
—	biti mora pokrit in praviloma zaprt z vseh štirih strani in urejen tako, da je omogočeno delo tudi v zimskem času;
—	imeti mora opremljeno stalno mesto, kjer se opravljajo administrativna dela, ki so v zvezi s tehničnim pregledom;
—	naravna in umetna osvetlitev prostora mora biti v skladu z jugoslovanskimi standardi.
Nad vhodom v prostor, v katerem se opravljajo tehnični pregledi, mora biti napis »Tehnični pregledi«.
Pred zgradbo, v kateri se opravljajo tehnični pregledi ali v njeni neposredni bližini, mora biti primerno ure.iena površina za kontrolo hrupa, dimljenja vozil, za kontrolo zavor ter dovolj velik prostor za parkiranje vozil. ki čakajo na pregled.
6.	člen
Za opravljanje tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev mora imeti organizacija dovolj velik in pokrit prostor, ki omogoča delo tudi v zimskem času.
III.	STROKOVNI DELAVCI
7.	člen
Tehnične preglede motornih vozil lahko opravljajo delavci, ki imajo izpit za kontrolorja za tehnične preglede motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: kontrolor).
Izpit kontrolorja lahko opravlja, kdor ima srednjo strokovno izobrazbo strojne ali elektrotehniške smeri ali kvalifikacijo avtomehaniške stroke.
8.	člen
Kandidat za kontrolorja opravlja izpit pred komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za notranje zadeve.
Komisijo sestavljajo predsednik in izpraševalci za posamezna področja izpitnega programa, ki jih določi predsednik komisije.
9.	člen
Izpit za kontrolorja je usten in praktičen.
Ustni del izpita obsega:
—	predpise o tehničnih pregledih vozil ter o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu;
—	poznavanje glavnih sestavnih delov vozil na motorni pogon in priklopnih vozil.
Praktičen del izpita obsega izvedbo tehničnega pregleda vozila z uporabo tehničnih naprav in opreme za ta pregled, ter preizkus v opravljanju administrativnega dela pri tehničnem pregledu.
10.	člen
Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda republiški sekretariat za notranje zadeve potrdilo o izpitu za kontrolorja.
11.	člen
Tehnične preglede kmetijskih traktorjev lahko opravljajo delavci, ki imajo najmanj tri. leta kvalifikacijo avtomehaniške stroke in ki opravijo preizkus pred komisijo, ki jo imenuje za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ.
Preizkus iz prejšnjega odstavka obsega:
—	predpise, ki se nanašajo na tehnične preglede kmetijskih traktorjev;
—	poznavanje glavnih sestavnih delov kmetijskega traktorja;
—	praktično izvedbo tehničnega pregleda kmetijskega traktorja.
IV.	NAPRAVE IN OPREMA
12.	člen
Organizacija, ki opravlja tehnične preglede motornih vozil, mora imeti tele naprave in opremo:
1.	napravo za merjenje zavornih sil;
naprava mora ustrezati naslednjim pogojem:
—	imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
—	pokazati mora zavorne sile v kilopondih;
—	imeti mora kazalce na instrumentih, ki kažejo zavorne sile enakomerno brez vibracij, kar omogoča natančno odčitavanje rezultatov;
—	konstrukcijsko mora biti izvedena tako, da je mogoče poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema (npr. ekscentričnost zavornega bobna, neenakomerno blokiranje koles, pe-enakomerno popuščanje zavor);
—	obodna hitrost zavornih valjev mora znašati najmanj 2 do 4 km/h;
2.	napravo za merjenje pojemkov (motometer ali dihometer); napravo se uporablja za merjenje naprav za zaustavljanje pri vozilih, pri katerih ni mogoče merjenje teh naprav z aparaturami iz prejšnje točke npr. pri mo-torhih kolesih, pri vozilih z dvema diferencialoma);
3.	dinamometčr za merjenje sile ha stopalki delovne zavore;
4.	kanal za kontrolo spodnjega dela vozila;
kanal mora:
—	ustrezati po dolžini, višini in širini namena in vrstam vozil, ki se pregledujejo;
—	biti mora opremljen s prenosno električno svetilko, ki ne sme biti priključena na električno napetost večjo kot 24 voltov in s stabilnimi svetlobnimi telesi, svetilka mora imeti zaščitni pokrov:
—	biti mora opremljen z varnostnimi robovi, ki preprečujejo padec vozila v kanal;
5.	dvigalo (hidravlično, pnevmatsko);
dvigalo mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila; nosilnost dvigala mora ustrezati vrsti vozil, ki se pregledujejo;
6.	kotometer za merjenje prostega hoda volana;
7.	regloskop z vgrajenim luks metrom za kontrolo nastavitve luči za osvetljevanje ceste;
8.	fonometer za merjenje jakosti zvoka;
fonometer mora biti izdelan tako, da omogoča meritve. ki so predpisane s pravilnikom o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 20/75);
9.	napravo za merjenje obarvanosti izpušnih plinov;
naprava mora omogočati meritvć, ki so predpisane
s pravilnikom iz prejšnje točke,
10.	napravo za morjenje ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih (infratčster);
11.	napravo za merjenje globine profila na plaščih koles;
12.	manometer za merjenje pritiska v pnevmatikah;
13.	barvni katalog za ugotavljanje barve vozila;
14.	meter in merilni trak;
15.	uro (štoparico);
16.	dva klinasta podložka;
17.	kataloge motornih ih priklopnih vozil;
katalogi obsegajo podatke o vozilih, ki so potrebni
kontrolorju za preverjanje podatkov o vozilu;
katalog je treba vsako leto redno dopolnjevati.
13.	člen
Organizacija, ki opravlja tehnične preglede kmetijskih traktorjev, mora imeti tele naprave in opremo:
1.	napravo za merjenje pojemkov (dinometer)
2.	napravo za nastavitev .luči (regloskop)
3.	dinamometer za merjenje sile na stopalki delovne zavore
4.	uro (štoparico)
5.	mater in merilni trak
6.	kataloge oziroma tovarniške prospekte s tehničnimi podatki kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov
7.	barvni katalog za ugotavljanje barve traktorja.
V.	TEHNIČNI PREOLEE
1. Skupne določbe
14.	člen
Organizacije opravljajo redne in izredne tehnične preglede.
15.	člen
Pri rednem tehničnem pregledu sc ugotavlja, če ima vozilo, ki je v cestnem prometu ali ki je namenjeno za ta promet, predpisane naprave in opremo, in preizkusi, če so naprave in oprema v stanju, ki zagotavlja brezhibno delovanje.
Redni tehnični pregled obsega ugotovitev in preizkus vseh naprav in opreme na vozilu ter se mora opraviti do kraja, čeprav je med pregledom ugotovljena posamezna pomanjkljivost ali napaka.
16.	člen
Pri izrednem tehničnem pregledu se preizkusi naprave, zaradi katerih je bilo vozilo izključeno iz prometa, po potrebi pa tudi druge naprave, zaradi katerih je vozilo lahko izključeno iz prometa (197. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa).
Izredni tehnični pregled se opravi na način, ki je predpisan za redni tehnični pregled. Ugotovitve izrednega tehničnega pregleda sc vpišejo v napotnico za izredni tehnični pregled.
17.	člen
Kontrolorji in kontrolorji kmetijskih traktorjev opravljajo tehnični pregled neodvisno od vsake pobude ali sodelovanja voznika ali lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vodila.
18.	člen
Med tehničnim pregledom vozilo ne sme biti obremenjeno.
Med tehničnim pregledom upravlja vozilo kontrolor. •
Kontrolor lahko odkloni tehnični pregled vozila, ki je poškodovano ali ki ni očiščeno, pregled motornega vozila pa tudi, če poškodovani del ni lakiran.
19.	člen
Ce se pri tehničnem pregledu ugotovijo spremembe na vozilu zaradi katerih se podatki v prometnem dovoljenju ne ujemajo z ugotovljenim stanjem, napoti organizacija lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila, da prijavi spremembe pri pristojnem organu (94. člen zakona o varnosti cestnega prometa, oziroma 12. člen pravilnika o evidentiranju kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov).
Organizacija sme potrditi tehnično brezhibnost vozila šele, ko je pristojni organ vpisal spremembe Iz prejšnjega odstavka v prometno dovoljenje,
20.	člen
Ce se ugotovitve o vozilu ujemajo s podatki v listinah o vozilu, kontrolor oziroma kontrolor kmetijskih traktorjev pa na podlagi pregleda dvomi, da so podatki v listinah izvirni, najpozneje v 8 dneh sporoči pismeno svoje ugotovitve na notranje zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, pri katerem je ali naj bi bilo vozilo registrirano oziroma evidentirano.
Če je vozilo tehnično sicer brezhibno, organizacija to potrdi ne glede na zadržek iz prejšnjega odstavka.
21.	člen
Vozilu, ki nima številke motorja ali šasije, je treba pred potrditvijo tehnične brezhibnosti določiti in vtisniti to številko.
Številko motorja ali šasije floloči na prošnjo lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki vozilo registrira oziroma evidentira, vtisne pa jo organizacija, ki jo za to pooblasti ta organ.
22.	člen
Pri tehničnem pregledu motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja sodelujeta najmanj dva kontrolorja.
2.	Način tehničnega pregleda
23.	člen
Tehnični pregled vozila se opravi s preverjanjem naprav in opreme ter njihovega stanja tako, kot je predpisano, v naslednji razpredelnici.
A. Motorna vozila kategorij B, C, D in E
1.	Naprava za upravljanje:
—	volan
—	drog volana
—	prenosni mehanizem
—	prenosni vzvodi in drogovi
—	servo naprava (če je predpisana)
Naprava za upravljanje se kontrolira nad kanalom.
2.	Naprave za zaustavljanje:
—	delovna zavora
—	pomožna zavora
—	parkirna zavora
—	stopalka delovne zavore
—	komanda ročne zavore
—	komanda parkirne zavore
—	prenosi mehaničnih zavor
—	agregati in prenosne cevi
—regulator za nenehno uravnavanje zaviranja glede na delovanje obremenitev (če,je predpisan)
—	naprava za dolgotrajno zadrževanje vozila (če je predpisana)
—	dvokrožni zavorni sistem (če ie predpisan)
Pred kontrolo zavor je potrebno kontrolirati pritisk v pnevmatikah. Pritisk mora biti v mejah predpisanih normativov. 3 4
3.	Naprave za osvetljevanje:
—	glavni žarometi, žarometi za meglo (če so na vozilu)
—	luč za raziskovanje — reflektor (če je na vozilu)
—	luč za vzvratno vožnjo (če je na vozilu)
—	žarometi in luči za osvetljevanje delovnega mesta
*
4.	Naprave za označevanje vozil
—	pozicijske luči
—	luč za zadnjo registrsko tablico
v'
stanje, pritrditev, prosti hod, delovanje, atest (za hidravlični volanj; pritrditev
stanje, pritrditev, obrabljenost stanje, pritrditev, varovanje, obrabljenost zglobov stanje, pritrditev in varovanje elementov (gibke cevi, črpalka itd.), delovanje naprave.
stanje, učinkovitost, razlika zavornih sil na kolesih iste osi, sila aktiviranja
stanje, učinkovitost, razlika zavornih sil na kolesih iste
osi, sila aktiviranja
stanje, držanje vozila
stanje, dolžina prostega hoda
stanje, dolžina hoda
stanje, dolžina hoda, varovanje
stanje, pritrditev, obrabljenost, varovanje
stanje, pritrditev, tesnost, izvedba spojev, varovanje
stanje, pritrditev, tesnenje
stanje, delovanje delovanje
Prenosne jeklene vrvi, agregati, tlačne cevi in podobno ne smejo biti počene, varjene, zvite ali kako drugače poškodovane. Spoji morajo biti izvedeni z izvirnimi priključki.
stanje, število, položaj, barve, naravnanost, enaka svetlobna jakost, delovanje, povezanost z drugimi lučmi
stanje, položaj, barva, povezanost
stanje, položaj, barva, povezanost z ročico menjalnika
stanje, položaj, barve
stanje, število, položaj, barva, enaka svetlobna jakost, delovanje, povezanost z drugimi lučmi stanje, položaj, barva, vzvratno širjenje svetlobe, delovanje, osvetljenost registrske tablice, povezanost z drugimi lučmi, vidljivost
—	parkirne luči (če so na vozilu)
—	gabaritne luči (če so predpisane)
—	zadnja luč za meglo
—	odsevniki
—	rotacijske luči (če šo na vozilu)
5.	Naprave za dajanje svetlobnih znakov
—	zavorne luči
—	smerniki
6.	Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost
—	vetrobran in druge zasteklene površine
—	otiralka vetrobrana
■— naprava za močenje vetrobrana
—	vzvratna ogledala
7.	Karoserija in drugi deli
—	karoserija in šasija
—	osi, obešanje
—	kolesa
—	vrtenje sprednjih in zadnjih koles
—	amortizerji in vzmeti
—	pnevmatike
—	notranjost kabine in prostora za potnike
—	nasloni sprednjih sedežev
—	vrata vozila
—	pomožna vrata ali okna za zasilni izhod
—	ključavnice
—	blatniki
—	braniki
—	priključki za varnostne pasove
—	varnostni pasovi
—	naprava za zavarovanje vozila pred neupravičeno uporabo (če je predpisana)
—	naprave za dajanje zvočnih signalov
8.	Kontrolne in signalne naprave
—	merilec hitrosti s kilometrskim števcem in svetilko
—	kontrolna modra žarnica za dolge luči
—	svetlobni ali zvočni signalizator za kontrolo delovanja smernih kazalcev
—	tahograf (če je predpisan)
—	.kazalec razpoložljivega pritiska pnevmatične ali hidravlične delovne zavore (če je predpisan)
—	svetlobni signal za kontrolo položaja vrat, ki niso v vidnem polju voznika (če je predpisan)
stanje, položaj, barva, delovanje
stanje, število, položaj, barva, delovanje, enaka svetlobna jakost, povezanost z drugimi lučmi
stanje, položaj, barva, delovanje, povezanost, kontsola stanje, število, položaj, barva, oblika, površina stanje, položaj, barva, delovanje, ali sme biti na vozilu
stanje, število, položaj, barva, delovanje, povezanost stanje, število, položaj, barva, utripanje, povezanost, naprava za sočasno vklopitev vseh smernikov
stanje, prozornost, oznaka varnostnega stekk stanje, število, delovanje stanje, delovanje
stanje, število, položaj, površina, možnost naravnavanja
stanje, barva, izpostavljeni ostri deli, okraski, reklamne deske in napisi, polnjenje rezervoarja, vizualna kontrola sestavnih delov in sklopov (kovice, zvari, vijaki itd.), pritrditev
stanje, pritrditev, zrak v zglobih
stanje, pritrditev, kolotek, drgnenje koles pri maksimalno odklonjenem volanu
stanje, obrabljenost; pri kontroli mora biti os dvignjena stanje, pritrditev
stanje, globi ha profila, tip, vrsta in dimenzije, poškodbe
stanje, pritrditev opreme, osvetlitev, ostri predmeti,
ogrevanje, zračenje
stanje, varovanje
stanje, varovanje
stanje, položaj, velikost, napis
stanje, položaj, število stopenj
stanje, položaj
stanje, pritrditev, položa
položaj, število
ali so vdelani, število priključnih mest
stanje, način vdelave, delovanje
stanje, delovanje, enoličnost zvoka, jakost zvoka
stanje, delovanje
stanje, delovanje, sočasna vklopitev z dolgimi lučmi
stanje, delovanje, vidljivost, sočasna vklopitev s smernimi kazalci	'
stanje, delovanje
stanje, delovanje, praznenje, čas za vzpostavitev normalnega pritiska
stanje, delovanje
—	signalna naprava za sprejemanje signalov od sprevodnika (če je predpisana)
—	naprava za kontrolo izoliranosti od električnega toka (če je predpisana)
—	naprava za signalizacijo prenizkega pritiska pnevmatik (če je predpisana)
—	naprava za kontrolo delovanja mehanizmov, vgrajenih na vozilu (če so na vozilu)
9.	Oprema vozil
—	aparat za gašenje požara (če je predpisan)
—	varnostni trikotnik
—	prva pomoč
—	klinasti podložki (če so predpisani)
—	rezervne žarnice (če so predpisane)
—	kladivo za razbijanje stekla (če je predpisano)
—	rezervno kolo
—	zimska oprema
10.	Druge naprave
—	zaganjač
—	akumulator
—	stikalo na glavnem električnem kablu
—	električni kabli, ki se vidijo
—	motor
—	prenosni mehanizem (sklopka, menjalnik, kardanska gred)
—	izpušna cev
, — naprava za spajanje vlečnega in priklopnega vozila
—	naprava za pogon na tekoči plin
—	naprave in oprema na vozilu, ki prevaža nevarne snovi
—	naprava za avtomatsko razkladanje (kiper)
—	naprave in oprema na motornem vozilu, ki ga upravlja voznik s telesnimi hibami
—	naprava za vzvratno vožnjo
Obarvanost izpušnih plinov se ugotavlja in preverja s strokovno oceno in z ustreznimi aparati, ali izpušni plini diesel motorjev ne presegajo predpisanih normativov.
Kontrola količine ogljikovega monoksida se ugotav-
11.	Dimenzije in teže vozil
S kontrolo vseh dimenzij vozila (dolžine, širine, višine, previsa) in preverjanju tehničnih podatkov o največji dovoljeni teži vozila, nosilnosti, osnih obremenitvah
B. Motorna kolesa
1.	Naprava za upravljanje
—	krmilo
—	vilice prednjega kolesa 2
2.	Prednja In zadnja zavora
—	komanda zavor
—	prenosi
—	prednja in zadnja zavora
stanje, delovanje stanje, delovanje stanje, delovanje stanje, delovanje
stanje, pritrditev, datum polnjenja stanje, barva, dimenzija
stanje, ali je v skladu z jugoslovanskim standardom
stanje, število
število, vrsta	‘
položaj, pritrditev
stanje
stanje, popolnoit opreme
stanje, delovanje položaj, pritrditev, oddušek stanje, delovanje, položaj stanje, izolacija, pritrditev stanje, delovanje
stanje; delovanje
stanje, pritrditev, usmerjenost
Stanje, položaj, pritrditev, varovanje, atest stanje in položaj rezervoarja s plinom, položaj varnostnega ventila, atest
stanje, delovanje, popolnost opreme stanje, delovanje, hidravlična tesnost, varovanje stanje, delovanje naprav in opreme, ki morajo biti prirejene vozniku, atest ali ima vozilo to napravo, delovanje
lia z ustreznimi aparati in preverja aii ne presega predpisanega normativa.
Ropot vozila se ugotavlja s strokovno oceno in z ustreznimi aparati, ali je ropot vožila v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
itd., se ugotavlja «lt so ti podatki v skladu s predpisanimi normativi.
stanje, pritrditev stanje, obrabljenost ležajev
stanje in hod
stanje, pritrditev, obrabljenost učinkovitost, maksimalna sila aktiviranja

3.	Napreve za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo
—	glavni žaromet, luč za meglo (če je na vozilu)
—	prednja in zadnja pozicijska luč
—	luč za osvetljevanje registrske tablic?
—	odsevnik
—	zavorna luč (če je predpisana)
—	smerni kazalci (če so na vozilu)
stanje, oarva, potozaj, naravnanost, delovanje, poveza* nost z drugimi lučmi
stanje, barva, delovanje, povezanost z drugimi lučmi Stanje, barva, položaj, vzvratno širjenje svetlobe, osvetljenost tablice, povezanost z drugimi lučmi, vidljivost stanje, položaj, barva, oblika, površina slonje, barva, položaj, delovanje stanje, barva, utripanje, delovanje
4.	Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost
—	vzvratno ogledalo (če je predpisano)
5.	Naprava za dajanje zvočnih signalov, in Sicer
6.	Okvir, okrovi in pedala
—	okvir, okrovi
—	pedala (če so na vozilu)
—	veriga ali druga vrsta prenosa
—	nožne opore za voznika in sopotnika
—	sedeži za voznika in sopotnika
7.	Osi, kolesa, pnevmatika in amortizerji
—	osi
—	kolesa
—	pnevmatike
—	obešen j e koles
—	amortizerji, vzmeti
Stanje, položaj,.površina, možnost naravnavanja
pritrditev in obrabljenost v ležajih
usmerjnost. stanje, zvitoperjenost
stanje, globina profila, vrsta dimenzije, poškodbe
stanje, pritrditev elementov za obešanje, obrabljenost
žglobov
stanje in pritrditev
stanje, delovanje, enoličnost in jakost zvoka
I
stanje
stanje, obrabljenost stanje, delovanje* zaščita stanje, pritrditev
stanje, pritrditev, držaj za sopotnika
8.	Ropot vozila se ugotavlja s strokovno oceno in z ustreznimi aparati, če je ropbt vozila v skladu s pred pisanimi tehničnimi normativi
9.	Drugi deli in naprave
—	blatniki
—	prva pomoč
—	izpušna, cev
—	bočna prikolica
C. Kmetijski traktorji
.1.1 •
Pri tehničnem pregledu kmetijskih traktorjev se pregledajo vse naprave in oprema, ki so predpisane za to vrsto vozil, na način, ki je predpisan za tehnični pregled motornih vozil. VI.
VI.	RAZVID O PREGLEDANIH .VOZILIH
24.	člen
O opravljenem tehničnem pregledu se sestavi zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 1).
Zbpisnik o tehničnem pregledu obsega podatke o vozilu in ugotovitve pregleda.
Preden se podatki o vozilu vpišejo v zapisnik, jih je treba preveriti na podlagi tehnične dokumentacije proizvajalca, veljavnih katalogov o vozilu, oziroma iz posebnega atesta o vozilu.
Zapisnik o tehničnem pregledu podpišejo kontrolorji, ki sp sodelovali pri pregledu.
stanje, pritrditev, velikost
stanje, ali je v skladu z jugoslovanskim standardom stanje, pritrditev, dušilec zvoka stanje, pritrditev, usmerjenost kolesa.
25.	člen
Za vozilo, ki je prvič na tehničnem pregledu (novo vozilo) vpiše v zapisnik podatke o vozilu kontrolor. Podatki morajo biti napisani čitljivo s pisalnim strojem, črnilom ali s kemičnim svinčnikom.
Podatki o lastniku oziroma imetniku pravice uporabe' vozila morajo biti v zapisniku napisani s pisalnim strojem.
Pri ponovnem tehničnem pregledi morajo biti v zapisniku podatki o vozilu in o lastniku oziroma imetniku pravice uporabe napisani s pisalnim stroiem
26.	člen
Ugotovitve pri tehničnem pregledu vozila se vpišejo v zapisnik takole:
—	za ugotovljene napake in pomanjkljivosti na predpisanih napravah in opremi se v ustrezno rubriko vnese znak » x«; v rubriki »opomba« kontrolor po potrebi ugotovljene napake podrobneje opiše ali obrazloži:
—	naprave, ki niso obvezne in jih vozilo nima (meglenke, dodatne dolge luči, parkirne luči) se v ustreznih rubrikah zapisnika označijo z znakom »—«;
— naprave in opremo, ki jih vozilo po predpisih mora imeti, ni treba v zapisniku posebej označevati, če so brezhibne.
Ugotovitve o meritvah na vozilu (zavore, hrup vozila, količina ogljikovega monoksid?, dimljenje, zvočni signal) morajo biti vpisane v zapisnik.
27.	člen
Končni rezultat tehničnega pregleda na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja označi kontrolor v zapisniku v rubriki o tehnični brezhibnosti vozila z obkro-žitvijo besed »je* ali »ni« ter zapisnik podpiše in potrdi z žigom organizacije.
Prvi izvod potrjenega zapisnika o opravljenem tehničnem pregledu se izroči lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila.
28.	člen
t
Tehnična brezhibnost vozila se razen v zapisniku o tehničnem pregledu potrdi tudi na prijavi za registracijo oziroma evidentiranje (obrazec EOP 31) oziroma na prijavi za podaljšanje registracije (obrazec EOP 31/2).
Za vozila, ki morajo biti tehnično pregledana vsakih 6 mesecev, se potrdi tehnična brezhibnost tudi na kartonu o tehničnem pregledu motornega vozila katerega obrazec je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št 2)
Tehnična brezhibnost kmetijskega traktorja se pri vsakoletnem tehničnem pregledu potrdi v prometnem dovoljenju.
29.	člen
Ce je vozilo, za katero ni bila potrjena tehnična brezhibnost, znova tehnično pregledano najkasneje v 3 dneh po prej opravljenem tehničnem pregledu in kontrolor ugotovi, da so odpravljene napake, se v ustreznih rubrikah zapisnika obkroži znak » x «, vpiše datum ponovnega pregleda in potrdi tehnična brezhibnost vozila.
Ce od prejšnjega tehničnega pregleda, pri katerem so bile na vozilu ugotovljene napake oziroma pomanjkljivosti. preteče več kot 3 dni. se mora opraviti tehnični pregled v celoti in sestaviti nov zapisnik.
30.	člen
Zapisnike o tehničnih pregledih hrani organizacija ločeno za vozila, za katera je potrdila tehnično brezhibnost. in za vozila, za katera tehnična brezhibnost ni bila potrjena.
Zapisniki morajo bili urejeni po abecednem redu priimkov lastnikov oziroma nazivov imetnikov pravice uporabe vozil ali po oznakah registrskih tablic.
Zapisnike o opravljenih tehničnih pregledih morajo organizacije hraniti najmanj 3 leta. VII.
VII.	POSEBNE DOLOČBE
31.	člen
Organizacija, ki opravlja tehnične preglede, mora skrbeti, da so merilne naprave, ki jih uporablja pri teh pregledih, vselej brezhibne^
Merilne naprave iz prejšnjega odstavka je treba umerjati najmanj vsake 3 mesece.
Vsako merilno napravo iz prvega odstavka tega člena mora najmanj enkrat letno pregledati predstavnik organizacije, ki je pooblaščena za pregledovanje oziroma popravljanje merilnih naprav.
32.	člen
Organizacija mora takoj prekiniti opravljanje tehničnih pregledov, če se katera merilnih naprav pokvari.
O prekinitvi opravljanja tehničnih pregledov zaradi pokvarjenih merilnih naprav mora organizacija takoj obvestiti za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ in javnost.
Organizacija lahko nadaljuje z opravljanjem tehničnih pregledov, ko je okvarjena merilna naprava popravljena in ko o tem obvesti organ iz prejšnjega odstavka.
33.	člen
Organizacije morajo viditi knjigo o popravilih in umerjanju za vsako merilno napravo
Knjiga iz prejšnjega odstavka mora obsegati naslednje rubrike: datum umerjanja, datum in mesto okvare, datpm popravila in prostor za podpis in žig predstavnika organizacije, ki je opravi) popravilo, oziroma kontrolorja, ki je umeril napravo.
34.	člen
Organizacije morajo pošiljati podatke o tehničnih (jregiedih za notranje zadeve pristojnim občinskim upravnim organom in republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, če jih zahtevajo in sicer v rokih, ki jih ti organi določijo.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
35.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija, ki opravlja tehnične preglede:
1.	če odredi ali dovoli, da opravlja tehnične preglede delavec, ki za to ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 7 člena oziroma lit člen);
2.	če odredi ali dovoli, da opravi tehnični pregled motornega vozila samo en kontrolor (22. člen);
3.	če ravna v nasprotju z določbami 31., 32. ali 33. člena tega pravilnika;
4.	če ne pošlje podatkov o opravljenih tehničnih pregledih na Zahtevo pristojnega organa za notranje zadeve ali če jih ne pošlje v določenem roku (34. člen).
Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije.
Sfi. člen
Z denarno kaznijo od 200 ddM.OOO dinarjev se kaznuje za prekršek kontrolor oziroma kontrolor kmetijskih traktorjev?
1.	če ne opravi tehničnega pregleda na način, predpisan v 23 členu tega pravilnika;
2.	če vnese v zapisnik o tehničnem pregledu oceno o tehnični brezhibnosti vozila v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem (27 člen);
3.	če potrdi zapisnik o tehničnem pregledu v nasprotni z določbami 29 člena tega pravilnika.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Organizacije, ki opravljajo tehnične preglede motornih vozil na podlagi pooblastil, izdanih po dosedanjih predpisih, lahko opravljajo te preglede še 6 mesecev po uveljavitvi tega pravilnika.	(
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in načinu opravljanja tehničnih
pregledov motornih in priklopnih vozil (Uradni list SRS, št. 40/72).
39.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/47-74 Ljubljana, dne 28. junija 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
Obrazec št. 1 (velikost 210 X 177 mm)
Kretni mehanizem'.	—
Kolesni ležaj	
Zglobi	
Hidravlični volan	
Premmk	
Mrtvi hod krmila	
Kolesni obroči	
Pnevmatike	
Zavor, cevi, cilindri	
Vzmeti, blažilci	
Vezi, stabilizatorji	
Kardanski prenos	
Karoserija	
Okvir	
Gretje vozila	
Pritrditev karoserije	—
Mehanizmi in priklj.	
Izpušna cev	
'Ropot	—
Pregledal	
Mrtvi hod stop. zavore	
Pomožna zavora	
Parkirna zavora	
Tahometer/tahograf	
Ostale konlrolne-signalne naprave	
Vrata	
Kljuke, ključavnice	
Reg. št.
DELOVNA ORGANIZACIJA
ZAPISNIK O TEHNIČNEM PREGLEDU VOZILA
Datum
Lastnik vozila
Naslov
Vrsta vozila
St. šasije
Znamka
St. motorja
Tip
Leto proizvodnje
Moč motorja
Prostornina	Nosilnost
motorja	
St. sedežev
Oblika karoserije
Vlečna sklopka
Vrsta goriva
Barva karos.
Barva strehe
Št. pogonskih osi
Vlečna moč
Barva vrat
Barva
blatniku
Barva
dodatna
Velikost
gum
St. atesta
	Leva	Desna	Skupaj	Razlika
Pred. Zad.		.		
				
Sred. Pom.				
				
Sku- !
VOZILO NI TEHNIČNO BREZHIBNO
Podpis:
VOZILO JE TEHNIČNO BREZHIBNO
Datum:
Podpis:
2ig:
Teža vozila Pritisk zraka
Učinek del. zavore
Pregledal

Učinek pom. zavore
OPOMBA
Varnostni trikotnik	
Prva pomoč	
Rezervne žarnice	
Gasilni aparat	
Klinasti podložki	
Vzvratna ogledala	
Otiralke	
Močenje vetrnega stekla	—
Zasteklitev vozila	
Dod. opr. za spec. voz.	
Dolge luči	—
Zasenčene luči	
Pozicijske luči	
Gabaritne luči	
Zavorne luči	
Smerni kazalci	
Osvetlitev reg. tab.	
Katadioptri	
Parkirne luči	
Meglenke	—
Luči za vzvratno vožnjo	
Dodatne luči	
Kontrola smer. kaz.	—
Kontrola dolgih luči	
Zvočni signal	
Rezervno kolo	
Varnostni pasovi	
Dimljenje	
o/oCO
Pregledal
Obrazac št. 2
(barva svetlo modra, velikost 73 X 104 mm)
KARTON
tehničnega pregleda motornega — priklopnega vozila
Registrska številka vozila
Izdan od
Podpis:
dne
(M. P.)
Podatki o vozilu: Vrsta ...........
Znamka —.........................
Vozilo je bilo tehnično pregledano v:
Številka šasije ..... Številka motorja
(pooblaščena organizacija — organ)
Dne
(M. p.)
Podpis:
Vozilo je bilo tehnično pregledano v:
(pooblaščena organizacija — organ)
Dne _________________—.............. 19...-
(M. p.)
(druga stran)
Podpis:
Vozilo je bilo tehnično pregledano v:
(poobiaččena organizacija
Dne
19......
(M. P.)
\
organ)
i
Podpis:
Vozilo je bilo tehnično pregledano v:
Dne
(pooblaščena organizacija — organ)
19..
(M. P.)
Podpis:
Vozilo je bilo tehnično pregledano v:
(pooblaščena organizacija — organ)
Dne ............— -------------------------- 19------
(M. P.)
Podpis:
«12.
Na podlagi 89. in 70. člena zakcma o varnoeti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK o voznikih inštruktorjih
I.	SPLOSNA DOLOČBA
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisuje program in način opravljanja izpita za voznika inštruktorja (v nadaljnjem besedilu: izpit), postopek pri izdaji, podaljšanju in zamenjavi dovoljenja za voznika inštruktorja, evidenca voznikov 'inštruktorjev in obrazec dovoljenja za voznika inštruktorja.
II.	IZPITNI PROGRAM
,	2. člen	:
Izpitni program za voznika inštruktorja obsega tale področja:
1.	predpise o varnosti cestnega prometa;
2	osnove psihologije v cestnem prometu s kodeksom o vozniški etiki;
3.	osnove teorije pouka — didaktike;
4.	poznavanje motornih vozil;
5.	vožnjo motornega vozila.
Podrobnejši izpitni program za posamezna področja iz prejšnjega odstavka je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
3.	člen
Kandidat, ki ima dovoljenje za voznika inštruktor-, ia za motorna vozila določene kategorije in želi opravljati izpit za višjo kategorijo, opravlja izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za to kategorijo v celoti, z ostalih področij pa le iz dopolnilne snovi, predvidene za višjo kategorijo.
111.	PRIGLASITEV IN OPRAVLJANJE IZPITA
1.	Priglasitev
4.	člen
Kandidat za voznika inštruktorja (v nadaljnjem besedilu: kandidat) se priglasi za izpit pri upravnem organu za notranje zadeve občine, v kateri Ima stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Kandidat se priglasi za izpit s priglasnlco. Obrazec priglasniee je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 1).
5.	člen
Priglasnici mora kandidat priložiti:
1.	dokaz o šolski izobrazbi;
2.	veljavno zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozli tiste kategorije, za katero želi dobiti dovoljenje za voznika inštruktorja;
3.	potrdilo, da je vplačal znesek za stroške izpita;
4.	dve fotografiji v velikosti 35 X 45 mm.
Organ, ki sprejme prigiasmeo za izpit, lahko zahteva od kandidata, da mu predloži dokazila, da izpolnjuje tudi druge z zakonom predpisane pogoje za opravljanje izpita.
6.	člen
Pristojni organ mora kandidata najmanj 15 dni pred dnevom izpita obvestiti, kdaj in kje bo izpit in o
drugih okoliščinah, ki so pomembne za izpit.
Kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita ali ki priglasnici ne priloži listin iz prejšnjega člena, pristojni organ ne pripusti k izpitu in mu o tem izda odločbo.
2.	Opravljanje izpita
7.	člen
Kandidat opravlja izpit pred komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za notranje zadeve.
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in člani, ki se imenujejo za posamezna področja izpitnega programa.
Predsednik izpitne komisije mora imeti visoko ali višjo izobrazbo, člani pa višjo ali srednjo izobrazbo; član komisije, ki ocenjuje vožnjo, je lahko tudi visokokvalificiran delavec.
Predsednik In člani izpitne komisije imajo namestnike, ki morajo izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
8.	člen
Pred začetkom izpita ugotovi predsednik izpitne komisije kandidatovo istovetnost.
9.	člen
4pit je pismen, usten in praktičen, in sicer:
—	iz predpisov o varnosti cestnega prometa — pismen s testi, po oceni komisije pa lahko tudi usten ali z dodatnimi testi;
—	iz osnov psihologije — usten;
—	iz didaktike — usten in praktičen;
—	iz poznavanja motornih vozil — usten;
—	iz vožnje motornega vozila —■ praktičen.
Za ustni del izpita dobi kandidat liste z vprašanji Z« vsako področje so najmanj tri vprašanja.
10.	člen
Teste in liste z vprašanji pripravi republiški sekretariat za notranje zadeve in ovrednoti odgovore po pomembnosti vprašanj.
Test obsega določeno število vprašanj z dvema ali več danimi odgovori, bd katerih je najmanj eden pravilen. Test lahko vsebuje tudi vprašanja, na katera se daje odgovor pismeno.
Testov in listov z vprašanji ni dovoljeno objavljati.
11.	člen
Pri pismenem delu izpita mora imeti kandidat dovolj časa za odgovore.
12.	člen
Izpitna vožnja se opravlja na vozilu, ki ga je dolžan preskrbeti kandidat, in sicer:
—	za voznika inštruktorja, ki naj poučuje kandidate za voznike motornih vozil kategorije A — na motornem kolesu brez prikolice, pri katerem prostornina motorja presega 125 ccm;
—	za voznika inštruktorja, ki naj poučuje kandidate za voznike motornih vozil kategorije B — na motornem vozilu kategorije B;
—	za voznika inštruktorja, ki naj poučuje kandidate za voznike motornih vozil kategorije C — na motornem vozilu za prevoz tovora, pri katerem največja dovoljena teža presega 7500 kg;
—	za voznika inštruktorja, ki naj poučuje kandidate za voznike motornih vozil kategorije D — na motornem vozilu za prevoz oseb, ki ima vgrajenih'več kot 20 sedežev
— za voznika inštruktorja, ki naj poučuje kandidate za voznike motornih vozil kategorije E — na motornem vozilu ustrezne kategorije, ki mu je priključeno ustrezno priklopno vozilo.
13.	člen
Izpitna vožnja traja najmanj 30 minut in se opravlja v kraju, ki ima razvito ulično omrežje in prometno signalizacijo.
14.	člen
Praktični del izpita iz didaktike pri vožnji traja najmanj 30 minut. Ta del izpita lahko opravlja kandidat, ki je uspešno opravil ustni del izpita iz didaktike.
Pri opravljanju praktičnega dela izpita iz didaktike pri vožnji nadomešča kandidata za voznika član izpitne komisije.
15.	člen
Uspeh kandidata na izpitu oceni izpitna komisija za vsako področje z oceno »napravil« ali »ni napravil«.
Šteje se, da kandidat ni napravil dela izpita, ki ga je opravljal s testom, če v odgovorih na vprašanja ni dosegel najmanj 90 Vo skupnega števila točk na osnovnih oziroma dodatnih testih.
Ce uporablja kandidat pri izpitu nedovoljene pripomočke, ga izpitna komisija odstrani z izpita. V tem primeru se šteje, da celotnega izpita ni napravil.
16.	člen
■ Če kandidat ni, napravil izpita iz predpisov o varnosti cestnega prometa, se šteje, da celotnega izpita ni napravil.
Kandidat, ki ne da zadovoljivih odgovorov iz kakšnega drugega področja izpitnega programa, lahko ta del izpita dvakrat ponavlja in če tudi tedaj ni uspešen, se šteje da celotnega izpita ni napravil.
Kandidat, ki je trikrat opravljal izpit, pa ga ni napravil, sme znova opravljati izpit šele po enem letu od dneva, ko ga je zadnjič opravljal.
17.	člen
O izpitih vodi izpitna komisija zapisnik na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 2).
Zapisniku o izpitu je treba priložiti teste, ki jih je izpolnil kandidat.
18.	člen
Kandidatu, ki iz upravičenega vzroka (bolezen ipd.) ne pride k izpitu in o tem pravočasno obvesti izpitno komisijo, dovoli predsednik izpitne komisije, da opravlja izpit v naslednjem izpitnem roku.
Ce kandidat odstopi med izpitom iz predpisov o varnosti cestnega prometa, se šteje, da celotnega izpita ni napravil.
Ce kandidat odstopi od izpita z drugega področja, ki ga je že začel opravljati, se šteje, da izpita s tega oodročja ni napravil.
Ce kandidat brez upravičenega vzroka ne pride k izpitu ali pred začetkom izpita odstopi, se glede stroškov šteje, kot da je izpit opravljal.
IV.	DOVOLJENJE ZA VOZNIKA INŠTRUKTORJA
19.	člen
Dovoljenje za voznike inštruktorja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda pristojni organ na podlagi priglasnice za izpit, na kateri izpitna komisija potrdi, da je kandidat napravil izpit.
Dovoljenje se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št 3).
20.	člen
Veljavnost dovoljenja podaljša na zahtevo voznika inštruktorja za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, ki ga vodi v evidenci.
Zahtevi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja mora voznik inštruktor priložiti potrdilo pristojne komisije za vozniške izpite, da je uspešno opravil preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa.
Če poteče več kot eno leto od izteka veljavnosti dovoljenja, se podaljša njegova veljavnost oziroma izda novo dovoljenje le, če voznik inštruktor znova opravi izpit.
21.	člen
Namesto izgubljenega ali obrabljenega dovoljena za voznika inštruktorja izda na zahtevo voznika inštruktorja za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ, ki ga vodi v evidenci, novo dovoljenje (duplikat).
Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dve fotografiji, v primeru izgubljenega dovoljenja pa tudi dokazilo o preklicu veljavnosti dovoljenja v Uradnem listu SRS.
Obrabljeno dovoljenje se ob zamenjavi za novo odvzame in uniči.
V.	EVIDENCA
22.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve vodi register o izpitih in hrani izpitno dokumentacijo.
Register obsega: zaporedno številko, ime in priimek kandidata, njegove rojstne podatke in naslov, številko vozniškega dovoljenja in navedbo organa, ki ga je izdal, ter podatke o izpitu za voznika inštruktorja (kategorijo motornega vozila, za katero je opravljal izpit, datum izpita, uspeh, podatek o tem, katerikrat je opravljal izpit in rubriko za opombe).
Register o izpitih voznikov inštruktorjev je treba na koncu vsakega koledarskega leta skleniti in ga hraniti kot dokument trajne vrednosti.
Izpitno dokumentacijo (zapisnike, teste, liste z vprašanji in drugo) je treba hraniti najmanj dve leti.
■ 23. člen
Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ vodi evidenco o voznikih inštruktorjih in o izdanih dovoljenjih za voznike inštruktorje.
Dokumentacija na podlagi katere je bilo izdano dovoljenje za voznika inštruktorja, se hrani v njegovem vozniškem spisu.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Komisija za izpite za voznike inštruktorje, ki je bila imenovana po dosedanjih predpisih, opravlja svoje delo do 31. decembra 1976.
25.	člen
Dovoljenja za voznike inštruktorje, ki so bila izdana ha podlagi pravilnika o programu in načinu opravljanja izpita za voznika inštruktorja (Uradni list SFRJ, št. 5/70) ostanejo v veljavi.
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010/47-74
Ljubljana, dne 21. junija 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r.
Program
izpita za voznika inštruktorja
I.	IZPITNI PROGRAM IZ PREDPISOV O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
a)	Za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorij A in B
1.	Splošna vprašanja
— Vrste predpisov o varnosti cestnega prometa (mednarodne konvencije, zvezni zakoni in spremljajoči predpisi, republiški zakoni in spremljajoči predpisi, odloki občinskih skupščin)
— Promet na cestah — Delitev javnih cest in uporaba ■	— Organi za urejanje in nadzor prometa na cestah
— Posamezni izrazi v cestno prometni zakonodaji.
2.	Splošna pi-ometna pravila:
— Vključevanje v promet, obračanje in vožnja nazaj
— Stran vožnje — Hitrost vožnje — Pravila o zavijanju — Prednost na križišču — Srečevanje vozil
— Pravila o prehitevanju in vožnji mimo ustavljenega ali parkiranega vozila _— Opozorilni znaki
— Pravila o» ustavljanju in parkiranju vozil — Sekanje skupine pešcev
— Pravila o obnašanju udeležencev v prometu po znakih in odredbah, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe organov javne varnosti.
3.	Posebna prometna pravila:
— Promet motornih vozil
— Temeljni predpisi o prevozu potnikov in blaga, pomembni s stališča prometne varnosti
— Promet cestne železnice (tramvaja) in drugih tirnih vozil
— Promet koles — Promet vprežnih vozil — Hoja pešcev — Gonjenje živine po cesti
— Promet na križišču s svetlobnimi prometnimi znaki
— Promet na prehodu ceste čez železniško progo — Promet na avtomobilski cesti in na cesti, ki je rezervirana za motorna vozila — Promet v predorih — Vozila s spremstvom — Vozila s prednostjo — Vleka vozil — Vožnja ponoči
— Vožnja ob slabem vremenu (v zimskih razmerah) — Vožnja v koloni
— Športne in druge prireditve na cesti — Zaznamovanje zaustavljenih vozil na vozišču.
4.	Prometni znaki:
— Postavljanje znakov in njihova delitev — Znaki za nevarnost — Znaki za izrečne odredbe — Znaki za obvestila — Svetlobni prometni znaki — Označbe na vozišču — Dopolnilne table pri prometnih znakih.
5.	Predpisi o pravicah organov za notranje zadeve pri nadzoru in urejanju prometa:
— Pravica izključiti vozilo iz cestnega prometa in obveznosti voznika s tem v zvezi
— Pravica za mandatno kaznovanje in druge represivne ukrepe
— Napotitev voznika na izredni tehnični pregled vozila.
6.	Predpisi o voznikih vozil na motorni pogon:
— Pravica voziti motorna vozila in kmetijske traktorje
— Pouk voznikov — Oprema vozil za pouk — Pogoji za vozniško dovoljenje — Kategorije vozil in voznikov — Veljavnost vozniškega dovoljenja — Odvzem vozniškega dovoljenja — Zdravstveni pregledi voznikov.
7.	Predpisi o voznikih inštruktorjih:
— Pravica dobiti dovoljenje za voznike inštruktorje
— Obveznosti voznikov inštruktorjev do kandidatov za voznike motornih vozil
— Način opravljanja izpita za voznika inštruktorja — Kategorije vozil, za katere se izdajajo dovoljenja za voznika inštruktorja
— Veljavnost in podaljšanje veljavnosti dovoljenja za voznika inštruktorja
— Odvzem dovoljenja za voznika inštruktorja.
8.	Temeljne določbe iz predpisov o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil, o delovnem času in počitkih voznikov.
9.	Predpisi o vozilih:
Registracija motornih in priklopnih vozi.
— Evidentiranje kmetijskih traktorjev — Prometno dovoljenje, rijegova izdaja, veljavnost in podaljšanje veljavnosti — Registrske označbe — Promet neregistriranih motornih vozil — Začasna registracija
— Tehnični pregled vozil na motorni pogon in priklopnih vozil
— Roki za tehnične preglede ter način teh pregledov.
10.	Odgovornost voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu:
— Kazenska odgovornost — Odgovornost za prekrške.
11.	Osnovni pojmi o zavarovanju motornih vozil
12.	Dolžnosti ob nezgodah:
— Prva pomoč poškodovanim — Obvestilo zdravstvenega zavoda ali reševalne postaje
— Prevoz poškodovanih — Obvestilo organom javne varnosti — Zavarovanje sledov na kraju prometne nezgode.
b)	Za voznika inštruktorja za motoma vozite kategorij C in D
1.	Celotni program za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorij A in B
2.	Predpisi o prevozu nevarnih snovi — Predpisi o prevozu razstreliva
— Predpisi o prevozu vnetljivih tekočin — Predpisi o prevozu drugih nevarnih snovi.
3.	Predpisi o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki.
4.	Predpisi o delovnem času in počitkih voznikov ter o evidenci o delovnem času in počitkih voznikov.
5.	Predpisi iz mednarodnih konvencij o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki in vozila, da bi lahko sodelovali v mednarodnem cestnem prometu.
6.	Predpisi o prevozih potnikov in stvari z vozili kategorij C in D, ki so pomembni s stališča prometne varnosti.
II.	IZPITNI PROGRAM IZ OSNOV PSIHOLOGIJE
1.	Psihologija in njena uporaba v cestnem prometu.
2.	Osnovni psihični procesi:
Občutki
— Opažanja (iluzije, halucinacije)
— Predstave — Pozornost — Emocije — Mišljenje — Refleksi.
3.	Psihologija osebnosti:
— Osebnost
— Lastnosti osebnosti — Temperament — Značaj
— Lastnosti osebnosti in karakteristiko obnašanja voznika (mehanizmi obnašanja).
4.	Obveznosti voznika inštruktorja do kandidata za voznika motornih vozil in članov izpitne komisije ter inštruktorjeva vloga bb izpitni vožnji.
5.	Medsebojni odnosi udeležencev v prometu — kodeks etike.
6.	Sposobnosti:
— Struktura sposobnosti. Čutne, psihomotorne in mentalne sposobnosti
— Psihofizične sposobnosti v letih.
7.	Učenje in spomin:
— Spomin (ohranitev in reprodukcija — pozabljivost)
— Pridobitev in vađenje motornih navad — Napredovanje pri učenju (metode učenja)
— Vpliv prejšnjih izkušenj pri učenju — Faktorji uspešnega učenja (starost in uspeh pri pouku voznika).
8.	Utrujenost voznika:
— Vzrok utrujenosti (trajanje in čas dola in utru-
ienost)
— Subjektivni in objektivni znaki utrujenosti — Preprečevanje utrujenosti
— Vpliv počitka in spanja na preprečevanje utrujenosti ’
— Monotonija in preprečevanje monotonije.
9.	Vpliv alkohola, nikotina in drugih medikamentov
na voznika:
— Vpliv alkohola (ugotavljanje vinjenosti, psihofiziološki učinki alkohola, učinki alkohola, učinki alkohola med vožnjo)
— Nikotin, ogljikov monoksid in učinkovitost vožnje
— Vpliv raznih mamil ria obnašanje voznika.
10.	Videnje v zvezi z vožnjo motornega vozila:
— Vidni organ (dnevno in nočno videnje)
— Osnove funkcionalne karakteristike vida (ostrost centralnega in perifernega vida; širina vidnega polja, ocena razdalje, razločevanje barv)
— Vpliv funkcionalnih pomanjkljivosti in anomalij vida na učinkovitost vida
— Nočna vožnja in zaslepitev.
11 Vpliv zunanjih okoliščin na voznika:
— Fizično-klimatičnc razmere (temperatura, hrup, vibracije)
— Razsvetljevanje cest in svetlobne naprave vozila — Sistem signalizacije in prometni znaki na cesti
— Sedež, krmilna in kontrolna naprava vozila — Obseg, intenzivnost in struktura prometa.
III.	IZPITNI PROGRAM IZ OSNOV TEORIJE POUKA — DIDAKTIKE
1.	Temeljni principi pouka:
— Namen, potreba m vrednost znanja temeljnih, didaktičnih principov pri delu inštruktorja
— Didaktični principi, ki prihajajo pri instruktiv-nem delu večkrat do izraza:
a)	princip nazornosti
b)	princip vezanosti teorije s prakso
c)	princip sistematičnosti in postopnosti
d)	princip zavestne aktivnosti
e)	princip racionalizacije in ekonomičnosti
f)	princip individualizacije
g)	princip trajnosti,znanja, spretnosti In navad
— Uporaba didaktičnih principov pri praktičnem delu inštruktorja.
2.	Učne metode:
— Metode žive besede pri pouku — Metoda pokazovanja (demonstriranja): delovanja delov in njihove funkcije ter medsebojne povezanosti, shem in skic (razni položaji)
— Metoda pogovora in njegova funkcija med poukom
— Uporaba učnih metod v praksi. Povezanost učnih metod pri pouku.
3.	Učne oblike:
— Rontalna oblika — Oblika pouka s skupino — Individualna oblika
— Uporaba učnih-oblik v raznih praktičnih primerih.
4.	Učno sredstva:
— Sredstva demonstriranja (slike, karte, skice, shema ipd.)	V
— Manipulativna sredstva (orodje, pribor, mehanizem)
— Operativna sredstva (stroji, aparati)
— Uporaba učnih sredstev v praksi inštruktorja.
5.	Učna ura:
— Uvodna učna ura, njena struktura in funkcija — Učna ura seznanjanja z novo snovjo — Učna ura posploševanja in sistemizacije pridobljenega znanja, spretnosti in navad
— Učna ura uporabe pridobljenega znanja, spretnosti in navad
— Učna ura ponavljanja in preverjanja — Kombinirana učna ura
— Uporaba raznih tipov učnih ur v raznih položajih Faze posameznih tipov učnih ur.
6.	Priprava inštruktorja za učno uro:
— Načrt učnega dela v posamezni dobi poučevanja (vsebina, ustroj, časovna razporeditev)
— Priprava za skupino učnih ur in za posamezno uro (vsebina, širine).
7.	Preverjanje, ocenjevanje in evidentiranje napredovanja:
— Sprotno preverjanje in ocenjevanje uporabe pridobljenih znanj, spretnosti in navad
— Sklepamo preverjanje in ocenjevanje na koncu posameznih etap poučevanja
— Zahteve ustnega in pismenega preverjanja in ocenjevanja
— Ustroj in potreba evidence o napredovanju.
IV.	IZPITNI PROGRAM S PODROČJA POZNAVANJA MOTORNIH VOZIL
a) Za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorij A in B
1.	Motorji in prenosne naprave — Glavni deli motorja
— Princip delovanja štiritaktnega motorja — Valj (cilinder)
— Bat, batnica, motorna gred z vztrajnikom — Ventilne naprave — Hlajenje motorja — Mazanje motorja — Dovod goriva v motor — Vplinjač — Sklopka — Menjalnik — Kardanski prenos — Diterencial
— Dvotaktni bencinski motorji — Dieslovi motorji — Akumulator — Generator — Ravnalo (regler)
— Električni zaganjač (starter)
— Svečke.
2.	Naprave za upravljanje:
— Prednja in zadnja krma
— Krmilne naprave (vloga, glavni deli in stanje).
3.	Naprave za ustavljanje:
— Vrste zavornih sistemov
— Glavni deli mehanične, zračne in kombinirane zavore
— Delovna zavora — Pomožna zavora — Parkirna zavora.
4.	Naprave za osvetljevanje in svetlobno signalizacijo
5.	Naprave za dajanje zvočnih signalov
6.	Naprave, ki omogočajo normalno vidljivost
7.	Kontrolne in signalne naprave
8.	Naprave za odvajanje zgorelih plinov
b) Za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorij C in D
1.	Celotni program za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorij A in B
2.	Naprave za upravljanje:
— Pomožno krmilo
•mr Pnevmatično pomožno krmilo.
3.	Naprave za ustavljanje
— Hidravlične zavore; zračne zavore — Motorne zavore
— Regulator za nenehno uravnavanje intenzivnosti zaviranja.
j
4.	Kontrolne in signalne naprave — Tahograf
— Kazalec’ razpoložljivega pritiska pnevmatične naprave, delovne zavore
— Naprava za signalizacijo nedovoljenega pritiska pnevrtiatik.
5.	Vlečna naprava za spajanje vlečnega in priklopnega vozila.
V.	IZPITNI PROGRAM IZ VOŽNJE
1.	Priprava vozila za vožnjo
— Obveznosti voznika med pripravo — Listine za vožnjo.
2.	Vožnja skozi naseljene kraje:
— Vključevanje v promet
— Prilagoditev vožnje vozila postavljenim prometnim znakom, pravilom in prometnim razmeram — Vožnja po ulicah s šibkejšim prometom — Vožnja po ulicah z močnejšim prometom — Vožnja mimo ovir na vozišču — Srečevanje z drugimi vozili — Prehitevanje motornih in tirnih vozil — Prehod in vožnja mimo postaje vozil za skupni javni prevoz potnikov. Vožnja mimo površine z močnejšim prometom pešcev (šole, bolnišnice, avtobusne in železniške postaje, trgi, kino dvorane, igrišča, gledališča in podobno)
— Vožnja čez križišče, na katerem ureja promet pooblaščena uradna oseba
— Vožnja čez križišče, na katerem je promet urejen s postavljenim prometnim znakom
— Vožnja čez križišče, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki
— Ustavljanje vozila v naseljenih krajih — Ravnanje pri srečanju vozil s prednostjo in vozila s spremstvom
— Obračanje v ulicah z manevriranjem in brez manevriranja
— Obračanje na križiščih — Vožnja skozi naseljene kraje ponoči.
3.	Vožnja po cestah:
— Vožnja po cesti z označenimi in neoznačenimi prometnimi pasovi
— Sprememba prenosa — Razdalja od vozil, za katerimi se vozi — Vožnja mimo ovir na cesti
— Prilagoditev vožnje postavljenim prometnim znakom, pravilom in prometnim razmeram
— Srečevanje z drugimi vozili 1
— Prehitevanje vozil na cestah — Dajanje znakov in signalov med vožnjo .	— Ustavljanje in parkiranje vozila na voziščih iz
na prostorih določenih za parkiranje — Vzvratna vožnja
— Vožnja čez križišče cest, dajanje prednosti vozilom, vožnja v levo in desno stran
— Vožnja v oyinke in iz ovinkov, nadvozov, podvozov in predorov
— Zaviranje vozila med vožnjo — z zavorami in i motorjem
— Vožnja čez mostove in druge objekte na cestah — Vožnja na prehodih čez železniške proge — Ustavljanje in nadaljevanje vožnje na cesti z večjim vzdolžnim nagibom
— Obračanje na cesti z manevriranjem in brez manevriranja
— Vožnja ponoči.
Podpisant(a) v____________
PRIGLASNICA
za opravljanje izpita za voznika inštruktorja
Obrazec št. 1 (prva stran)
__,rojen(a)...........
__, občina------------
(dan, mesec,
SR
., po poklicu
z dokončano
(Šolska Izobrazba — strokovna izobrazba)
iz__________________________________________________________, občina .........-.........................................
(prebivališče)
se priglašam k izpitu za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorije A, B, C, D, E.
Imam vozniško dovoljenje za voznika motornih vozil kategorije ................ št..............., izdano od skupščine
občine__________________________________________—
Izpit bom opravljal(a): prvič, drugič, tretjič.
Izpit sem opravljal(a) dne.......j.._................................—.........................'...'___________________
Izpita nisem napravil(a) iz: predpisov o varnosti cestnega prometa, osnov psihologije, didaktike, poznavanja motornih vozil, vožnje motornega vozila.
V____________________________ dne............. .....................................................
(podpis kandidata)
PRILOGE:
1.	dokaz o šolski izobrazbi
2.	zdravniško spričevalo
3.	potrdilo o plačanih stroških izpita
4.	dve fotografiji
URADNI ZAZNAMEK
Kandidat izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za opravljanje izpita za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorije ---------
. (podpis uradne osebe)
Obrazec št. 1
POTRDILO	(hrbtna strah)
Tov.____1...............-........... je danes napravi) (a) izpit za voznika inštruktorja za motorna
vozila kategorije —---
V Ljubljani, dne------------------ Predsednik komisije
j	...
M. P.	...............................
Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
Ljubljana	Obrazec št. 2
Komisija za izpite voznikov inštruktorjev	(prva stran)
St registra----------------- '	' .
Datum________4................. z
ZAPISNIK
o izpitu za voznika inštruktorja
iž--------------------------------------------7----------, je dne ..............................................
v	.............................opravljal izpit za voznika inštruktorja za motoma vozila kategorije
A, B. C, D, E pred izpitno komisijo v sestavi:
člani:---------------------------------------------------
Kandidat je dokazal istovetnost z
IZPITNE OCENE
I.	Predpisi o varnosti cestnega prometa: * II.
Ocena: je - ni napravil	..........(pod^
II.	Osnove psihologije:
Obrazec št. 2
III: Didaktika	'	.	'	(hrbtna stran)
a) teoretični del:___________________________________________________________________________________......
b) praktični del:
Ocena: je — ni napravil IV. Poznavanje motornih vozil:
~
(podpis Izpraševalca)
Ocena: je — ni napravil	---------------.....................--—
(podpis Izpraševalca)
V. Vožnja motornega vozila:
Ocena: je — ni napravil
(podpis Izpraševalca)
Kandidat je (ni) napravil izpil(a) za voznika inštruktorja za motorna vozila kategorije A, B, C, D, E.
Kandidat sme ponavljati izpit ..........................................................................
V----------------------------dne____________________
.•••»•M MM
Tajnik komisije	Predsednik komisije
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA	Obrazec št. 3 velikost 60 X 95 mm
sr ti ventj A	(prva stran)
Številka dovoljena za voznika inštruktorja__________
Velja za pouk na motornih vozilih kategorije________
(Prostor za fotografijo)
Izdano dne
DOVOLJENJE ZA VOZNIKA INŠTRUKTORJA
Priimek______________
Ime _________________
Rojen dne____________
Stalno prebivališče__
m. p.
Podpis uradne osebe
Obrazec št. 3 (hrbtna stran)
Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja
podaljšana do ........................ 19.....
Podpis uradne osebe
,	M. P.
Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja
podaljšana do ........................ 19____
Podpis uradne osebe
M. P.
Veljavnost dovoljenja za voznika inštruktorja
podaljšana do__________________________19____
Podpis uradne osebe
M. P.
813.
Na podlagi tretjega odstavka 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/76) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
PRAVILNIK
o avto iolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon, na katerih se kandidati za voznike učijo vožnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se predpisujejo pogoji za ustanovitev avto šol, način poučevanja kandidatov za voznike vozil na motorni pogon, evidenca o pouku, nadzorstvo nad delom avto šol, ter oblika, vsebina in način izdajanja tablic za označevanje vozil, na katerih se kandidati za voznike učijo vožnje.
Ta pravilnik ne velja za avto šole in za vozila oboroženih sil SFRJ.
II.	AVTO ŠOLE
1.	Pogoji za ustanovitev
2.	člen
Avto sola je lahko stalna ali občasna, ki jo ustanovitelj organizira za pripravo določenega števila kandidatov za vozniški izpit.
3.	člen
Potrdilo o registraciji avto šole se izda, če ustanovitelj zagotovi:
1.	ustrezen šolski prostor za teoretični pouk;
2.	ustrezen šolski inventar;
3.	sheme prometnih znakov, maketo križišča z ustrezno cestno prometno signalizacijo in z miniaturnimi vozili ter sheme motornih vozil s posebej označenimi napravami, ki so posebnega pomena za varnost prometa;
4.	v stalni avto šoli najmanj pet voznikov inštruktorjev, od teh vsaj enega, ki ima v avto šoli lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas, v občasni avto šoli pa najmanj tri voznike inštruktorje;
5.	najmanj dve vozili za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil kategorije B oziroma kmetijskih traktorjev, za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil drugih kategorij pa vsaj eno vozilo ustrezne kategorije.
Avto šola lahko organizira pouk za pripravo kandidatov za vozniški izpit tudi izven svojega sedeža, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in dobi soglasje za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občine, na območju katere namerava delovati.
Potrdilo o registraciji avto šole se izda na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 1).
2.	Pripravljanje kandidatov za voznike
4.	člen
Avto šola lahko sprejme na šolanje osebe, ki izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje za voznike vozil na motorni pogon določene kategorije oziroma vrste in jim ne manjka več kot šest mesecev do starosti, predpisane za izdajo vozniškega dovoljenja.
Kandidat za šolanje v avto šoli se lahko vpiše v šolo ne glede na svoje stalno prebivališče.
5.	člen
Avto šola pripravlja kandidate za voznike vozil na motorni pogon po predpisanem izpitnem programu (pravilnik o programu in načinu opravljanja vozniškega iz-
pita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja, Uradni list SRS, št. 9/76).
Pripravljanje kandidatov v avto šoli mora biti strnjeno brez večjih časovnih presledkov.
6.	člen
Pri teoretičnem pouku sme biti v skupini toliko kandidatov, kot dopušča prostor, vendar največ 35.
Teoretični pouk posamezne skupine sme trajati dnevno največ štiri učne ure. Učna ura traja 45 minut.
Avto šola je dolžna voditi šolski dnevnik o teoretičnem pouku na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 2).
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za strokovne šole, za katere je pripravljanje za vozniški izpit v rednem učnem programu.	'
7.	člen
Kandidat, ki je obiskoval teoretični pouk v avto šoli, lahko opravlja preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa v tej šoli, pred komisijo, ki jo določi vodstvo šole.
Preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa v avto šoli je pismen s testi. Testi morajo biti usklajeni s programom, ki je predpisan za vozniški izpit oziroma za preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa. Skladnost testov ugotovi in potrdi republiški sekretariat za notranje zadeve.
Šteje se, da kandidat ni napravil preizkusa iz prejšnjega odstavka, če v odgovorih na vprašanja ni dosegel najmanj 90 °/o skupnega števila točk, s katerimi so ovrednoteni posamezni odgovori.
8.	člen
Kandidat za voznika sme začeti z učenjem vožnje po cesti, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
—	če je po končanem teoretičnem pouku v avto šoli napravil preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa pred komisijo avto šole;
—	če je pred pristojno komisijo za vozniške izpite napravil izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa;
—	če ima veljavno vozniško dovoljenje za eno od kategorij motornih vozil;
—	če je v strokovni šoli pozitivno ocenjen iz predmeta, ki obsega predpise O varnosti cestnega prometa.
Podatki iz prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenčni karton o pouku vožnje (v nadaljnjem besedilu: evidenčni karton).
9.	člen
Avto šola mora kandidatu, ki Izpolnjuje pogoj iz prejšnjega člena, omogočiti pouk v vožnji najkasneje v enem mesecu po priglasitvi.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za kandidata, ki je opravil preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa v drugi avto šoli in iz upravičenih vzrokov ni mogel opraviti učenja vožnje v tej šoli.
Učna ura vožnje s pripravo in analizo vožnje traja 60 minut.
10 člen
Pouk vožnje se opravlja z vozilom, ki je predpisano za opravljanje vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil določene kategorije oziroma kmetijskega traktorja.
Vozila avto šole za pouk kandidatov za voznike motornih vozil kategorije B in C v vožnji po cesti morajo imeti vzvratno ogledalo in nožno zavoro tudi za voznika inštruktorja.
Kmetijski traktor avto šole za pouk kandidatov v vožnji po cesti mora imeti sedež za voznika inštruktorja.
Voznik inštruktor mora pred začetkom pouka kandidata v vožnji po cesti preveriti tehnično brezhibnost vozila.
11.	člen
Pripravljanje kandidatov v vožnji obsega pouk v treh fazah:
1.	začetni pouk na poligonu ali na površini, ki ni javna cesta;
2.	vožnjo po cestah z redkim prometom motornih vozil;
3.	vožnja po cestah z gostim prometom motornih vozil v naselju in izven naselja, v dnevnem in nočnem času.
Poučevanje kandidatov za vožnjo motornih vozil kategorije C in kmetijskih traktorjev obsega po končani tretji fazi pouka tudi vožnjo z obremenjenim vozilom na poligonu ali na cestah z redkejšim prometom.
12.	člen
Voznik inštruktor, ki poučuje kandidata v vožnji, odloči, kdaj lahko začne s poukom v naslednji fazi pouka po prejšnjem členu.
Voznik inštruktor napoti kandidata, naj se priglasi k vozniškemu izpitu, ko po izvršitvi učnega programa vožnje ugotovi, da je dovolj pripravljen za izpit. To ugotovitev vpiše v evidenčni karton.
Nesoglasje med inštruktorjem in kandidatom o pouku vožnje rešuje komisija avto šole.
13.	člen
Za vsakega kandidata se vodi evidenčni karton o pouku vožnje.
Evidenčni karton izda:
—	avto šola — kandidatu, ki jc obiskoval teoretični pouk in opravil preizkus znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa v tej šoli, oziroma kandidatu, ki že ima veljavno vozniško dovoljenje;
—	komisija za vozniške izpite — kandidatu, ki je napravil izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa;
—	strokovna šola — kandidatu, ki je v tej šoli pozitivno ocenjen iz predmeta, ki obsega predpise o varnosti cestnega prometa.
Obrazec evidenčnega kartona je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 3).
14.	člen
Voznik inštruktor mora pred pričetkom pouka vožnje vpisali v evidenčni karton datum, vajo in čas uče-, nja.
Evidenčni karton je dokazilo komisiji za vozniške izpite, da je voznik inštruktor poučeval kandidata za voznika v skladu z 11. in 12. členom tega pravilnika.
15.	člen
Voznik inštruktor mora voditi razvid (potni nalog) No dnevnem poučevanju vožnje, ki mu ga izda avto šola.
Voznik inštruktor mora imeti razvid o dnevnem poučevanju vožnje in evidenčni karton o pouku vožnje med poučevanjem kandidata v vožnji po cesti pri sebi in ju mora pokazati na zahtevo pooblaščene uradne osebe.
16.	člen
Določbe 5. in 8. člena, četrtega odstavka 10. člena, 11., 12., 13., 14. in 15. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za poučevanje kandidatov za voznike kmetijskih traktorjev, ki se za izpit pripravljajo v avto šoli.
Obrazec potrdila za voznike kmetijskih traktorjev iz drugega odstavka 66. člena zakona o varnosti cest_ nega prometa je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (obrazec št. 4).
3.	Nadzorstvo
17.	člen
Za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ nadzira delo avto šol v tem, če poučujejo kandidate v skladu s predpisanim učnim programom in s tem pravilnikom ter če vodijo predpisane evidence. V ta namen ima pravico pregledati šolski prostor, učila in učne pripomočke, šolski dnevnik in evidenčne kartone ter prisostvovati teoretičnemu in praktičnemu pouku.
Nadzorstveni orgap iz prejšnjega odstavka lahko začasno prepove delo avto šole, če ugotovi pomanjkljivosti v teoretičnem pouku, v organizaciji dela in v vodenju predpisanih evidenc ali pomanjkljivosti v pouku vožnje.
V odločbi o začasni prepovedi določi nadzorstveni organ rok, v katerem mora šola odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Ta rok ne sme biti daljši kot tri mesece.
Ce avto šola ne odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih z odločbo iz prejšnjega odstavka v določenem roku, izda nadzorstveni organ odločbo o preklicu potrdila o registraciji avto šole.
III.	TABLICE ZA OZNAČEVANJE VOZIL NA KATERIH SE UČIJO KANDIDATI ZA VOZNIKE
18.	člen
Tablica za označevanje' vozil, na katerih se učijo kandidati .za voznike vožnje po cesti (v nadaljnjem besedilu: L tablica) je kvadratne oblike, modre barve in je na njej z belo barvo napisana črka »L«.
Stranica L tablice za motorna kolesa je dolga 1^ cm, za vozila kategorije B in za kmetijske traktorje 16 cm, za vozila kategorij C in D pa 22 cm.
Črka »L« na tablici za motorna kolesa je visoka 8 cm in široka 1,5 cm, za vozila kategorije B in za kmetijske traktorje 10 cm in 2 cm, za vozila kategorij C in D pa 18 cm in 3 cm.
19.	člen
L tablice izdaja za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere je sedež avto šole oziroma prebivališče kandidata za voznika kmetijskega traktorja oziroma kandidata za voznika vozil A kategorije, ki se uči vožnje po cesti brez nadzorstva voznika inštruktorja.
20.	člen
L tablice se izdajajo:
1.	avto šoli, ki deluje stalno — za neomejen čas;
2.	avto šoli, ki deluje občasno— za čas njenega delovanja;
3.	kandidatu za voznika motornih vozil kategorije A oziroma kandidatu za voznika kmetijskega traktorja, ki se za izpit ne pripravlja v avto šoli — najdalj za dva meseca.
Po izteku rokov iz prejšnjega odstavka morajo upravičenci tablice vrniti.
21.	člen
Skupaj z L tablico se izda potrdilo, ki vsebuje zaporedno številko registra izdanih L tablic, naziv in sedež avto šole oziroma priimek, ime in prebivališče kandidata za voznika, kontrolno številko izdane L tablice, datum izdaje in čas, za katerega se L tablica izdaja.
Ce je L tablica izdana za določeno vozilo, mora potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebovati reeistrsko oziroma evidenčno številko vozila.
22.	člen
O izdanih L tablicah se vodi evidenca v obliki registra ali abecednega kazala, ki mora vsebovali vse podatke iz prejšnjega člena.
23.	čler
L tablice se namestijo:
1.	na motornem kolesu — ena tablica na zadnji strani vozila tik pod registrsko tablico ali nad njo;
2.	na drugem vozilu na motorni pogon — dve tablici, ena na sprednji strani, druga pa na zadnji strani in sicer tako, da sredina tablice ni oddaljena več kot 40 cm od levega bočnega roba vozila in ne več kot en meter od površine cestišča.
Če je vozilu dodano priklopno vozilo, se tablica namesti na zadnji strani priklopnega vozila.
IV.	KAZENSKE DOLOČBI
24.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek avto šola:
1.	če je pri teoretičnem pouku v učilnici več kandidatov, kot je dovoljeno (prvi odstavek 6. člena);
2.	če dovoli opravljanje preizkusa znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa kandidatu, ki ni obiskoval pouka v tej šoli (prvi odstavek 7. člena);
3.	če za opravljanje preizkusa znanja iz predpisov o varnosti cestnega prometa uporabi teste, ki niso usklajeni s programom za vozniški izpit (drugi odstavek 7. člena);
4.	če vzame v pouk vožnje z vozilom na motorni pogon kandidata, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 8. člena);
5.	če potrdi evidenčni karton vožnje v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena tega pravilnika;
6.	če uporablja za pouk vožnje motorno vozilo, ki ne ustreza predpisanim pogojem ali ki ni predpisano opremljeno (10. člen);
7.	če opravlja dejavnost v času začasne prepovedi delovanja (tretji odstavek 17. člena);
8.	če ne vrne L tablic v predpisanem roku (drugi odstavek 20. člena).
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba avto šole.
25.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek voznik inštruktor:
1. če poučuje vožnjo z vozilom na motorni pogon v nasprotju z 10. členom tega pravilnika;
2.	če v evidenčni kčrton vožnje ne vpisuje sproti predpisanih podatkov (prvi odstavek 14. člena);
3.	če ne izpolnjuje sproti razvida (potnega naloga) o dnevnem poučevanju vožnje (prvi odstavek 15. člena);
4.	če med poučevanjem vožnje po cesti nima pri sebi evidenčnega kartona (Vožnje in razvida poučevanja vožnje (potnega naloga) ali ju ne pokaže na zahtevo pooblaščene uradne osebe organa javne varnosti (drugi odstavek 15. člena);
5.	če ne namesti 'pravilno L tablic (23. člen). ;
Za prekršek iz 1. in 5. točke prejšnjega odstavka se kaznuje tudi voznik, ki poučuje v vožnji po cesti kandidata za voznika kmetijskega traktorja.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek kandidat za voznika kategorije A oziroma kandidat za voznika kmetijskega traktorja:
1.	če ne vrne L tablic v predpisanem roku (drugi odstavek 20. člena);
2.	če ne namesti pravilno L tablic (23. člen).
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Avto šole, ki delujejo na osnovi potrdila, izdanega v smislu pravilnika o delu avto šol in voznikov inštruktorjev (Uradni list SRS, št. 22/72), lahko opravljajo svojo dejavnost na osnovi tega potrdila do 31. decembra 1976.
28 člen
Določbe prvega in drugega odstavka 9. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati v enem letu po njegovi uveljavitvi.
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o delu avto šol in voznikov inštruktorjev (Uradni list SRS, št. 22/72).
30.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-S-010-47-74
Ljubljana, dne 21. junija 1976.
Republiški sekretar za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
(Obrazec št. 1)
SKUPŠČINA OBČINE ........
Oddelek za notranje zadeve
Številka: _________
Datum:___________________
POTRDILO
O REGISTRACIJI AVTO SOLE
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine____________________-
potrjuje
na podlagi prvega odstavka 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), da -
_____________________v _______________________ izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti
avto šole.
Avto šola lahko na podlagi tega potrdila pripravlja kandidate za vozniški izpit za motorna vozila kategorije ....................., za kmetijske traktorje — za preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega
prometa v času od------------do_________________
M. P.
(podpis uradne o>sebe)
(Obrazec št. 2) Prva stran
Šolski dnevnik
Zap. št. tečaja ___________
Cas tečaja: od do
PREDMET:	PREDAVATELJ:
Predpisi o varnosti cestnega prometa	--------------
Prva pomoč poškodovanim v prometni nezgodi
Druga stran
Zap. št.	Priimek, ime in naslov kandidata	Rojen: dan, mesec, leto	Kate- gorija	Opombe
i		'		
				
				
2				
				
				
itd.
Tretja stran
Predmet	Datum predavanja																				Opombe
																					
Predpisi o varn. c. p.																					
Prva pomoč																					
																					
																					
Predpisi o varn. c. p.																					
Prva pomoč																					
																					
																					
AVTO SOLA — KOMISIJA ZA VOZNIŠKE IZPITE — STROKOVNA SOLA
Številka
EVIDENČNI KARTON V02NJE
(Obrazec št. 3) Prva atam
Priimek in ime kandidata ------------------------------------------------------------------------
St. osebne izkaznice kandidata_______________________________________---------------------—------
Voznik inštruktor _______________________________________________________________________________
St. dovoljenja za voznika inštruktorja --------------------------------—*------------------------
Datum izdaje	Podpis
m. p.
Druga in tretja stran
Datum	Vaja	Vožnja od — do	Opravljene učne ure	St. potnega naloga	Podpis kandidata	Podpis inštruktorja
						
						
						
						
						
						
						
Četrta stran
Kandidat je uspešno opravil preizkus znanja — izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa — ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije ......... — je pozitivno ocenjen iz predmeta,
ki obsega predpise o varnosti cestnega prometa.
Datum ................... ..................................................................'...............
M. P.	(podpis pooblaščene osebe)
Izpitna vožnja Dne	Ura	OCENA	Teorije ni opravil
I Teorija		
Vožnja		
Vožnja		
	Teorija	
	Vožnja	
	Vožnja	
		
SKUPŠČINA OBČINE ............... (Obrazec št. 4)
Oddelek za notranje zadeve
Številka: ............
Datum: ..........;...........
POTRDILO
za pouCevanjc vožnje kmetijskih traktorjev
.................-......-.. rojen ........—....... iz.................;............., imetnik vozniškega
(ime in priimek)	(dan. mesec, leto)	(prebivališče)
dovoljenja za vožnjo kmetijskega traktorja št....., izdanega od ........;................;.. sme pouče«
vnti kandidate zn voznike kmetijskih traktorjev v vožnji po cesti (66. člen zakona o varnosti cestnega prometa —
Uradni list SRS, št. 24/75).
Potrdilo velja 3 leta.
M. p.	(podpis uradne osebe)
814.
Na podlagi 86. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
PRAVILNIK
o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev in o izdajanju zdravniških spričeval
I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije, pooblaščene za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, zdravstvene pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, vozniki kmetijskih traktorjev. na_ čin in postopek izdajanja zdravniških spričeval, ter ureja tehnična vprašanja v zvezi z opravljanjem zdrav.
stvenih pregledov in izdajanjem zdravniških spričeval kandidatom za voznike in voznikom motornih vozil in kmetijskih traktorjev.
2.	člen
Zdravniška spričevala o telesni in duševni zmožnosti kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil izdajajo na podlagi opravljenega zdravstvenega pregleda zdravstvene organizacije oziroma njihove strokovne enote, ki po kadrovski zasedbi in tehnični opremljenosti izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika in so za to pooblaščene, za voznike kmetijskih traktorjev pa zdravnik splošne medicine.
Zdravniška spričevala izdajajo po določbah tega pravilnika tudi zdravniške komisije druge stopnje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
3.	člen
Zdravstveni delavci' ki opravljajo preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, si morajo pridobivati ustrezno usposobljenost s področja medicine in psihologije prometa.
Zdravstvena organizacija, v kateri se opravljajo zdravstveni pregledi kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, mora omogočiti zdravstvenim delavcem, ki opravljajo te preglede, da pridobijo ustrezno usposobljenost po prejšnjem odstavku.
II.	PRISTOJNOST
4.	člen
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil opravljajo zdravstvene organizacije oziroma njihove strokovne enote na območju občin, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov in so pooblaščene za opravljanje teh pregledov (v nadaljnjem besedilu: pooblašče. na organizacija).
Pooblaščena organizacija opravlja zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na njenem območju. Za delavce organizacij združenega dala in organov, ki imajo posebej organizirano zdravstveno Varšave svojih delavcev (opratna ambulanta), lahko opravlja le preglede tudi ta enota pooblaščene organizacije.
Ce v občini ni pooblaščene organizacije ali če pooblaščena organizacija ne more opravljati zdravstvenih pregledov, jih opravlja pooblaščena organizacija, ki je najbližja stalnemu ali začasnemu prebivališču kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila.
5.	člen
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike kmetijskih traktorjev opravljajo zdravniki splošne medicine zdravstvenega doma in njegovih strokovnih enot, na območju katerih imajo kandidati stalno ali začasno prebivališče, ali zdravnik enote pooblaščene organi-zacije iz drugega odstavka prejšnjega člena.
6	člen
Zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil opravljajo na drugi stopnji komisije, ki se ustanovijo za območje zdravstvenih regij.
Komisijo sestavljajo: zdravnik specialist rpetjjeine dela, zdravnik specialist za očesne hojezni, zcjravpjjt specialist za živčne bolezni in psiholog. |tpmjsija lahko po potrebi pritegne še druge strokovnjake.
V komisiji ne more sodelovati tisti, ki je na prvi stopnji ocenil telesno in duševno zmožnost kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila.
7.	člen
Administrativno dejo v zvezi z zdr^vstvepjmt pregledi prve in druge stopnje opravlja orgapizscjja, prt kateri 'še opravljajo pregledi oziroma pri kateri je sedež komisije.
8.	člen
Inštitut za medicino dela, prometa in športa Kliničnega centra v Ljubljani pomaga pooblaščenim organizacijam in komisijam, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, pri zboljševanju strokovnosti njihovega dela.
III.	PROSTORI IN OPREMA
9.	člen
Pooblaščena organizacija oziroma strokovna enota, ki opravlja preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, mora imeti primerne prostore in tehnično opremljenost, ki omogočajo strokovno ustrez. no delo.
10.	člen
a Minimalna tehnična opremljenost, ki mora biti zagotovljena zdravniku splošne medicine za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznika kmetijskega traktorja, je naslednja:
—	ordinacija s čakalnico za opravljanje pregledov, ki mora ustrezati veljavnim medicinskim normativom in standardom,
—	preiskovalna miza,
—	aparat za merenje krvnega brni),
—	baterijski otoskop,
—	fonendoskop,
—	platneno merilo,
—	tehtnica z višinomerpna,
—	kovinski loparčki,
—	štoparica,
—	baterijska svetilka,
—	refleksno kladivce,
—	baterijski oftsdnaoekpip,
— Snellonove tablice za, preiskavo ostrlpe vida,
— Jaegerjeve tablice za ugotavljanje vida na blizu,
—	tablice za ugotavljanje sposobnosti razločevanja barv po Stillingu in Ishihari.
Zdravniku specialistu splošne medicine in zdravniku specialistu medicine dela mora pri opravljanju zdravstvenih pregledov kandidatov za Voznike in voznikov motornih vozil biti zagotovljena poleg opreme iz prejšnjega odstavka še aparatura in oprema za ugotavljanje vidnega polja in za ugotavljanje sposobnosti gledanja v mraku in temi ter aparatura in oprema za osnovne funkcionalne preiskave kardtoveskujgrnega sistema.
Pooblaščena organizacija oziroma njena strokovna enota mora v primeru potrebe zagotoviti možnost drugih konziliamih in specialističnih pregledov in preiskav ter imeti na razpolago laboratorij, ki lahko opravi potrebne laboratorijske preiskave.
11.	člen
Tehnična opremljenost prostorov in opreme, ki služi za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, se mora dopolnjevati v skladu z razvojem medicinske in drugih znanosti.
V skladu z izpopolnitvijo tehnične opremljenosti morajo tudi strokovnjaki, ki opravljajo te preglede, dopolnjevati metodiko in tehniko svojega dela z novimi dosežki medicinske in drugih znanosti.
12.	člen
Določbe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za delo komisij.
IV.	ZDRAVSTVENI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VOZNIKI KMETIJSKIH ,	TRAKTORJEV
13.	člen
Voznik kmetijskega traktorja se oceni za nezmožnega voziti kmetijski traktor v cestnem prometu:
1.	če ugotovljena bolezen, poškodba ali hiba popolnoma izključuje vamo vožnjo kmetijskega traktorja ali utegne nenadoma povzročiti nezmožnost;
2.	če ima naslednje obolenje ali motnje:
—	motnje zavesti in ravnotežja ter bolezenski na. padi vsakovrstnih vzrokov,
—	diabetes mellitus z znatnim nihanjem količine sladkorja v krvi,
—	znatne motnje v zvezi z notranjim izločanjem, zlasti ščitne žleze, epitelnih telesc ali nadledvičnih žlez,
—	alkoholizem, zasvojenost ž mamili ali drugimi drogami,
—	huda oblika bronhialne astme,
—	obolenje oziroma sprememba srca ali krvnega obtoka z omejeno regulacijsko sposobnostjo; hujše spremembe krvnega pritiska, stanje po srčnem infarktu,
—	huda obolenja jeter ali ledvic, zaradi katerih lahko nastanejo kolike oziroma komatozna stanja,
—	znatno zmanjšanje grobe moči uda, ki je pomembna za izvrševanje vozniške dejavnosti,
—	obolenja oziroma poškodbe centralnega ali perifernega živčnega sistema z bistvenimi funkcionalnimi motnjami, zlasti organske bolezni možganov oziroma hrbtnega mozga ter njih posledice,
—	stanja po poškodbah lobanje ali možganov,
—	duševne bolezni, tudi tiste, pri katerih prognoza ni jasna in zanesljiva,
—	anormalno obnašanje hujše stopnje,
—	slaboumnost,	/
—	motnje psihičnih funkcij zaradi možganskih okvar;
3.	če morebitnih funkcionalnih motenj ni mogoče kompenzirati.
V.	NAČIN IN POSTOPEK IZDAJANJA ■ ZDRAVNIŠKIH SPRIČEVAL
14.	člen
Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika oziroma voznika motornega vozila izda pooblaščena organizacija na podlagi ugotovitev opravljenega zdravstvenega pregleda.
Ce je pri zdravstvenem pregledu sodeloval tudi drug zdravnik specialist ah psiholog, se zdravniško spričevalo izda po tem. ko so dali svoje strokovno mnenje tudi ti strokovnjaki.
Zdravniško spričevalo podpiše na' podlagi opravljenega zdravstvenega pregleda zdravnik specialist splošne medicine ali zdravnik specialist medicine dela.
Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika kmetijskega traktorja izda in podpiše na podlagi zdravstvenega pregled: zdravnik splošne medicine zdravstvenega doma oziroma zdravnik enote iz 5. člena tega pravilnika.
15.	člen
Pred zdravstvenim pregledom je treba ugotoviti identiteto kandidata za voznika motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja.
16.	člen
Zdravnik po potrebi zahteva mnenje Ječečega zdravnika o bolezni, poškodbah ali zdravljenju, ki so pomembni za oceno kandidatove telesne ali duševne zmožnosti za voznika motornega vozila ali kmetijske, ga traktorja.
Ce zdravnik iz objektivnih razlogov ne more dobiti mnenja ločečega zdravnika iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva od kandidata, da mu le-ta podpiše izjavo, da po svoji vednosti ne boleha oziroma da nima določene telesne ali duševne bolezni, hibe ali nagnjenja, ki izključuje sposobnost voziti motorno vozilo.
17.	člen
Ce zdravnik pri zdravstvenem pregledu kandidata za voznika motornega vozila zaradi zapletenosti pri. mera, podanega suma ali utemeljenega opozorila na morebitno bolezen ali hibo ne more dokončno odločiti o telesni in duševpi zmožnosti kandidata, ga napoti na specialistični ali psihološki pregled.
18.	člen
V zdravniškem spričevalu se ugotovi, ali je kandidat zmožen voziti motorno vozilo določene kategorije oziroma kmetijski traktor.
Ce se na podlagi zdravstvenega pregleda ugotovi, da pregledani ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev ali jih ne izpolnjuje le začasno ali jilj izpolnjuje z določenimi omejitvami, je tako ugotovitev treba vnesti v zdravniško spričevalo.
Pri oceni »zmožen z omejitvami« mora biti navedena določena omejitev oziroma način kompenzacije ugotovljene funkcionalne motnje, pri oceni »začasno nezmožen« pa trajanje nezmožnosti. Začasna nezmožnost opravičuje ponovni zdravstveni pregled, ko poteče rok začasne nezmožnosti.
19.	člen
Zdravniško spričevalo se Izroči kandidatu za voznika motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja,
kopijo spričevala pa hrani zdravstvena organizacija, ki ga je izdala.
Ce je s kontrolnim pregledom ugotovljena trajna nezmožnost za vožnjo motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja, se en izvod Zdravniškega spričevala pošlje..tudi občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, ki vodi voznika v evidenci.
‘ŽO. člen
Zoper oceno v zdravniškem spričevalu kandidai za voznika oziroma voznik lahko z ugovorom zahteva ponoven zdravstveni pregled pri zdravniški komisiji druge stopnje v 15 dneh od vročitve spričevala. Ugovor se vloži pri zdravstveni organizaciji, ki je izdala zdravniško spričevalo. Ta mora ugovor z vso dokumentacijo takoj poslati pristojni komisiji.*
Komisija mora opraviti ponoven zdravstveni pregled in rešiti ugovor v 30 dneh od njegove vložitve.
Zdravniško spričevalo, s katerim je komisija rešila ugovor, se v dveh izvodih z vso dokumentacijo pošlje zdravstveni organizaciji, zoper katere spričevalo je bil vložen ugovor; ta vroči en izvod spričevala kandidatu.
21.	člen i
Zdravniškemu spričevalu ni mogoče podaljševati veljavnosti.
Novo zdravniško spričevalo se izda le na podlagi ponovno opravljenega zdravstvenega pregleda.
22.	člen
Za kontrolne preglede voznikov motornih vozil, ki se opravljajo na podlagi določb zakona o varnosti cestnega prometa, se primerno uporabljajo določbe tega pravilnika.
VI.	EVIDENCA IN DOKUMENTACIJA
23.	člen
O opravljenih zdravstvenih pregledih in o izdanih zdravniških spričevalih vodijo zdravstvene organizacije enotno evidenco.
'	24. člen
Evidenca obsega naslednjo dokumentacijo oziroma obrazce;
—	knjiga pregledov,
—	obvestilo lečečega zdravnika,
—	zdravstveni karton,
—	zdravniško spričevalo (prve stopnje),
—	zdravniško spričevalo komisije druge stopnje,
—	dosje zdravstvene evidence.	1
25.	člen
V knjigo pregledov se vpiše vsaka oseba, ki pride na zdravstveni pregled kot kandidat ali voznjk z namenom. da dobi zdravniško spričevalo. V to evidenco se po zaporednih številkah vpisujejo podatki o pre^-gledani osebi.
Ta evidenca se lahko vodi tudi na evidenčnih kartončkih.
26.	člen
Obvestilo lečečega zdravnika vsebuje podatke o dosedanjem zdravljenju, boleznih in poškodbah kandidata oziroma voznika.
27.	člei
Zdravstveni karton vsebuje: osebne podatke kandidata oziroma voznika, navedbo kategorije vozila, podatke o dosedanjih boleznih, poškodbah in zdravljenju, izjavo kandidata oziroma voznika o zdravstvenem stanju, podatke o socialno-medicinskih ugotovitvah ter oceno zdravstvene zmožnosti.
28.	člen
Zdravniško spričevalo prve stopnje in zdravniško spričevalo komisije druge stopnje vsebuje podatke o tem, kdo izdaja zdravniško spričevalo, osebne podatke kandidata oziroma voznika z navedbo kategorije vozila ter oceno zdravstvene zmožnosti z obrazložitvijo. Zdravniško spričevalo prve stopnje vsebuje tudi pouk o možnem ugovoru.
Zdravniški spričevali iz prejšnjega odstavka sta sestavni del tega pravilnika in objavljeni skupaj z njim.
29.	člen
V dosjeju zdravstvene evidence se hrani vsa medicinska in druga dokumentacija o kandidatu oziroma vozniku.
30.	člen
Vso dokumentacijo, ki je bila zbrana v zvezi z opravljanjem zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike oziroma voznike motornih vozil oziroma kmetijskih traktorjev, hrani organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede, kot arhivsko gradivo po veljavnih predpisih.
VII.	POSEBNE DOLOČBE
31.	člen
Organizacija, ki opravlja zdravstvene preglede, mora zagotoviti evidenco in dokumentacijo plačanih stroškov zdravstvenih pregledov.
32.	člen
Stjokovno-instrukcijsko nadzorstvo nad pooblaščenimi organizacijami izvaja Inštitut za medicino dela, prometa in športa Kliničnega centra v Ljubljani
33.	člen
Pooblaščeni organizaciji, ki ne izpolnjuje več pogojev po tem pravilniku oziroma jih ne izpolnjuje le začasno, predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prekliče pooblastilo oziroma začasno prepove upravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Dokler ne bodo v skladu s tem pravilnikom določene pooblaščene organizacije za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil, opravljajo te preglede dispanzerji za medicino dela, prometa in športa in tiste strokovne enote zdravstvenih domov, ki so jih opravljale do sedaj, če izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane kadrovske pogoje.
35.	fclen
Dokler ne bodo pripravljeni Obrazci v skladu s tem pravilnikom, se Uporabljajo sedanji obrazci.
36.	člen
tl Pravilnik ŽŠŠne veli ati osmi dan po Objavi V Uradnem listu SRS.
St. 51-4/76
Ljubljana, dne 15. junija 1976.
SoglašaHi! Republiški sekretar za notranje zadeve
Predsednik republiškega komiteja ža zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarihc 1. r.
Marjan Orožen 1. r.
(pooblaščena organizacija, služba, strokovna enota In sedež)
ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO (prve stopnje)
o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornega vozijo dz. kmetijskega traktorja
(prva stran)
Evid. številka ........................................
I&e in priimek kandidata oz. voznika ------------------------------------------
Rojen ....------------------------------------------...—
Poklic _________________:..............................
Zaposlen ________--------------------------------------------------------------
Stalno oz. začasno prebivališče -----------------------------------------------
Občina stalnega oz. začasnega prebivališča ....................................
Reg. št. osebne izkaznice in kdo jo je izdal ___________________________________
Kandidat za voznika motornih vozil kategorije ABC DE — kmet. traktorja
Vbžrlifc rttblornih vozil kategorije ABCD6 — kmet. traktorja
Kandidat za voznika instruktoria za motorna vozila kategorije ABCD
Voznik instruktor kategorije ABCD (ustrezno obkrožiti)
Pregledan na predlog __________________________________
(druga strah)
Pq opravljenem .zdravstvenem pregledu imenovanega izdaja poobiaščfena organizacija ni podlagi 84. člena zakona o. vavpc^ti . ce.stpega prometa (Ur. 1.. SRS, št. 24/75), pravilnika o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki thotprnih vozil (Ur. 1 SFRJ, št. 20/75) ter pravilnika o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil ih kmetijskih traktorjev in o izda janju zdravniških spričeval (Ur. 1. SRS, št. 18/76) naslednjo
oceno:
(ime In priimek)
je zdravstveno zmožen za voznika motornih vozil kategorije _____________________ — kmetijskega traktorja
—	je zdravstveno zmožen za voznika motornih Vozil kategorije ____________________ — kmetijskega traktorji,
i	naslednjimi omejitvami .....................................:............................................
—	je zdravstveno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije __________________ — kmetijskega traktorja,
za dobo ____________________________________________
—	j? zdravstveno trajno nezmožen za Voznika motornih vozil kategorije ............................. — kmetij-
. skega traktorja
(vnesti ustrezne podatke in neustrezno prečrtati)
Posebne pripombe in obrazložitev gornje ocene:
Zopet Id oceno je v 15 drieh od vročitve tega spričevala možen ugovor na zdravniško komisijo druge stopnje z zahtevo za ponoven zdravstveni pregled. Ugovor se vloži pri pooblaščeni organizaciji, ki je izdala to spričevalo.
Zdravnik specialist medicine dela Zdravnik, specialist splošne medicine Zdravnik splošne medicine
Stroški zdravstvenega pregleda v znesku -— dih so plačšhl In evidentirani
V ................................dne
M. P.
(podpis zdravnika)
ZDRAVNIŠKA KOMISIJA DRUGE STOPNJE
(prva stran)
pri ...................................................
(zdravstvena otsanizacija, pri kateri je sedež komisije)
ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO komisije druge stopnje
o telesni in duševni zmožnosti za voznika motornega vozila oz. kmetijskega traktorja
Evid. številka .......................................
Ime in priimek kandidata oz. voznika ________.......................................................
Rojen ------------------------------------------------
Poklic ______________________________.......____________
Zaposlen ...........................................................................................
Stalno oz začasno prebivališče .....................................................................
Občina stalnega oz. začasnega prebivališča ............—.—......-...................................
Reg. št. osebne izkaznice in kdo jo ie izdal ........................................-..............
Zdravniško spričevalo prve stopnje, evid. številka .......---:......................................
ie izdala pooblaščena organizacija ..........—......................................................
Dne .....................................i------------
Ugovor vložen dne ...................-..............................................................
(druga stran)
Po opravljenem ponovnem zdravstvenem pregledu imenovanega izdaja zdravniška komisija druge stopnje na podlagi 85. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. SRS, št. 24/75) in na podlagi določb pravilnika o zdravstvenih pregledih voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev in o izdajanju zdravniških spričeval (Ur. 1. SRS, št. 18/76) naslednjo
Obrazložitev:
oceno:
Ta ocena je dokončna in zoper njo ni možen ugovor.
V-----------------------------------, dne ..............
ZDRAVNIŠKA KOMISIJA DRUGE STOPNJE:
Zdravnik specialist medicine dela
Zdravnik specialist za očesne bolezni	/
Zdravnik specialist za živčne bolezni
Psiholog
Poslano:
v 2 izvodih pooblaščeni organizaciji, ki je izdala M- P.	PREDSEDNIK KOMISIJE
zdravniško spričevalo prve stopnje.	___________________________________
815.
Na podlagi 86. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, 24/75) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo
ODREDBO
o določitvi zdravniških komisij druge stopnje, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev
' I
Zdravniške komisije druge stopnje, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev, so:
—	za območje zdravstvene regije Celje:
zdravniška komisija pri Regionalnem zdravstvenem domu Celje:
—	za območje zdravstvene regije Kranj;
zdravniška komisija pri Zdravstvenem domu
Kranj;
—	za območja zdravstvenih regij Koper, Ljubljana, Nova Gorica in Novo mesto:
' zdravniška komisija pri Inštitutu za medicino dela, prometa in športa Kliničnega centra v Ljubljani;
—	za območja zdravstvenih regij Maribor, Murska Sobota in Ravne na Koroškem:
zdravniška komisija pri Zdravstvenem domu Ma_ ribor.
II
Člani zdravniških komisij druge stopnje bodo imenovani z odločbo.
HI
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS.
Št. 51-4/76
Ljubljana, dne 25. junija 1976.
Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr, Anton Fazarinc 1. r.
816.
Na podlagi tretjega odstavka 89. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
ODREDBO
o višini stroškov zdravstvenega pregleda kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev
*
I
Stroški zdravstvenega pregleda Kanama ia za voznika in voznika motornega vozila, ki ga opravi zdravnik pooblaščene organizacije, in stroški zdravstvenega pregleda kandidata za voznika kmetijskega traktorja znašajo 110 dinarjev.
Stroški zdravstvenega pregleda kandidata za voznika in voznika motornega vozila, ki ga pred izdajo zdravniškega spričevala opravi zdravnik specialist za očesne bolezni, zdravnik specialist za živčne bolezni ali drug zdravnik specialist ali psiholog, znašajo po 80 dinarjev, stroški kontrolnega zdravstvenega pregleda vida pa 50 dinarjev.
II
V stroških zdravstvenega pregleda je vključena tudi izdaja zdravniškega spričevala oziroma potrdila.
III
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-4/76
Ljubljana, dne 25. junija 1976.
Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
817.
Na podlagi 59. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno var. stvo
PRAVILNIK
o določitvi zavodov za opravljanje zdravstvenih pregledov in analiz za ugotavljanje, če je bil voznik pod vplivom alkohola, drugih mamil ali psihoaktivnih zdravil 1 2
1.	člen
Analize za ugotavljanje, če je bil voznik motornega vozila pod vplivom alkohola, drugih mamil ali psihoaktivnih zdravil, opravlja Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: inštitut), zdravstvene preglede v ta namen in odvzem biološkega materiala (vzorcev) za analize pa zdravstveni domovi in kirurgični oziroma travmatološki oddelki bolnišnic, lahko pa tudi inštitut sam.
2.	člen .
Ugotavljanje, če je bil voznik pod vplivom alkohola, drugih mamil ali psihoaktivnih zdravil, vključuje analize krvi, krvi in urina, ter druge znanstvene me-
tode, kar vse je treba opravljati po preizkušenih sodobnih medicinskih metodah in doktrini.
Za analize po tem pravilniku se uporablja analitska metodika toksikološkega laboratorija inštituta.
3.	člen
Postopek v zvezi z zdravstvenimi pregledi in odvzemom vzorcev ter analizami mora biti hiter, pošiljanje vzorcev pa zavarovano pred poškodbo, zunanjimi vplivi in zamenjavo.
4.	člen
Pri opravljanju zdravstvenih pregledov in analiz po tem pravilniku mora biti zagotovljena strokovnost dela, natančnost, identiteta vzorcev, varnost pred onečišćenjem vzorcev ter odgovornost za odvzem in odpremo vzorca in za oceno rezultatov
5.	člen
O zdravstvenih pregledih in o odvzemu vzorcev ter o analizah teh vzorcev se mora voditi evidenca.
O analizi vzorcev sestavi pooblaščeni zavod zapisnik; ta mora vsebovati podatke o odvzemu in ana^ lizi vzorcev, o izidu analize ter o administrativnih opravilih v zvezi s tem.
O vseh fazah obdelave vzorca vodi zavod posebno knjigo.
Ostanki analiziranih vzorcev se ustrezno zavarovani in označeni hranijo najmanj dve leti.
6.	člen
Stroške zdravstvenih pregledov in analiz po tem pravilniku plača tisti, ki jih je zahteval, razen če jih je zahteval voznik, pa se ugotovi, da ni bil pod vplivom alkohola, drugih mamil ali psihoaktivnih zdravil.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-4/76
Ljubljana, dne 15. junija 1976.
Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarinc 1. r.
818.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih Kiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13.-98/74) izdaja repu- * bliski sekretar za urbanizem
PRAVILNIK
o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Enotna metodologija za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po določbah tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS. št 13-98/74) je zasnovana na načelu strokovnega izračuna izklicne cene za posamezno stanovanjsko hišo oziroma
stanovanje v družbeni lastnini, ki je namenjeno za prodajo.
. Enotna metodologija po prejšnjem odstavku temelji na objektivizirani gradbeni vrednosti objekta, preračunani na poprečne gradbene cene, ter na relativnih odnosih vrednosti posameznih elementov prodajne cene, upoštevajoč različne kategorije objektov po posameznih vrstah objektov, njihovo opremljenost, gostoto zazidave in podobno ter pri določanju cene zemljišča, položaj zemljišča in velikost mesta oziroma urbanske enote, v katero se vključuje objekt. ,
II.	OSNOVE ZA DOLOČITEV POPREČNE
GRADBENE CENE STANOVANJ
2.	člen
Občinska skupščina določi poprečno gradbeno ceno stanovanj na podlagi obračunske cene, dosežene ob koncu koledarskega leta za vse objekte, kategorizirane s III stopnjo oprentljenosti
Kolikor za določeno zvrst objekta ni določena III. stopnja opremljenosti, se poprečna gradbena cena ugotovi za drug primeren objekt ter preračuna na III. stopnjo opremljenosti.
3	člen
Poprečna gradbena cena obsega:
—	stroške pripravljalnih gradbenih del,
—	stroške gradbenih del,
—	stroške zaključnih in instalacijskih del,
—	druge stroške (nadzor, tehnični pregledi, takse, stroški financiranja, stroški projekta itd.) brez cene zemljišča.
4.	člen
Razlike v ceni stanovanj, ki nastopijo na tržišču stanovanj med letom, za katerega velja poprečna gradbena cena. se upoštevajo v konkretnem primeru v skladu z indeksom stroškov pri gradnji stanovanj, ki ga vodi Zavod za statistiko SR Slovenije.
5.	člen
Poprečno gradbeno ceno izračuna občinski upravni organ pristojen za cene na podlagi podatkov, ki mu jih na njegovo zahtevo dostavijo proizvajalci stanovanj in organizacije združenega dela kot investitorji večjega števila stanovanj.
6.	člen
Občinski upravni organ pristojen za cene tekoče spremlja indeks cen stanovanj. Nove cene lahko določi za isti objekt s preračunavanjem, po potrebi pa lahko upošteva obračunske cene za nov tipičen objekt po opisanem postopku.
III.	OSNOVE ZA DOLOČITEV POPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ
7.	člen
Za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč se štejejo stroški, določeni po obračunskih cenah doseženih ob koncu koledarskega leta za poprečno stopnjo ureditve stavbnega.zemljišča na območju z gostoto 150 do 200 prebivalcev na ha.
8.	člen
Poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča izračuna občinski upravni organ pristojen za cene na podlagi proračunov organizacij za urejanje zemljišča za
posamezna obračunska območja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom naselja oziroma izjemoma z načrtom -za posamezne predele naselja, tako da se upoštevajo stroški komunalnih naprav za individualno in kolektivno potrošnjo po dejanskih cenah na tržišču.
9.	člen
Občinski upravni organ pristojen za cene lahko upošteva kot osnovo za določitev poprečnih stroškov za naslednje leto tudi predračune iz preteklega leta, ob upoštevanju podatkov indeksa cen.
IV.	OSNOVE ZA DOLOČITEV VREDNOSTI ZEMLJIŠČA
10.	člen
Vrednost stavbnega zemljišča se določi po dohodku od> stavbnega zemljišča, ki se ugotovi po določbah prvega in drugega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, 27-253/72).
V.	DOLOČITEV IZKLICNE CENE STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA
11.	člen
Izklicna cena stanovanjske hiše oziroma stanovanja se določi tako, da se ločeno določi:
—	gradbena vrednost stanovanjske hiše ali stanovanja, '
—	stroški za ureditev stavbnega zemljišča.
—	prometna vrednost zemljišča.
1.	Določitev gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
12.	člen
Za določitev gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja je potreben:
—	izvleček iz glavnega gradbenega projekta za etažne lastnike (4. točka 26. člena zakona o graditvi objektov, Uradni list SRS, št. 42-338/73 in 8/75); če tega ni, je treba izdelati skico z osnovnimi merami, ki so potrebne za ugotovitev gradbenih in tlorisnih uporabnih površin stanovanja;
—	tehnični opis objekta, ki mora zajeti vse elemente, ki so pomembni za pravilno razporeditev objekta v ustrezno kategorijo ter za upoštevanje specifičnosti, ki vplivajo na ceno;
—	opis opremljenosti stanovanja, ki mora biti tako natančen, da omogoči zanesljivo opredelitev stopnje opremljenosti oziroma kakovost izvedbe;
—	ugotovitev kakovosti vzdrževanja ter morebitnih pomembnejših izboljšav, ki so bile narejene in jih je možno ugotoviti;
—	opis in obrazložitev izrednih gradbenih stroškov, ki jih je terjala lokacija objekta.
13.	člet.
Na podlagi dokumentacije, zbranih osnovnih podatkov in opravljenih tehničnih opisov se določi kategorija, v katero spada stanovanjska hiša, in sicer tako kot najbolj ustreza dejanskemu stanju.
Pri ugotavljanju opremljenosti stanovanjskih hiš in stanovanj se upošteva razvrstitev iz 14. do 16. člena tega pravilnika in v tabelah i, 2 in 3 Če so posamezni materiali ali elementi drugačni kot je opisano na razvrstitvi, se ti materiali oziroma elementi usklajujejo z opisanimi, pri čemer se upošteva razlika v kvaliteti.
V posamezne kategorije se razvrstijo skupine ob-jdktbv A, fe ih Ć.
14; člen
Skupina objektov A
OliJfiKTl S TREMI DO PETIMI ETAŽAMI Tabela 1
1. Skeletna armiranobetonska konstrukcija
1
Objekti, izdelani s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo V prvovrstni izvedbi in Z najboljšim materialom Okna v kovinski izvedbi in načinu, da ne prepuščajo vode tudi ob največjih nalivih (npr »Trkman« in podobni načini). Podi v sobah iz hrastovega parketa (ne hrastovih deščic) ali tapisona. V kopalnicah in straniščih so podi in stene obložene s keramičnimi ploščicami
Kopalnice so opremljene z vgrajenimi litoželeznimi obloženimi kadmi, umivalniki, bideji, straniščnimi školjkami, ogledali, etažerkami, sifoni, ventilacijskimi napravami; vse v prvovrstni izvedbi.
Stanovanja morajo imeti še posebna stranišča.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Stene so obložene s ploščicami ob opremi Viseče in stoječe omarice so lesene in obložene na zunanji strani z ultrapasom, na notranji strani pa z ultrapa-som ali plastiko. Izvedba ometov je klasična z ostrimi robovi Stanovanja še ogrevajo centralno, imajo toplo vodo, električno, plinsko In vodovodno instalacijo.
II
Objekti, izdelani sicer ket pod 1, toda okna v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah, hrastov lamelni pod ali pod Iz hrastovih deščic V kopalnicah ni bidejev. Ometi so delno iz plastike Pod v kuhinji podolit. Viseče in stoječe omarice V kuhinji so obložene s plastiko ali ultrapasom samo nu zunanji strani. Stene v stranišču niso obložene s ploščicami. Stanovanja so opremljena z enakimi instalacijami kot je navedeno pod I, toda brez toplovodne napeljave.
III
Objekti so zgrajeni sicer kot Je navedeno pod II, toda v solidni standardni izvedbi. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Steni v kopalnicah in straniščih niso obložene Na balkonih je pod betonski estrih. V kopalnicah ni bidejev Kuhinje niso opremljene s hladilniki. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in ple-skane Stanovanja so opremljena s centralno, električno in vodovodno instalacijo IV
IV
Enako kot je navedeno pod III. Objekt je opremljen z enakimi instalacijami toda nima vgrajene opreme, V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler ter kompletno stranišče. Podi v sobah so iz bukovih deščic, v kopalnici, stranišču in balkonu pa beton z zaribano površino s fino cementno malto. Stanovanja niso ogrevana s centralno kurjavo.
2.	Armiranobetonska konstrukcija — Uti beton — delno montažno
it
Objekti, izdelani s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo — liti beton — delno montažno. 6ktta in vrata v solidni leseni izvedbi Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa Ometi so delno Iz' plastike. Kopalnice sb opremljene z vgrajenimi in obložehimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi v kopalnicah ih straniščih so iz keramičnih ploščic, steni: pa niso obložene
Kuhibjt st) opiemijcm ? kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki iti ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s piaštikd ali ultrapasom samo na zunanjih slraheh.
Stanovanja še ogrevajo centralno ali so drugače sodobno ogrevana, imajo toplovodno, električno in vodovodno instalacijo.
III
Objekti v skeletni armiranobetonski izvedbi — liti beton — delno montažno. Izvedba oken in vrat je standardna Podi v sobah so iz hrastovih deščic ah I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi Štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so Iz mehkega lesa in pleskane.
Stanovanja So sodobno ogrevana ter imajo električno in vodovodno instalacijo.
IV
Izvedba objektov je skeletna — amiranobetonska. Liti beton — delno montažno Podi v sobah so iz bukovih deščic V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim kontom Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo:
3.	Zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi
II
Objekti z opečnimi zidovi, delno betonskimi z masivnimi stropi, Okna in vrata v solidni leseni izvedbi Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno šz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi' štedilniki, komivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh.
Stanovanja imajo centralno kurjavo ali sodobno ogrevanje, toplo vodo, električno, plinsko in vodovodno instalacijo. Izvedba objektov prvovrstna.
III
Objekti Izdelani z opečnimi zidovi delno betonskimi, z masivnimi stropi. Okna In vrata v standardni
izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Izvedba objekta je solidna.
Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo.
IV
Objekti z opečnimi zidovi, delno betonskimi, z masivnimi stropi. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zari-bano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prbsto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo Objekt je v standardni izvedbi.
4.	Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo
'	II
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli stropov v sanitarijah so iz betona. Okha in vrata v solidni leseni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike.. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh.
Stanovanja imajo centralno kurjavo ali sodobno ogrevanje, električno in vodovodno instalacijo. Izvedba objektov je prvovrstna.
III
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli strokov v sanitarijah so iz betona. Okna in vrata v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja ijnajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane. Izvedba objekta je solidna.
Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo.
IV
Objekti z opečnimi zidovi in leseno stropno konstrukcijo, deli stropov v sanitarijah so iz betona. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo.
V
Izvedba 'stanovanj je enaka kot je navedeno v prejšnji točki: stanovanja so brez kopalnic.
VI
Izvedba je enaka kot je navedeno V tč. V; stanovanja so slabo izolirana in delno vlažna.
5.	Opečni zid, delno pomešan s kamnom in lesena stropna konstrukcija
III
Objekti, izdelani z opečnim zidom, delno pomešanim kamnom in z lesenimi stropnimi konstrukcijami, Stropi stanovanjskih prostorov so iz mavca. Okna in vrata v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike.
Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane.
Stanovanja ge ogrevajo centralno ali pa so vsi prostori sodobno ogrevani in imajo električno in vodovodno instalacijo. Izvedba objekta je solidna.
IV
V hišo je napeljana elektrika in vodovod Stanovanja imajo kopalnico, ki je opremljena s prosto stoječo kadjo in bojlerjem ter kompletnim straniščem na vodno izplakovanje. V sobah je pod iz III. vrste hrastovih deščic ali bukovih deščic, v kuhinji pa iz mehkega lesa V sanitarijah in na balkonu je betonski pod z zaribano površino s fino cementno malto Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja so opremljena z električno in vodovodno instalacijo:
V
Enako kot je navedeno za stanovanje v prednji točki, samo brez kopalnice.
VI
Enako kot je navedeno za stanovanje v prednji točki, samo vsi podi so iz mehkega lesa In stapoVanja so vlažna.
VII
Stanovanja imajo suha stranišča na hodnikih eta? in vodovod v hodniku etaže. So Vlažna in neizoliran? podi so tesarsko izdelani.
Skupina objektov B
OBJEKTI S ŠESTIMI IN VEČ ETAŽAMI,
Z DVIGALOM Tabela 2
Skeletna armiranobetonska konstrukcija — ali monolitni objekt iz litega betona
I
Objekti s skeletno armiranobetonsko konstrukcijo v prvovrstni izvedbi, t najboljšim materialom. Izvedba oken je kovinska in na način, da ne prepuščajo vode tudi ob največjih nalivih (npr, »Trkman« in podobni načini). Podi v sobah iz hrastovega parketa (ne hrastovih deščic), tapisona. V kopalnicah in straniščih so podi in stene obložene s keramičnimi ploščicami.
Kopalnice so opremljene z vgrajenimi litoželeznimi obloženimi kadmi, umivalniki, bideji, straniščnimi školjkami, ogledali, etažerkami, sitoni, ventilacijami vse kompletno v prvovrstni izvedbi.
Stanovanja morajo imeti še posebna stranišča.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki, pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami. Stene ob opremi so obložene s ploščicami. Viseče ih stoječe omarice so iz lesa in obložene na zunanji strani z ultrapasom, na notranji strani pa tudi z ultra-pasom ali s plastiko. Izvedba ometov je klasična z ostrimi robovi. Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplo vodo električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
II
Objekti v skeletni armiranobetonski izvedbi — liti beton — delno montažno. Izvedba oken in vrat je solidna, lesena. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iz plastike Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami Podi v kopalnicah in straniščih so iz keramičnih ploščic, stene pa niso obložene.
Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki pomivalnimi koriti, hladilniki in ventilacijskimi napravami Podi v kuhinji so podolitni. Viseče omarice v kuhinjah so obložene s plastiko ali ultrapasom samo na zunanjih straneh.
Stanovanja imajo centralno kurjavo, toplovodno, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
III
Objekti v skeletni aijmiranobetonski izvedbi. Liti beton — delno montažno. Okna in vrata so v standardni izvedbi. Podi v sobah so iz hrastovih deščic ali I-a bukovih deščic ali lamelnega parketa. Ometi so delno iž plastike. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali in etažerkami. Stanovanja imajo samo eno stranišče. Podi v kopalnicah so iz keramičnih ploščic, stene niso obložene. Kuhinje so opremljene s kombiniranimi štedilniki in pomivalnimi koriti. Viseče in stoječe omarice so iz mehkega lesa in pleskane.
Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplovodno, električno, plinsko in vodovodno instalacijo.
IV
Izvedba objektov je skeletna armiranobetonska Liti beton — delno montažno. Podi v sobah so iz bukovih deščic. V kopalnicah, straniščih in balkonih pa je beton z zaribano površino s fino cementno malto. V kopalnici je nameščena prosto stoječa kad in bojler. Kuhinje so opremljene s štedilnikom in pomivalnim koritom. Stanovanja imajo centralno kurjavo, električno in vodovodno instalacijo.
. Skupina objektov C
OBJEKTI Z ENO ALI DVEMA ETAŽAMA Tabela 3*
1.	Zidovi opečni, delno betonski, stropi masivni
I
Objekti zgrajeni z opeko, delno z betonom in z masivnimi stropi. Pod je parket, topli pod. ploščice,
• Prt teh objektih se mora gradbena vrednost in izklicna cena vedno računati po gradbenih (bruto) površinah.
tehnolit. Ometi so klasični, z mavčnimi stropi in ostrimi robovi. Stanovanja se ogrevajo centralno, imajo toplovodno, električno, plinsko ter vodovodno instalacijo. Kuhinje so opremljene z visečimi in stoječimi bmari-cami. Zunanje strani omaric so obložene z ultrapasom, notranjost pa z ultrapasom ali plastiko. V kuhinjah so nameščeni kombinirani štedilniki, pomivalna korita, hladilniki in ventilacijske naprave Stene in podi v kopalnicah in straniščih so obložene s keramičnimi ploščicami. Kopalnice so opremljene z litoželeznimi obloženimi kadmi, bideji, kompletno z vsem komfortom v prvovrstni izvedbi.
II
Izvedba objektov in stanovanja je enako kot je opisano v tč. I, samo brez bidejev in priključka na plin in toplo vodo. stropi pa so iz apnene malte, toda vs'.' z ostrimi robovi Omare izdelane iz mehkega lesa in pleskane. Stanovanja imajo šamo eno stranišče.
III
Izvedba objektov in stanovanj je enaka kot je opisano v tč. 11, samo, stene v kopalnicah in straniščih niso obložene. Podi na balkonih in loggiah so betonski z zaribano površino V kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita Stanovanja so opremljena z električno in vodovodno instalacijo.
IV
Izvedba objektov in stanovanj je enaka kot je opisano v tč III. z enakimi instalacijami, oprema pa je samo prosto stoječa kad v kopalnici z bojlerjem in kompletnim straniščem. V kuhinji je nameščen samo štedilnik in pomivalno korito.
2.	Opečni zidovi in lesena stropna konstrukcija
II
Objekti z opečnimi zidovi in lesenimi stropi v sanitarijah' iz betona. Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi, vključno strop. Stanovanja imajo električno in vodovodno instalacijo. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Podi in stene v kopalnicah in straniščih so obložene s keramičnimi ploščicami. Kuhinje so opremljehe z visečimi in stoječimi omaricami, ki so Iz mehkega lesa in pleskane. V kuhinjah so nameščeni kombinirani štedilniki, pomivalna korita, hladilniki in ventilacijske naprave. Stanovanja imajo samo eno stranišče.
III
Objekti in stanovanja so izdelana kot je opisano v prejšnji točki, samo stene v kopalnicah in straniščih niso obložene. Podi na balkonih, loggiah so betonski z zaribano površino. V kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita.
IV
Objekti in stanovanja so v enaki izvedbi kot je navedeno v prejšnji točki, samo stanovanja so brez kopalnic.
V
Izvedba objektov je enaka kot je navedeno v prejšnji točki, samo stanovanja so zaradi slabe izolacije vlažna.
3.	Opečni zidovi, delno iz kamna z lesenimi stropi
III
Opečni objekti, grajeni delno iz kamna in z lesenimi stropi. Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi. Stanovanja so opremljena z električno in vodovodno instalacijo. Kopalnice so opremljene z vgrajenimi in obloženimi kadmi, umivalniki, ogledali, etažerkami in straniščnimi školjkami. Stene v kopalnicah niso obložene. Podi na balkonih so betonski z zaribano površino. V kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita. Stanovanja imajo samo eno stranišče.
IV	- :
Objekti in stanovanja so v enaki izvedbi kot je navedeno v prejšnji 'točki, samo stanovanja so brez kopalnic.
V
Izvedba je enaka kot je navedeno v prejšnji točki, samo da so stanovanja vlažna zaradi slabe izolacije.
'	VI
Stanovanja so skromna, vlažna in imajo stranišča in vodo izven stanovanjskih prostorov.
VII
Objekti in stanovanja v provizorični izvedbi.
4.	Predalčno zidovje ter zidovi mešani z opeko in phano glino z lesenimi stropi
IV
Objekti so grajeni s predalčnim zidovjem ali z zidovi, mešanimi z opeko in phano glino in z lesenimi strcipi Stanovanja imajo omete v klasični izvedbi. Imajo električno in vodovodno instalacijo Stranišča so na vodno izplakovanje, v kuhinjah so nameščeni samo štedilniki in pomivalna korita. Podi na balkonih so betonski z zaribano površino s fino cementno malto. Stanovanja nimajo kopalnic.
V
Izvedba objektov in stanovanj je enaka kot je navedeno v prednji točki, le da so stanovanja delno vlažna zaradi slabe izolacije.
VI
Objekti in stanovanja so izdelana skromno, so vlažna in imajo stranišča in vodo izven stanovanjskih prostorov.
VII
Objekti in stanovanja v provizorični in primitivni izvedbi. Za objekte ni bilo izdano gradbeno dovoljenje
15.	člen
Gradbena vrednost stanovanjske hiše ali stanovanja se določi tako, da Se poprečna gradbena cena stanovanj glede na razvrstitev objekta v določeno kategorijo in stopnjo opremljenosti pomnoži z ustreznim faktorjem poprečne gradbene vrednosti po tabeli 1, 2 ali 3, odpiše vrednost zaradi zastaranja dotrajanosti in manjvrednosti objekta (16. člen in tabela 4) ter dobljena vrednost zmanjša ali zviša z ustreznim faktorjem glede na strukturo stanovanj po velikosti (tabela 5) in glede na etažnost stanovanja (tabela 6).
Korekcijski faktor glede na strukturo stanovanj po velikosti sc mora upoštevati, če poprečna stanovanjska površina, izražena za objekt, odstopa za več kot 5% od
površine izbranega 2-sobnega stanovanja (52,0 ra5), tj. čc je pod 49,4 m5 oziroma nad 54,6 m* (tabela 5); pri izračunu se upošteva tudi eventualne posebne, tj. lokalne pogoje, ki so znatneje vplivali na stroške (temelji, fasade itd.). Pri stanovanjih z večjo višino od 2,60 m, se dodaja 2% za vsakih 10 cm višine, toda maksimalno do 3,00 m višine, tj. do 8 %.
Za izračun koristnih stanovanjskih in gradbenih (bruto) površin se upoštevajo določbe JUS UC 2.100 (odločba o jugoslovanskih standardih s področja gradbeništva, Uradni list SFRJ, št. 3-34/66).
16.	člen
Vpliv zastarelosti, dotrajanosti in manjvrednosti objekta se računa po Rossovi formuli, v kateri pomenijo:
n = starost zgradbe,
N = verjetna doba trajanja,
A - absolutna doba trajanja,
P = odpis v "/o nove vrednosti,
Vn — nova gradbena vrednost objekta.
1.	primer izračuna: objekt še ni dosegel verjetnega trajanja:
n = 50* let N = 100 let n/N = 50/100 = 0,50
P ~ 30%t (povzeto neposredno iz tabele 4)
Vrednost nove gradnje (V„) je	1,000.000 din
odštejemo: 1,000.000 X 0,30	- 300.000 din
Sedanja gradbena vrednost objekta (V,) je: 700.000 din
2.	primer izračuna: objekt je presegel dobo verjetnega trajanja:
Za objekte, ki so presegli dobo verjetnega trajanja, velja obrazec:
('	n — Ni
0,80 + 0,20 X -----/X Vn
l	A"NJ
Primer izračuna: n ■= 120 let N = 100 let A = 300 let
Vrednost nove gradnje (Vu) je	1,000.000 din
odštejemo:
( 0,80 + 0,20 X ^---1UUI /X 1,000.000	- 820.000 din
300 - lOOj '	---------------
Sedanja gradbena vrednost objekta (Vs) je: 180.000 din
Pri določanju dotrajanosti in manjvrednosti objekta sc morajo upoštevati:
a)	izvedbo objekta: solidna, dobra, slaba;
b)	verjetna doba trajanja (N) glede na konstrukcijo in izvedbo objekta (glej tabele 1, 2 in 3);
c)	absolutna doba trajanja A, velja isto kot pod b;
d)	glede na, način vzdrževanja se lahko zviša ali znjža doba trajanja objekta za + 20, oziroma — 20 •/•;
e)	vse obnove objekta.
3.	primer izračuna: objekt je dosegel ali celo presegel absolutno dobo trajanja, vendar pa je bil v dobi trajanja večkrat obnovljen:
n = 304 leta N ^ 100 let A - 300 let
Obnova objekta se je vršila:
pred 50 leti so bile zamenjane dotrajane stropne konstrukcije in podi, pred 30 leti' so bila obnovljena okna in vrata ter vse instalacije, pred 25 leti je bila obnovljena strešna konstrukcija s kritino.
Glede na obnovo objekta sc zniža starost objekta za toliko, kolikor bo še trajala življenjska doba novo vgrajenih elementov in objekta kot celote.
V konkretnem primeru se zniža starostna doba objekta za 64 let, tj. na 240 let.
Primer izračuna:	/
n = 240 — 20 %> = 192 let (glede na zelo dobro vzdrževanje objekta)
N “ 100 let A = 300 let
Vrednost gradnje (V,,) j	‘	1,000.000 din
odštejemo:
(	192 - lOOi
j 0,80 + 0,20 X---------/X 1,000.000	- 892.000 din
(	300 - lOOj
Sedanja gradbena vrednost objekta (VJ je 108.000 din
4.	primer izračuna: objekt je že dosegel ali celo presegel absolutno dobo trajanja, obnovljen pa je bil v času cenitve in znaša vrednost novo vgrajenih elementov 60 °/o vrednosti novega objekta.
Sedanja vrednost je 60 °/o od novozgrajenega objekta, plus 40 "/p vrednosti od starega objekta.
Primer izračuna:
Vrednost nove gradnje (Vn) je 1,000.000 din Vrednost novih elementov je 1,000.000 X 0,60 ”
600.000	din
Vrednost obstoječega dela objekta 40%>:
—	toplovod ali plinsko omrežje dimenzionirano za kurjavo,
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacijo po ločenem ali mešanem sistemu,
—	električno distributivno omrežje v kabelski izvedbi,
—	telefonsko naročniško omrežje v kabelski izvedbi.
II.	kategorija (visoka)
—	plinsko omrežje dimenzionirano samo za kuhanje in pripravo tople vode,
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacijo po ločenem ali mešanem sistemu,
—	električno distributivno omrežje v kabelski izvedbi,
—	telefonsko naročniško omrežje v kabelski izvedbi.
III.	kategorija (srednja)
—	vodovod s hidrantno mrežo,
—	kanalizacijo po ločenem ali mešanem sistemu,
—	električno distribucijsko omrežje v kabelski izvedbi.
—	telefonsko naročniško omrežje v kabelski izvedbi.
IV kategorija.(zadovoljivo)
—	vodovod brez hidrantne nireže,
—	električno omrežje v izvedbi z zračnimi vodi,
—	kanalizacijo za fekalije.
V.	kategorija (minimalno)
—	vodovod brez hidrantne mreže,
—	električno omrežje z zračnimi vodi.
VI.	kategorijo (neopremljeno).
n -= 200 let N =- 100 let A = 300 let
Vrednost nove gradnje (VD) je 1,000.000 din odštejemo:
(	200 - lOOj
0,80 + 0,20 x —,------/
[	300 - 100
X 1,000.000 = ... - 900.000 din
100.000	din X 0,40 = 40.000 din Sedanja gradbena vrednost objekta (V6) je 640.000 dinarjev.
2. Določitev vrednosti stroškov za ureditev stavbnega zemljišča
17.	člen
Za določitev vrednosti stroškov za ureditev stavbnega zemljišča je treba na podlagi dejanskega stanja Ugotoviti:
—	skupino, v katero spada objekt po gostoti zazidave,
—	kategorijo, v katero spada objekt po Itopnji opremljenosti s komunalnimi objekti individualne in kolektivne komunalne potrošnje.
18.	člen
Po opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne potrošnje se stavbna zemljišča razvrstijo (tabela 7) v tele kategorije:
I. kategorija (maksimalna)
Zemljišče ima:
19.	člen
Po opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami kolektivne potrošnje se stavbna zemljišča razvrstijo (tabela 8) v tele kategorije:
I	kategorija (maksimalna)
Stanovanjski objekt, situiran ob sodobni opremljeni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešce ima urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri. V naselju so urejene večje centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo. Motorni promet je strogo ločen od prometa pešcev, vse javne površine in okolica stavb so sodobno hortikulturno urejene.
II.	kategorija (visoka)
Stanovanjski objekt, situiran ob sodobno opremljeni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri. Ob cesti so urejeni parkirni prostori in hortikulturna ureditev.
III.	kategorija (srednja)
Stanovanjski objekt, situiran ob sodobni prometni stanovanjski cesti z robniki in hodniki za pešce, urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo v kabelski izvedbi s kandelabri.
IV.	kategorija (zadovoljivo)
Stanovanjski objekt, situiran ob javni cesti, cestišče asfaltirano brez robnikov in hodnikov za pešce, odvodnjavanje površinsko, javne svetilke na drogovih.
V.	kategorija (minimalno)
Stanovanjski objekt, situiran ob javni cesti nižjega reda, cestišče utrjeno v makadamski izvedbi, vzdrževano, površinsko odvodnjavanje, ni javne razsvetljave.
VI.	kategorija (neopremljeno)
Stanovanjski objekt, situiran ob zasilni poti privatnega značaja, cestišče ni utrjeno in ni vzdrževano, ni javne razsvetljave.
20.	člen
Vrednost stroškov za ureditev stavbnega zemljišča se izračuna tako, da se povprečni stroški za komunalno urejanje zemljišča, korigirajo s faktorjem iz tabele 7 in 8 glede na določeno skupino gostote prebivalcev in stopnjo komunalne opremljenosti.
3.	Določitev prometne vrednosti zemljišča
21 člen
Prometna vrednost zemljišča se izračuna tako, da se vrednosti stavbnega zemljišča, izračunani po 43. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uiadni list SRS, št. 27/72). doda ustrezna vrednost po labeli 9 glede na položaj zemljišča v odnosu do središča naselja in glede na velikost in pomen naselja.
Primer izračuna prometne vrednosti zemljišča:
(povprečna gradbena cena in enoletna stroškovna cena je vzeta samo kot primer)
a)	Lokacija: republiški center, najožji poslovni center:
(4,500,00 X 150 X 3,7 °/o) : 500 + 4,500,00 X 4,5 %> =
= 252,45 din/m2
b)	Lokacija: kraji do 5000 prebivalcev in neurbanizirani predeli v bližini mesta ali kraja:
(4,500,00 X 150 X 3,7 °/o) : 500 - 49,95 din/m2
4.	Določitev prometne vrednosti poslovnega prostora
22.	fclen
V primerih prodaje stanovanja v stanovanjsko-po-slovni stavbi se prometna vrednost poslovnih prostorov oziroma poslovne stavbe določi na podlagi gradbene vrednosti in rentabilne vrednosti poslovnega prostora ali stavbe.
23.	člen
Gradbena vrednost poslovnih prostorov in poslovne stavbe se določa po enakih merilih kot veljajo za stanovanje (tabela 1, 2 in 3). Pri tem je treba upoštevati razliko y višini posameznih etaž poslovnih prostorov, tako da se do višine prostorov 2,60 m upošteva faktor 1,00, za vsakih nadaljnjih 0,10 m višine pa še temu faktorju doda po 2 %>, vendar največ do višine 4,50 m. Za prostore nad 4,50 m višine se določa vrednost po 1 nr’ prostornine, za kar je treba napraviti posebno analizo.
24.	člen
Rentabilna vrednost poslovnega prostora se določi po čistem dohodku od poslovnega prostora, ki bi ga uporabnik pridobil, če bi poslovni prostor oddal v najem. Osnova za izračunf čistega dohodka je enoletna najemnina, za poslovni prostor, zmanjšana za stroške vzdrževanja poslovnega prostora za družbene dajatve. Rentabilna vrednost se izračuna tako, da se čisti dohodek pomnoži s številko 100 (amortizacijska doba), zmnožek pa deli s številko 7 (obrestna mera vloženih sredstev), kar ponazarja obrazec:
čisti dohodek X 100
R =----------------------
7
a) Določitev prometne vrednosti pri objektih i nad 40-letno verjetno dobo trajanja.
Če je rentabilna vrednost, ugotovljena po prejšnjem odstavku, večja od gradbene vrednosti iz prejšnjega člena se jemlje za izračun prometne vrednosti poslovnega prostora dvakratni znesek rentabilne vrednosti in enkratni znesek gradbene vrednosti ter njun seštevek deli s številko 3: če je ugotovljena gradbena vrednost večja, je izračun obraten.
Prometna vrednost se torej izračuna po obrazcu:
G + 2R	2 G + R
P ---------oziroma K =___________
3	3
P — prometna vrednost G gradbena vrednost R = rentabilna vrednost
b) Določitev prometne vrednosti pri objektih z manj kol 40-letno verjetno dobo trajanja.
Pri Objektih, kjer je verjetna doba trajanja manjša od 40 let, se rentabilna vrednost ustrezno zniža, prometna vrednost pa se določi tako, da se ugotovljena gradbena vrednost in znižana rentabilna vrednost (R]) seštejeta ter njun seštevek deli z dva.
Rentabilna vrednost se zniža po naslednjem obrazcu:	>
R = R, —(R.-Z)^
R = rentabilna vrednost čisti dohodek X 100 odstotek amortizacije Z " vrednost zemljišča Q procentni faktor x — verjetna doba trajanja objekta l
Vrednostni faktor za ~ je izračunan v tabeli 10.
Qx
Primer izračuna rentabilne vrednosti: R = R, - (R, - Z) X
40.000	X 100
Z = 9000 x ■= 25 let 1
—r — 0,18425 (izračun v tabeli 10) Q”
40.000 X 100 ------—---------(571.428
1
9000)X 1,07»
571.428 - (562.428 X 0,18425) =
571.428	103.626 - 467.801 = rentabilna vrednost
G H- R P = 2
VI.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71).
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/76
Ljubljana, dne 26. maja 1976. ■	\
Republiški sekretar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
Povprečne vrednosti stanovanjskih stavb blokovne gradnje s 3 do 5 etažami	Tabi
03
S
O l CD O
M	^ ^ 03
>
O IT5 CD CO (M o
I! H II
n	ilills
rH 00 O m
(N o CO o
II II II II II II
o	o
co	m
© T-H	f-H
i> i	o i
• ©	© ©
m <m	i ©
>	3S|?2s
vh © °o ©	m co
T-H (M © W	(M ©
i.. ii	n n
55	55	<!
o o	o o	o	©	©
©inom©©	co	m
r-icg	thcm	oocg	©r-t	_th
ii	ii	ii	t> i ©	i
© ©	© ©	© o	I©	© ©
cm ©	cm ©	©m	m cm	i©
č ±382Zi?,Z2sriz°±z
in©©in©o>coin©„r-i©05©io© rH	?—( ^ r-4O0©»—»CM©COCM©
n u n n n n	n n	n n n ii ii ii n
O ©	© ©	©	©	©
©in	©m	o ©	co	in
rH CM	rH CM	CO CM	©r-.	ri
II	ll	II	D- I ©	I
© ©	© ©	© ©	, I O	© ©
cm ©	cm o	© m	m cm	1©
^ T-t CO	1-» CO	T-. CM	CO CM	©CM
^ ©©OCDOOoCjgo©©^©© m © O 10 o O ro m o ^-, co O o m CD rH ^ ^ rH ^^rHCO^rHCM^MCM^
ii u n u u n n n n n 11 n 11 n 11
Z <'fa	^
© ©	© ©	©	©
© m	©m	© ©	co
rH CM	»H CM	CO CM	©rH
II	II	II	t> I
© ©	© ©	© ©	I ©
cm ©	cm ©	©in	m cm
• ’-^CO.^’-tCO^rHCM	OOCM
^ ooin©©m©oino ©'cm
m © »-^ in © ^ co m < rt co --i rH ^ rH Tt^ ^ CO ,h tH CM
II II II H H II d H II H H II
© ©
© m
th CM
gg
“ V ” » o 0 s 2S” II U II . £<&<
o P CTJ CTS £Ž § '3
•H 2	n ž
-Ss
3 O *n N
§§
7S E g-
’°5 2ra
•o « «:p
*N C ^
||P
O £2 g
O a.S^
o
S
»H
M
5
JZ
a
<D
C
o
'c
>0
OJ
c
o*
>
a
o
&
n
•H
g
a
D
a
c
0
•g
>
1
a
cO
S
o
a
o
rt
fl
o
•rt*
S)
>
Q)
•1—»
0)
XJ
C
<u
N
rt
o
e
z
a
o
o
X!
T3
>
• .H
O
S
rt
n
s«
rt
rt
T3
O
'O
a,N
rti? e
n G _
w rt 2
J
2 »o oj) o '-h* q E;^>WX?
g 7 ° ^
fO rH
<D
Z "'g S-g
a ra >0
yj2 o*
N N S “ « S-O C
:2 s T g-S
O.^ 10 ^ o
"g m « ^ “
S-i N
Sl22
a „ n S .2,
■%r.i
m
rt
S
o
•g*
o
O G 0.0
Is "g
'« o S .2. O
S11 " SJ-O
M o “E g « ®og =
•issa^-g
.« > 2 > o ■5)
IS^II
illPf
fsplž
Ul tn Oj P g
Z >CU)OQ^
m
'o
-D
rt
H
rt
E
rt
>N
rt
X
rt
E
0)
>
H3
rt
o
c
0)
rQ
>•
rt
c«
£
■S
rt
>
o
G
rt
G
'G
A
>
O
A
in d-	© ©
CO 1	CM co
I ©	II
m © „ o © ^
'Tig 7“?^
m cm ^	© © in
m th 0 co © 0
11 n 11 11 11 11
z<fc,
©
in 1 co ©
1 ©
Sv«
šli
© inr cm co
gg«
gg|

g
rH
© I
in ©
ll!	2	^	©
© S	©	in	§	2
© CM	0	©	rH	0-
.11 H	II	II	H	II
7
I ©	© o
oin ^
rH
ipiiiili
rHC0©©CM©l^*CM©
II II ll II II II II II n
© I
co ©
I © in rH
1 s?
I © 0»
m cm <©
m fH ©
U H II
^ < h
in
m 1 co ©
I	©
° ^ rrs ^ ® OO
© Tf 00
© rH ©
II	O II
© CM
0 ^ 1 © © in co 01
rH	rH
! o	gg
cm 1 m
rH
II II II II II II II II II £ < ^ tz; < k 52; < f*
© CM • rH ©	•	©	I
I ©	© ©
© m 1 cm
CO CM	© CM
I	I	t>	I	_
© © © I © co
© © rH © CO ©
rH CO rH © CM rH
II	II	II	II	H	II
© CM © I • ©
© ©
CO CM
g§g
H C<3
II H II
■m
>0 G ~
as s
s
1 °a
11!
N T3 m
ro
£ a ’Š J=
fl isflEi
a 1/1 a M 2 -h
°a 0.aii1ggo a
ll inPlii
Iss
•^■'2 c
1.25
•H
C
a
G
rt G • o; TJ > T3
P
^ a
o
'o*
•H>
3
'ti
rt
£
0»
a
o
rt G a>
I	2
X	OJD
rt
o
£
o
C/3
.©*
-g
»O
O
>
G
G
rt
a
o
U3
a
o
<u
»o
.H
G
>0
Oj
Ut
a
>
a
0)
rt
rmi
i,,
ag-o c ra"
" a nj ,™ O G <D rt a
C/3
N
rt
■|
3
a
0)
G
O
t
O
a
0)
G
o
•rt*
S)
N
G	»h	C/3
0/	71
ra	-g	S
n	B
r	P
0	>	X!
2	O	S
%	s	2
a	h	«
°	11	.0
2	^	x
1	g	.-s
N	_	0)
.0	S	w
>	.s	g
00	S	X
•p* I O	*Q	>
3 ^	.2	®	B
S	rt’2	w
rt	N	>>N^®	03
Czj	rt	O G O	g
n
S	g	ra CS	^
m	<D	> ’!	s
b|.x n
I O “tj s w ^ s j? 0 •§ ~
'o
1	I
o	flJ
a , r53
rt
rt n
jn a rt -g 2>f g
|^,Nlg sas
IseSS. g “2
m a^ c 00 © J2 tj ra F, ra o m CCOCOnK Mg..
.2. a S
a? c
•r-i rt rt
3 a 'G*
•1—1	, rt
O M 2 o" g g S
. ■«> o g ts « ;s O
I ffpg	.
^ o a ^	a
§ .§ ®B S
® G o rt	^ Th
•|SS|| B-| B. g“ 2 „ II . <u .S »* B 2 >Žfe:S.BBB
ONOmCrt^-^
s la
o _ rt
.a £ C
I f llf sl a|f. ^ 1-o.bI o g.Bf Ni/it3TJ«araN0i)M II <d._, ra^afe-i
t.o<uwa3Sir'
n «	^	ž >pli>ooBi-i £B
> 3

Povprfečne vrednosti stanovanjskih zgradb s šestimi in več etažami z dvigali,	Tabela 2
brez vrednosti zemljišča ter komunalne opremljenosti
	STOPNJA OPREMLJENOSTI STANOVANJ			i	
	L	II.	m.	IV.	Opomba
1. Skeletna armiranobetonska konstrukcija ali monilitni objekt iz litega betona	N = 150-120-100 A = 4OO-3O0-25O F = 1,308	N = 150-120-100 A = 400-300-250 F = 1.154	N = 150-120-100 A = 400-300-250	N = 150-120-100 A = 400-300-250 F = 0,923	Prikazani faktorji so poprečni j cene se lahko gibljejo ± 5 »/o
= verjetno trajanje objekta.
= absolutno trajanje objekta.
Vrednost objektov, ki niso zgrajeni po predpisih za potresna območja, se zniža za 4—8%>.
Pri objektih z vgrajeno opremo se cena za 1 m2 zviša za 1—4,5 “/o glede na površino in izvedbo opreme, razen če je vgrajena oprema predvidena v skupini.
Osnovna cena F — 1,00 je dana za III, stopnjo opremljenosti stanovanj in znaša F = 1,05 v odnosu na tabelo 1. Izvedba objekta glede na dobo trajanja: solidna, dobra, slaba.
Tabela 4
Zmanjšanje gradbene vrednosti (P) pri objektih, ki še niso dosegli verjetnega trajanja
Ako je n/N	Zmanj- šana gradbena vrednost v •/•	Ako je n/N	Zmanj- šana gradbena vrednost v •/•	Ako je n/N	Zmanj- šana gradbena vrednost v •/•
0,01	0.404	0,34	18.224	0,67	44.756
0,02	0.816	0,35	18.900	0,68	45.856
0,03	1.236	0,36	19.584	0,69	46.884
0,04	1.664	0,37 .	20.556	0,70	47.600
0,05	2.100	0,38	20.976	0,71	48.564
0,06	2.544	0,39	21.684	0,72	49.536
0,07	2.996	0,40	22.400	0,73	50.516
0,08	3.456	0,41	23.124	0,74	51.504
0,09	3.924	0,42	23.856	0.75	52.500
0,10	4.400	0,43	24.596	0,76	53.504
0,11	4.884	0,44	25.344	0,77	54.516
0,12	5.376	0,45	26.100	0,78	55.536
0,13	5.876	0,46	26.864	0,79	56.564
0,14	6.376	0,47	27,636	0,80	57.600
0,15	6.900	0,48	28.416	0,81	58.644
0,16	7.424	0,49	29.204	0,82	59.696
0,17	7.956	0,50	30.000	0,83	60.756
0,18	8.496	0,51	30.804	0,84	61.824
0,19	9.044	0,52	31.616	0,85	62.900
0,20	9.600	0,53	32.436	0,86	63.984
0,21	10.164	0,54	33.264	0,87	65.076
0,22	10.736	0,55	34.100	0,88	66.176
0,23	11.316	0,56	34.944	0,89	67.384
0,24	11.904	0,57	35.796	0,90	68.400
0,25	12.500	0,58	36.656	0,91	69.524
0,26	13.104	0,59	37.524	0,92	70.656
0,27	13.756	0,60	38.400	0,93	71.796
0,28	14.336	0,61	39.284	0,94	72.944
0,29	15.004	0,62	40.176	0,95	74.100
0,30	15.600	0,63	41.076	0,96	75.264
0,31	16.244	0,64	42.384	0,97	76.436
0,32	16.896	0,65	42.900	0,98	77.616
0,33	17.556	0,06	43.824	0,99	76.804
				1,00	80.000
Tabela 5
Razmerja med ceno stanovanja in ceno m2 koristne površine glede na stanovanje vrste 2/4-D s poprečno
52,0	m2 površine
Tek. St.	Vrsta stanovanja	Koristna srednja m*	površina razpon m*	Odnesi cen za 1 m* koristne površine
i.	l/l-G	23,0	20—26	121,0
2.	1/2-G	25,0	22—28	119,6
3.	1/2-D	31,0	27—35	115,3
4.	1/2-S	29,0	26—32	116,7
5.	1,5/3-D	37,5	34—41	110,5
6.	1,5/3-G	38,0	34—42	110,1
7.	2/3-D	45,5	42—49	104,7
8.	2/4-D	52,0	48—56	100,0
9.	2/4-S	47,0	43—51	103,1
10.	2,5/4-D	58,0	53—63	96,7
11.	2,5/5-D	60,0	55—65	95,8
12.	2,5/5-S	58,0	53—63	96,7
13.	3/5-D	63,0	58—68	94,5
14.	3/6-D	70,0	65—75	92,4
15.	3/6-S	67,0	62—72	93,1
16.	3,5/6-D	79,0	73—85	89,2
17.	3,5/7-S	77,0	71—83	89,6
Legenda:
G ” garsonjera D = delovna kuhinja S == bivalna kuhinja
2/4-D pomeni 2-sobno stanovanje s 4 ležišči in delovno kuhinjo
Uporaba tabele:
1.	1 m2 stanovanjske površine v garsonjera 1/i-cs stane 21,0 °/o več kot v dvosobnem stanovanju s 4 ležišči in delovno kuhinjo
2.	Im2 stanovanjske površine v 3,5-sobnem stanovanju s 6 ležišči in delovno kuhinjo stane le 89,2 0/o glede na stanovanje 2/4-D.
<
Tabela 7
Relativni odnosi stroškov individualne komunalne porabe po posameznih kategorijih glede
na stopnjo komunalne urejenosti
1. skupina	,/	2. skupina	3. skupina
	gostota	50-80 preb./ha	'gostota	130-200 preb./Jia	gostota	250-35« preb./ha
K^togorija	odnosi v skupini	odnosi glede e na skupino 2 (100)	odnosi v skupini	odnosi glede na skupino 2 (100)	odnosi v skupini	odnosi glede na skupino 2 (100)
I. Maksimalna	.... 2,75	3,33	2,46	2,46	2,70	1,65
II. Visoka ....	....	1,29	1,50	1,13	1,13	1,60	0,99
III. Srednja . . .	.... 1,00	1,16	1,00	1,00	1,00	0,62
IV. Zadovoljiva . .	.... 0,60	0,77	0,52	0,52	0,80	0,37
V. Minimalna . .	....	0,25	0,27	0,28	0,28	0,27	0,17
VI. Neopremljena .	• • # • *■*“	—	—	—	—	—
Občinska skupščina določi z odlokom poprečne stroške za III. (srednjo) kategorijo, ki ima indeks 1,00 in je uvrščena v 2. skupino. Povprečni stroški komunalnega urejanja se določijo tako, da se s koeficientom, ki ustreza kakovost opremljenosti območja v katerem je objekt, množi s srednjo vrednostjo uporabne tlorisne površine stanovanja (din/m2), ki je določen z odlokom občinske skupščine. Za preračunavanje veljajo odnosi v skupini glede na 2. skupino.
Tabela 8
Relativni odnosi stroškov kolektivne komunalne porabe po posameznih kategorijah glede na stopnjo
komunalne urejenosti
	1.	skupina	2,	skupina	3. skupina	
	gostota	i I i	gostota	150-200 preb./ha	gostota 250-350 preb./ha	
Kategorija	odnosi v skupini	odnosi glede na skupino 2 (100)	odnosi v skupini	odnosi glede na skupino 2 (100)	odnosi v skupini	odnosi glede na skupino 2 (100)
I. Maksimalna		2.40	1,67	1,67	1,67	1,40
II. Visoka ...		1,91	1,33	1,33	1,33	1,12
III. Srednja . . .		4,44	1,00	1,00	1,00	0,84
IV. Zadovoljiva . .		0,96	0,66	0,66	0,67	0.56
V. Minimalna . .		0,48	0,33	0,33	0,33	0,30
VI. Neopremljena .	.... —	—	—	—	' —	—
Občinska skupščina določi z odlokom povprečne stroške za Ili. (srednjo) kategorijo, ki ima indeks 1,00 in je uvrščena v 2. skupino. Povprečni stroški komunalnega urejanja kolektivne potrošnje se določijo tako, da se s primernim koeficientom, ki ustreza kakovosti opremljenosti območja, v katerem je objekt, množi s srednjo vrednostjo uporabne tlorisne površine stanovanja (din/m5), ki je določena z odtokom občinske skupščine. Za preračunavanje veljajo odnosi v skupini glede na 2. skupino.
Tabela 9
Zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto (center) ter glede na velikost In pomen mesta oziroma kraja
	(Zvišanje	vrednosti, izraženo v		•/• gradbene vrednosti objekta)			
Skupine mest (velikost in pomen mesta, kraja)		Najožji Območja poslovni neposred. center ob centru		Ostali 'S' mnove	P,edeU soseske	Preti mestni predeli urbanizirani	Neurban. predeli v bližini mesta ali kraja	Opomba
i.	Republiški ceni or	4,5 «/•	3,1 »/o	2,0 */o	RS«/*	1,0 "/o	0,7 «/o	
2.	Pokrajinski in regionalni centri	3,0 »/o	2,0 »Z,	1,4 «/o	1,3 */o	0,7 */o	0,45 »/o	Pri manjših krajih je delitev območij smiselno zožena
3.	Ostala mesta 10.000 do 25.000 prebivalcev	1,7 °/o		1.0 «/o	0,5 ‘/o	0,30 «/o	
4. 5	Mesta 5000—10.000 prebivalcev Kraji do 5000 prebivalcev	Centralni predel 0,8 °/o 0,7 o/o		Obrobni predel 0,5 ‘/o 0,34 «/o		0,14 0/0	
Inosi vrednosti stanovanjskih etaž	Tabeli
'5
i
3
K
05	CSJ^	CQ	(N	cs^	CN^	«	C-^	C*
ccT	to	to	to	to	to	to	to	to	to	to	to	to	to
^cototototototototototototototo O	O	CD	0_	CD	O	o	O
t—I t—«	r-i i—l 1—1	t—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1	1—1
D— i—1i—1i—1i—ItHt—Ir—1i—1i—1i—(1-Hi—li—1
cotototototototototototototp 000 0^0000000000
> opocooooocoeococoeococrt c-cocooooococococooooooo
s
o
J
<
U -N
>5
Q° ^ o
N ^
_ o
M
3
o
v< ocococooocococoo
o o_ o_ O O O o O CD o
I i—tl—11—*1—'1—<r-1i—1 .
COOCOOCrtOOO r-T (Df (Df csf ci ri' cs csf
i—ir—Ir—1f—<r—»—<r—Ir—1
C3tOtOt0tOtPtOtO K O O^ O^ O^ 0_ o CD
^	O	rr	^	r?	rfi^
.-o rf* rji' -r Tt’ tjT
»—I i—1 i—l i—l i—i rrl i—l
I
o O O CO 'rt UD o K	o	o_	o^
j 1—1	1—1	1—1	1-1	1—1	1—1 1—1
^	0_	CO	CO	oo	OD	CO^
to ta' to to to' to
i i—l r—I r—1 i^ r—I i-^
Tabela 10
Vrednostni faktor za
QX
O		Verjetna		Odstotek	
1—1 co 1—1		doba trajanja	6	7	8
		1	0.94340	0.93458	0.92593
©		2	0.89000	0.87344	0.85734
		3	0.83962	0.81630	0.79383
S		4	0.79210	0.76290	0.73503
(N r—i		5	0.74731	0.71299	0.68058
©		6	0.70500	0.66634	0.63821
i—l	«	7	0.66514	0.62275	0.59349
rji	r« CD •r—»	8	0.62742	0.58201	0.54027
2	-0 O	9	0.59190	0.54393	0.50025
§	.- o c	10 11	0.55842 0.52680	0.50835 0.47509	0.48319 0.42888
8,42	TJ 1 V »H	12 13	0.49700 0.46881	0.44401 0.41496	0.39711 0.36770
g	=*	. 14	0.44230	0 38782	0.34046
	>	15	0.41730	0.36245.	0.31524
	»N CZ	16	0.39363	0.33873	0.29189
t " t-’	oi © ©	17	0.37136	0.31657	0.27027
1,00	v = C .§	18	0.35034	0.29586	0,25025
■g 15
0.33051
0.27651
0.23171
	(O		© CO © UD © CO © O ©_ ©_ ©^ ©^	s i		20	0.31180	0.25842	0.21455
			i—i i—i i—i rH i—i i—1	CO	a* i	21	0.29416	0 24151	0.19863
		>	eo_	©	> 'VI	22	0.27751	0.22571	0.18394
	m		©* r-T i-i* © ca (M CNl CN	I—	1	rt N	23	0.26180	0.21095	0.17532
< J <		X	1,00 1,06 1,03 1,00 0.3	4,90	•1—1 rt rt pL	24 25	.	0.24698 0.23300	0.19715 0.18425	0.15770 0.14602
0 s*		>	•Irt ©_ lrt_ ©^ "T trt irt W CM <D5	1.00		26	0.21981	0.17220	0.13520
	TT				Ž	27	0.20737	0.16093	0.12519
N ^ W o		X	© co CO © O ©^ ©^ CO i-1 i-H i-T i-i'	4,09	g	28	0.19563	0.15040	0.11591
						29	0.18456	0.14056	0.10733
X		>	32.2 34,4 33.3	1,00	S	30	0.17411	0.13137	0.09938
w	rt		♦V		»5	31	0.16425	0.12277	0.09202
s 0		X	1,00 1,06 1,03	3,09	rt "S	32	0.15496	0.11474	0.08520
			irt in C-’' CM ■tj’ Irt	1,00	■ £	33	0.14619	0.10723	0.07889
		>			.« s ti m C/3 ni o ,W	34	0.13791	0.10022	0.07305
	CN					35	0.13011	0.09366	0.08763
		X	1,00 1,10	2,10	r~ C/3 S £	36	0.12274	0.08754	0.06262
		>	1,00	; oo'i	> X = ■! <U £1 •n o	37 38	0.11579 ’ 0.10924	0.03181 0.07646	0.05799 0.05369
		X	i—i	1—1	0 HH rC 1	'C j ž S-	39	0.10306	0.07146	0.04971
						40	0.09722	0.06678	0.04603
		Etaža	^cMco-^irtcor-cocnjOr—icMco-'firt© ■*	1—1 1—1 1—1 1—1 r—( r-^ 1—1		11 " •Kt &				
819.	^
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajžav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76) izdaja republiški sekretar za urbanizem
NAVODILO
o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
1
Za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj,
odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ’ v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76) se štejejo:
a)	čistilne naprave za vodo:
—	naprave za zbiranje in odvajanje padavinskih, industrijskih in obrtnih odpadnih voda ter naprave za transport teh voda; izravnalni bazeni, kanalizacija, jaški, lovilci maščob, črpališča, zadrževalniki, razbre-menilniki in podobno;
—	objekti, naprave, oprema in aparature, ki zmanjšujejo porabo in obremenitev tehnoloških voda: zaprti krogotoki, rekuperacija osnovnih surovin iz odpadnih voda, dokončna izraba močnp obremenjenih odpadnih lužnic, naprave za uparevanje in sežiganje odpadnih lužnic;
—	objekti, naprave, oprema in aparature, ki služijo za razstrupljanje odplak; reakcijski bazeni, pe-vtralizatorji, flokulatorji, flotatorji. dozirne naprave, destilatorji oziroma deflegmatorji v vodi razstruplje-nih strupenih plinov, naprave za izpihovanje v vodi razstopljenih pljnbv, oksidacijske, redukcijske in nev-tralizacijske kopeli z avtomatiko za razstrupljanje odplak, ionski izmenjevalci, reverzna (obrnjena) osmoza in podobno;
—	objekti, naprave, oprema in aparature, ki služijo za predčiščenje in mehansko čiščenje odplak: homo-genizatorji, nevtralizatorji, flokulatorji, flotatorji odpadnih voda, vsedalniki, dozirne naprave, bistrilne naprave z ustrezno opremo za ločenje trdne in tekoče faze (filtri, centrifuge), peščeni filtri in podobnp;
—	objekti, naprave, oprema in aparature za biolo-loško čiščenje odplak; anaerobne lagune, ozračevane lagune, aeracijski bazeni s poživljenim blatom, p.re-cejalniki, naknadni usedalniki, naprave za prezračevanje, naprave za vračanje blata, naprave za kondi-cioniranje blata, naprave za biološko stabilizacijo blata, naprave za doziranje hranljivih snovi, naprave za doziranje dodatkov pri aeraciji in kondicioniranju blata, naprave za sušenje blata (sušilne grede), naprave za odvažanje ali sežiganje blata, terciarne obdelave biploško očiščene vode;
—	naprave za kondicioniranje hladilnih vod pred izpustom v kanalizacijo ali v odvodnik;
—	naprave, ki služijo za pripravo pitne in industrijske (tehnološke) vode: vsedalniki, flokulatorji, filtri, objekti pri uporabi naravnih filtrov, kloratorji, ozonizatorji in podobno, ionski izmenjevalci, reverzna (obrnjena) osmoza;
—	naprave, ki varujejo vodo pred ones'naženjem; naprave za zbiranje in transport odpadkov, naprave za deponiranje odpadkov, naprave za kompostiranje odpadkov, naprave za sežiganje odpadkov, naprave za recikliranje odpadkov in podobno, naprave v lukah za prevzem odpadkov in mešanice nafte in njenih derivatov iz ladij in tankerjev, naprave in plovni objekti za čiščenje in podobno;
—	naprave za registriranje pretoka in obremenitve odpadnih voda: merilci pretoka, elektrode za merjenje pH vrednosti, selektivne elektrode, naprave za merjenje vsebnosti kisika v vodi, naprave za merjenje biološke porabe kisika (BPK 5) (sapromat. War-burgov aparat), naprave za merjenje kemične porabe kisika, (COD oziroma TOC), naprave za merjenje in registriranje temperature, naprave za merjenje in registriranje suspendiranih delcev in motnosti, naprave za merjenje in registriranje barve in podobno.
b)	čistilne naprave za zrak:
—	naprave za odstranjevanje smradu^
—	naprave ža odstranjevanje emisij iz hišnih dimnikov (dim, saje), iz industrijskih in obrtniških dimnikov ter prostorov (prah, dim, saje, plin) ter iz nuklearnih central in podobno;
—	naprave, ki zmanjšujejo emisijo iz motorjev na notranje izgorevanje;
—	naprave, ki zmanjšujejo emisijo iz tehnoloških postopkov;
—	naprave, ki služijo za izboljšanje zraka v delavnicah (elektrofiltri za prah, tekočinska ali podobna prha, evakuacija metana v rudnikih, preprečevanje si-
v likalnega ali azbestnega prahu in podobno).
2	-v
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 311-2/76-dr.S/L
Ljubljana, dne 25. junija 1976.
Republiški sekretar za urbanizem
tloris Mi koš, dipl. inž. 1. r.
820.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja na podlagi četrte alinee 45. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42-339/73)
SORTNO LISTO za sadne rastline in vinsko trto
I.	SADNE RASTLINE
1.	Jablane (Malus sp.)
Domače poimenovanje	Izvirno ime sorte
1.	Ananas Renette	ananasova renela
2.	Belle de Boscoop	boskop
3.	Cox's Orange Pippin	koksova oranžna reneta
4.	Discovery	diskoveri
5.	Dolenjska voščenka	sevniška voščenka
6.	Golden Delicious	zlati delišes
7.	Goldspur	auvil spur
8.	gorenjska voščenka	besniška voščenka
9.	goriška sevka	toiminka
10.	Gravensteiner	grafenštajnc
11.	Grosse! Rheinischet	
	Bohnapfel	bobovec
12.	Idared	ajdared
13.	James Grieve'	džems griv
14.	Jonadel	lonadel
15.	Jonagold	jonagold
16.	Jonathan	jonatan
17.	koksova 72	selekcija
18.	Kronprinz, Rudolf	carjevič
19.	Lodi	lodi
20.	London Pippin	londonski peping
21.	Lonjon (MB 8136)	lonjnn
22.	Lord Lamburne	lord lamburn
23.	Melrose	melroz
24.	Mutsu	mucu
25.	Naliv betij	beličnlk	i
26.	Neumann James Grieve nojmanov džems griv	
27.	Ontario	ontnrlo
Domače poimenovanje'	Izvirno Ime sorte
28. Piiolov delišes	priolov delišes
29. Red Delicious	rdeči delišes
30. Red Gravenstein	rdeči grafenštajnc
31. Red Jonathan	rdeči jonatan
32. Red Melba	rdeča melba
33. Red Stajman	rdeči stajman
34. Reinette de Champugnc	šampanjska renela
35. Reinette du Canada	kanadka
36. Rheinischer Krumstiel	krlvopecelj
37. Richared	ričared
38. Roter Boskoop	rdeči boskop
39. Spartan	spartan
40. Starking Delicious	starking
41. Starkrimson Delicious	starkrimson
42. Steirischer Maschanzker	mošancelj
43. Tydeman’s Early	
Worcester	tajdeman
44. Wellspur	velspur
45. Winesap	vajnsep
46. Wintergotd Pcarmain	zlata parmena
47. Yellow Bell£lower	rumeni belfler
2. Hruške (Pirus sp.)	
1. Abbe Fetel	fetelova
2. Alexandre Lucas	lukasova
3. Andre Desportes	andre depor
4. Bella di giugno	junijska lepotica
5. Beurre Bose	boskova steklenka
6. Beurre Clairgeau	kleržo
7. Beurre Drouard	druardova
8. Beurrć d’Hardenponi,	hardenpontova
9. Beurre Giffard	žifardova
10. Beurre Hardo	hardijeva. gelerlova
11. Bon Chretien Williams’s	viljamova
12. Bonne Louise d’Avranches	avranška
13. Butirra precoce	
Morcttini	zgodnja moretinijeva
14. Citron des Cannes	zelena magdalena
15. Clapp's Favourite	klapova
16. Coloree de Juillet	julijska pisana
17. Conference	konferans
18. Comtesse de Pariš	pariška grofica
19. Coscia	košja
20. Cure	pastor j evka
21. Docteur Jules Guyot	gijotova
22. Doyenne de Comiee	društvenka
23. Doyenne d’Hiver	zimska dekanka
2'4. Duchesse d’Angouleme	angulemka
25. goriška muškatelka	muškatelka
26. Max Red Bartlett	rdeča viljamovka
27. Nordhauser Forellenbirne	zimska postrvka
28. Packham’s Triumph	pakhamov triumf
29. Passe Crassane	paskrasan
30. petrovka	petrovka
31. Precoce de Trevous	trevuška
32. Santa Maria	santamarija
33. tepka	tepka
34. Triomphe de Viennt	vijenka
35. vinska moštnica	vinica
3. Kutine (Ctjdonia sp.)	
1. Beretzky	beriecki
2. Champion	šampion
3 leskovačka	leskovačka
4. Mammouth	mamut
5. v^anjska	vranjska
f
4.	Slive in češplje (Prunus sp.)
Domače poimenovanje	Izvirno ime sorte
1. Anna Spath	ana špet
2. Biihler Friihvvetsche	bilska rana
3. Califomia Blue	kalifornija
4. domača češplja	domača češplja
5. Ersinger Friihzvvetšche	erzinška
6. Flbrentia	florencija
7. Graf Althanns Renklode	altanova renkloda
8. Kirke’s Plum	kirkejeva
9. Methley	junijska rana
10. Mirabelle de Nancy	nansiška mirabela
11. Morettini 355	moretini 355
12. Ontario	ontarijo
13. Prune d’Agcn 707	aženska 707
14. Prugna dTtalia	'italijanska češplja
15. Reine Claude Verte	zelena renkloda
16. Ruth Gersteter	rutgerš teter
17. Stanley	stanlej
18. Wangenheim	vangenhajmska
19. Zimmers Fruhzivetsche	cimer jeva
5. Breskve (Peršiča vulgaris Mili.)	
1. Adria (NJ 224)	adrija
2. Blake	blejk
3. Cardinal	kardinal
4. Collins	kolins
5. Dixigem	diksidžem
6. Dixired	diksired
7. Early East	erli ist
8. Aarly Gold	erli gold
.9. Early Hale	erli hale
10. Earlired	erlired
11. Early Redhaven	erli redheivn
12. Elberta	elberta
13. Fairhaven	ferheivn
14. Fcrtilia Morettini	fertilija moretini
15. Gialla precoce Morettini	džala prekoče moretini
16. Halberta	halberta
17. J. H. Hale	hale
18. Jerseyland	džerzilend
19. Jcrseyqueen	džerzikvin
20. July Elberta	julijska elberta
21. Kalhaven	kalhejvn
22.. Pierri 81	picri 81
23. Pistoia	pistoja
24. Redhaven	, redhejvn
25 Redskin	redskin
26. Rio — Oso — Gem	rio oso džem
27. soška	soška
28. Slovenija	Slovenija
29. Springtime	springtajm
30. Sunhaven	sanhejvn
31. Sunrise	sanrajz
32. Sunoueen	sanlcvin
33. Triogem	trajodžem
34. Veteran	veteran
6. Nektarinke	
1. Independence	independens
2. Nectared 4	nektared 4
3. Nectared 6	nektared 6
4. Nectared 8	nektared 8
5. Red June	red džun
6. Silver Lode	silverlod
7. Marelice (Armeniaca sp.)
Domače poimenovanje	Izvirno ime sorte
1. Ambrosia	ambrozija
2. Breda	breda
3. debela rana	debela rana
4. domači flokarjv	domači flokarji
5. Kecskemeti rdzsa	kečkemetska roža
6. Magyar legjobb	ogrska
7. Precoce de Montplaisir	monplezir
3. Paviot	pa vi j o
9. pišeška	pišeška
10. Precoce de Nancy	nansiška
11. Royal	roajal
12. Tilton	tilton
8. Češnje (Prunus avium L.)	
1. ankaranska	ankaranska
2. Bigarreau Jaboulay	lionska rana
3. Bigarreau Napoleon	napoleonova
4. Burlat	birla
5. Biitners rote Knorpel	bitnerjeva
6. Early Rivers	riversova rana
7. Friiheste der Mark	zgodnja iz marke
8. General Pellissier	pelisje
9. Grosse Germersdorfer 10. Hedelfinger	germersdorfska
Riesenkirsche	hedelfinška
11. okamijevka	karmjevka
12. Kassins friihe	kasinova rana
13. kozanka	kozanka
14. kraljica trga	kraljica trga
15. Manico corto vecehio	kratkorepka
16. Padovana	starogorka
17. Ramon Oliva	ramon oliva
18. tarčentka	tarčentka
19. Vignola	vinjola
20. vipavka	vipavka
9. Višnje (Cerassus vulgaris Hill.)	
1. Double Corsem Kriek	gorsemska dvojna
2. Koroser Weichsel	kereška
3. maraska	maraska
4. Montmorency	monmorensi
5. Ostheimer Weichsel	osthajmska
6. Reine Hortense	kraljica hortenzija
7. Schattenmorelle	lotovka
8. Spanische Weichsel	španska,
10. Orehi (Juglans regia	L.)
1. elit	selek. št. 7
2. Franguette	tranket
3. haloze	selek. št. 250
4. petovio	selek. št. 25
5. Sorrento	sorento
11. Lešniki (Corglus avellana L.) "	
1. Barcelona	barcelona
2. Cosford	kosford
3 Hallesche Riesennuss	halski debeloplodnl
4. Heinick’s Zellernuss	hajnikov
5. istrski debeloplodni	istrski debeloplodni
6. istrski okrogloplodni	istrski okrogloplodni
7. Lange Zellernuss	podolgovati celski
3. Rotfriichtige Zellernuss	rdečeplodni lešnik
9. Rotblatrige Lambertnuss	rdečelistni lešnik
Domače poimenovanje	Izvirno ime sorte
11. Tonda gentile delle	rimski lešnik
Langhe	piemontski
12. Trabizond funduk	imperjal iz trebizonde
13. Wunder aus Bolhveiller bolvajlerski	
12. Crni ribez (Ribes	nigrum L.)
- 1. Amos Black	amos blek
2. Baldwin Hilltop	hiltopov baldvin
3. Brodtorp	bredtorp
4. Daniel’š Septeinber	dani jelov september
5. Goliath	golijat
6. holandski boskop	holandski boskop
7. Rosenthal	rozental
8. Silvergiter’s Zwarte	silvergitr
9. Wellington XXX	velingtonov
13. Rdeči ribez (Ribes	rubrum L.)
1. Heinemanns Rote	hajnemanov rdeči
Spati ese	pozni
2. Jonkheer van Tets	jonkherov van tec
3. Mulka	mulka
4. Red Lake	red lej k
5. Rondoom	rondom
6. Rote Hollander	rdeči holandski
7. Rote Vierlander	rdeči firlender
14. Jagode (Fragaria s	p.)
1. Domanil	domanil
2. Fanil	fanil
3. Gorella	gorela
4. Hummi Gento	humi gento
5. Hummi Grande	humi grande
6. Madame Moutot	madam muto
7. Macherauch’s Frilhernte maheravhova rana	
8. mesečne jagode	mesečne jagode
9. Rabunda	'rabunda
10. Red Gauntlet	red gavntlet
11. Regina	regina
12. Senga Gigana	senga gigana
13. Senga Pantagruella	senga pantagruela
14. Senga Sengana	senga sengana
15. Maline (Rubus ideaus L.)	
1. Loyd George	loj d džordž
2. Mailing Exploit	moling eksplojt
3. Mailing Promise	moling promis
4. Preussen	v	projsen
5. valjevska	valjevska
6. Zeva I	zeva I
7. Zeva II	zeva II
8. Zeva Herbstemte -»	jesenska zeva
16. Robide (Rubus fruticosus)	
1. Evergreen Thornless	evergrin tomles
2. Himalaja	himalaja
17. Kosmulje (Ribes grossularia L.)	
1. Lady Delamare	lejdi delamar
2. May Duke	maj djuk
18. Žlahtne borovnice	(Vaccinium sp.)
1. Blue Crop	blukrop
2. Blue Ray	blurej
3. Burlington	barlington
	Domače poimenovanje		Izvirno ime sort«
4.	Coville		kovil
5.	Early Blue		erhblu
6.	Jersey		džerzi
7.	Rancocas		rankokas
8.	Rubel		rubel
	19. Oljke (Olea euronaca		L.)
1.	istrska belica		istrska belica
2.	istrska črnica		istrska črnica
3.	istrska drobnica		istrska drobnica
4.	Leccino		lečino
5.	Santa Caterina		katarina
	20. Smokve (Ftcu' '-»ica		L.)
1.	bela padovana		bela padovana
2.	istrska belica		istrska belica
3.	Mataluzzi		črna padovana
4.	Pinceta		istrska črnica
s.	Verdona		bela petrovka
	21. Kaki (Diosppros	kaki	L.)
L	Admiral Fisyuel		admiral fisjucl
2.	Bruniquet		brunike
3.	Costata		kostata
4.	Dupont		dipon
5.	Glubochi		giuboki
6.	Lvcopersicum		likoperzikum
7.	President Honorati		prezident honorati
8.	Titibut		titibut
II	. VINSKA TRTA		
1. Vinske sorte (Vitis vinifera)
1.	Sauvignon blanc	sovinjon
2. Rhcinriesling		renski rizling
3.	Pinot blanc	beli pino
4.	Muscat blanc	rumeni muškat
5.	Traminer	traminec
6.	Pinot gris	sivi pino (rulandec)
7. Riesling blanc		laški rizling
8.	Furmint feher	šipon
9.	Muscat Ottones blanc	muškat Otonel
10.	Tacai Friulano	furlanski tokaj
Hi	Silvaner	zeleni silvanec
12.	Muscat de Saumur	ranina
13.	Malvasia	malvazija
14.	Ribolla bianca	rebula
15.	Pinela	pinela
16.	Zelen	zelen
17.	Muller — Thurgau	rizvanec
18.	Imbrina (Moravna)	rdeča kraljevina
19.	Štajerska belina	ranfol
20.	Plaveč žuti	rumeni plaveč
21.	Pinot noir	modri pino
22.	Merlot	merlo
23.	Cabamet Sauvignon	kaberne sovinjon
24.	Cabernet franc	kaberne frank
25.	(neznano)	modra frankinja
26.	(neznano)	refošk
27.	Saint Laurent	šentlovrenka
28.	Barbera nera	barbera
29.	Kavčina	žametovka
30.	Gamay noir	game žlahtni
31.	(neznano)	Portugalka
2.	Namizne sorte (Vitis vinifera)
Domače poimenovanje	Izvirno ime sorte
1.	Chasselas blanc	žlahtnina
2.	Szblokertek kiralynoje	kraljica vinogradov
3.	Csabagy6ngye feher	čabski biser
4.	Irsay oliver	muškat Oliver
3.	Ameriške podlage
1.	Berlandieri x Riparia Kober 5 BB
2.	Berlandieri x Riparia Teleki 8 B
3.	Berlandieri x Riparia 420 A
4.	Berlandieri x Riparia SO 4 li. Berlandieri x Riparia 5 C
6.	Berlandieri x Riparia V M
7.	Berlandieri x Riparia VI M
8.	Rupestris du Lot
9.	Berlandieri x Rupestris R 99
10.	Riparia portalis
11.	Maurvedre a Rupestris 1202 (x Riparia)
12.	Berlandieri x Rupestris Paulsen 1103
III
Sadike sadnih rastlin in vinske trte, ki niso objavljene v tej sortni listi, se lahko dajejo v promet i do konca leta 1977.
Originalna dokumentacija z imeni žlahtniteljev oziroma prijaviteljev in podatki o poreklu zgoraj citi_ ranih sort (10. člen zakona o semenu in sadikah, Uradni list SRS, št. 42/73) so v arhivu Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
St. 320/C-046/76
Ljubljana, dne 14. junija 1976.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
821.
Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 66. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14/76) je skupščina ZSOV Slovenije na 4. seji dne
29.	junija 1976 sprejela
PRAVILNIK
o dopolnitvi pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči
1.	člen
V pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 15-670/76) se v
2.	točki 12. člena doda hov četrti odstavek:
»Komisija za denarne pomoči skupnosti otroškega varstva lahko spregleda pogoj iz druge alinee drugega odstavka, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976.
St. 193-3/72
Ljubljana, dne 30. junija 1976.
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
•	Predsednik skupščine
Marjeta Potrč 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
822.
Na podlagi 16. in 32. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), določil družbenega dogovora in aneksa o splošni porabi v SR Slove, niji 'v letu 1975, družbenega dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani za leto 1975, ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubjana na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976 ter na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1975
4.	člen
Prenos za posege v gospodarstvu iz 3. člena v znesku 3,456.640,30 din se realizira na podlagi posebnega sporazuma med ljubljanskimi občinami in mestom Ljubljana.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 483/preds.-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič dipl. inž. 1. r.
823.
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane za leto 1975, katerega sestavni del sta zaključni račun posebnega računa in zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
I.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
II.	Zaključni račun posebnega računa izkazuje:
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
III.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
a)	obvezni del
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
b)	neobvezni del r— dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
din
182,624.639,90
177,667.626,60
4,957.013,30
30,318.433,82
22,546.104,24
7,772.329,58
7.883.761.17 250.000,00
7.633.761.17
240.132.62
240.142.62
3. člen
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 17., 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji-zbora združenega dela dne 24. junija 1976 in na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se v 6. členu spremeni in dopolni z naslednjim besedilom:
Potek koridorjev priključnih daljnovodov RTP Beričevo — RTP Polje — ljubljanska zanka, RTP Be. ričevo — smer Divača, do križanja z Dolenjsko cesto z odcepom na RTP Kočevje pri Češnjici, ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro projekta 2012 v februarju 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
Presežki dohodkov nad izdatki po zaključnih računih za leto 1975 iz 2. člena se razporedijo:
din
I.	Iz presežka proračuna
—	se poravna obveznost do vzajemnosti med občinami v SR Sloveniji (končni izračun)
—	prenese se v leto 1976 (neporabljena sredstva do višine dovoljene porabe 1975)
—	prenese za posege v gospodarstvo
II.	Presežek posebnega računa
—	se prenese kot dohodek posebnega računa za leto 1976
III.	Presežek dohodkov sredstev rezerv
—	se prenese kot dohodek sredstev rezerv za leto 1976:
v obvezni del v neobvezni del
4,957.013,30
3,241.000,00
521.373,00
3,456.640,30
7,772.329,58
7,873.903,79
7,633.761,17
240.142.62
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 475/preds.-76
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič dipl. inž, 1. r.
824.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67) ter 17., 24 in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24 junija 1976 in na 23 seji zbora občin dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o,sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66) se v 3. členu spremeni in dopolni z naslednjim besedilom:
Potek koridorjev priključnih daljnovodov RTF Be_ ričevo — RTP Polje — ljubljanska zanka, RTF Be-ričevo — smer Divača, do križanja z Dolenjsko cesto z odcepom za RTP Kočevje pri Češnjici, ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro projekta 2012 v februarju 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 476/preds.-76
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič dipl. inž. 1. r.
825.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 22-255/ 72) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976 in na 2j3. seji zbora občin dne 24. juniia 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod
1.	člen
Odlok o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod (Uradni list SRS, št. 1-14/75 in 27-1348/ 75) se tako spremeni, da se
a)	v 1. alinei 1. točka 4. člena za MeS 7 vpiše MeS 15, hkrati pa se MeS 15 črta v 1. alinei 2. točke istega člena tako, da se ta otok ureja neposredno z lokacijsko dokumentacijo,
b)	sprejme urbanistična dokumentacija, |ri jo je pod šifro projekta 1994/75 v maju 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, s katero se spreminja
—	obseg in meja zazidalnih otokov MeS 14 in MeS 15
—	mikrolokacija priključka interne cestne mreže Medvod na regionalno cesto Ljubljana—Kranj.
2.	člen
Ta sprememba mora biti označena v vseh obveznih grafičnih prilogah noveliranega urbanističnega načrta Medvod.
3.	člen
Ostala določila odloka o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod (Uradni list SRS, št. 1-14/75 in 27-1348/75) ostanejo v veljavi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 477/preds.-76 Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
826.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija- 1976 in na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-411/74) se spremeni in dopolni tako, da se izvzame iz splošne prepovedi prometa del zemljišč, preko katerih potekajo trase 110 KV priključnih daljnovodov RTP Beričevo — RTP Polje in RTP Kočevje ter 380 KV priključnih daljnovodov RTP Beričevo — smer Divača.
2.	člen
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja izvzetje zemljišč za gradnjo daljnovodov iz 1. člena tega odloka, je pod šifro projekta 2012 v februarju 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 478/preds.-76
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
827.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni lisi SRS, št. 13/74) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Bežigrad
Dopolni in spremeni se:
Že imenovani Gogalovi ulici se spremeni'opis tako, da poteka od Ulice padlih borcev proti severu do Ulice prvoborcev.
Del dosedanje Gogalove ulice, ki poteka od Ulice
7.	septembra proti severu do Ulice Rezke Klopčič, se imenuje:
Mucherjeva ulica.
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica? ki se odcepi od Hošiminhove ulice in poteka proti zahodu severno in vzporedno z Allendejevo ulico, se imenuje:
Ulica 2 9. hercegovske divizije.
2.	Ulica, ki se odcepi od Hošiminhove ulice severno od Ulice 29. hercegovske divizije in poteka proti zahodu, se imenuje:
Trebinjska ulica.
3.	Ulica, ki se odcepi od Hošiminhove ulice severno od Trebinjske ulice in poteka proti zahodu, se imenuje:
Ulica narodne zaščite.
4.	Ulica, ki se odcepi od Hošminhove ulice severno od Ulice narodne zaščite in poteka proti zahodu, se imenuje:
Reboljeva ulica.
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Ukinejo se:
1.	Že imenovana ulica »Pred konjušnico« se ukine.
2.	-Že imenovana »Zeleniška ulica« se ukine.
Spremeni in dopolni se:
Že imenovani Razpotni ulici se spremeni ime v Razpotna steza in poteka od Eipprove ulice v loku proti jugu in se zahodno od doma TVD Partizan — Trnovo priključi na Svabičevo ulico in novo imenovano Ziherlovo ulico.
Dopolnijo se:
1.	Dosedanji Karunovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od Eipprove ulice proti jugu do novoimenovane Ziherlove ulice.
2.	Dosedanji Vogelni ulici se dopolni opis tako, da poteka od Trnovskega pristana južno od hiše Eippro-va ulica št. 1 proti zahodu do Ulice Pri brvi, tu zavije proti jugu do Trnovske ulice.
3.	Dosedanji Trnovski ulici se dopolni opis tako. da poteka od novoimenovane Ziherlove ulice proti zahodu preko Razpotne steze do Karunove ulice.
4.	Dosedanji Svabičevi ulici se dopolni opis tako, da poteka od novoimenovane Ziherlove ulice pri Razpotni stezi proti zahodu do Karunove ulice.
5.	Dosedanji Cesti v Mestni log se dopolni opis tako, da poteka od križišča Riharjeve ceste in Ceste na Loko proti zahodu.
6.	Dosedanji Borsetovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od novoimenovane Ziherlove ulice južno od doma TVD Partizan — Trnovo proti jugozahodu (slepa ulica).
7.	Dosedanji Jeranovi ulici se dopolni opis tako, da poteka od novoimenovane Ziherlove ulice proti jugu do Opekarske ceste.
8.	Dosedanji ulici Mivka se dopolni opis tako, da poteka od Opekarske ceste proti severu, nato zavije do križišča Ziherlove ulice in Karunove ulice.
Na novo se imenuje:
Ulica, ki se odcepi od Riharjeve ceste (bodočega podaljška Titove ceste) pri Gerentološki bolnici in poteka proti vzhodu, nato rahlo zavije proti severovzhodu ter se pri domu TVD Partizan — Trnovo obrne proti jugovzhodu, nato zavije proti severovzhodu do ulice Trnovski pristan pri hiši št. 14, se imenuje:
. Ziherlova ulica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 479/preds.l76
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
^	Tone Kovič, dipl. inž. 1, r.
828.
Na podlagi 3, in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih • posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 24/75), 24.. 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27 maja 1976 in na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o komunalnih organizacijah,'ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Za komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena se štejejo:
—	oskrba naselij z vodo
'— odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija)
—	javna razsvetljava v naseljih
~ oskrba naselij s plinom
—	oskrba naselij s toplotno energijo
—	opravljanje javnega mestnega prometa
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, odstranjevanje smeti iz zgradb ter jhvne sanitarije (javna snaga)
—	urejanje ulic. trgov in cest v naseljih
—	urejanje naselij z zelenimi površinami
—	opremljanje naselij z juvhimi otroškimi igrišči
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
—	opravljanje dimnikarske službe
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami
—	dejavnost komunalnih storitvenih klavnic
—	opremljanje naselij z javnimi sejmišči
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči (avto-hiSa)
—	uničevanje in predelava mrhovin (kafilerije). Poleg navedenih dejavnosti se štejejo med komunalne dejavnosti še:
—	opravljanje javne higienske kopališke dejavnosti
—	mrliška ogledna služba.
2.	člen
Komunalno dejavnost po 1. členu tega odloka opravljajo naslednje komunalne organizacije:
1.	Združeno podjetje za individualno komunalno potrošnjo Ljubljana:
— Kanalizacija Ljubljana — Komunalna energetika Ljubljana — Mestni vodovod Ljubljana — Plinarna Ljubljana.
2	Komunalno podjetje »Ljubljana« s temeljnimi organizacijami združenegai dela:
— Javna higiena in ceste — Javna razsvetljava, Ljubljana — Rast. Ljubljana — Zale. 'Ljubljana — Živilski trgi. Ljubljana.
3.	Komunalno podjetje Vič.	✓
4.	Zitus Ljubljana.
5 Dimnikarstvo Ljubljana.
6.	Viator — TOZD Mestni potniški promet.
7.	Avtohiša Ljubljana, TOZD Garaže.	,
3	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti ter letnim planom.
4.	člen
Skupščina mesta Ljubljane nadzoruje zakonitost dela komunalnih delovnih organizacij in komunalnih interesnih skupnosti.
5.	člen
Z dnem uveljavitve lega odloka preneha veljati odlok o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 480/pred.-76
Ljubljana, dne 24. junija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. I. r.
8?9.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št, 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23 seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23 seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se dolžnosti direktorja Viator — Ljubljana, TOZD Mestni promet razreši
Božo .Kovačič
St. 486/preds-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.	,	'
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
830.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se za direktorja Viator — Ljubljana, TOZD Mestni potniški promet imenuje Rudi S t i g 1 St. 487/preds-76 Ljubljana, dne 1. julija 1976. i
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
831.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane in 40. člena statuta TOZD Javna higiena in ceste Komunalnega podjetja Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dfte 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja TOZD Javna higiena ih ceste
Skupščina mesta Ljubljane soglaša, da se za vršilca dolžnosti direktorja TOZD Javna higiena in ceste Komunalnega podjetja Ljubljana imenuje
Viktor Pirnat
St. 488/preds.-76
Ljubljana, dne L julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič. dipl. inž. 1. r.
832.
Na podlagi 125. člena ^statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/?4)> je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija
1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Opere in Baleta SNG
/
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Opere in Baleta SNG se imenuje
Pia Kuharič- Mahkovec
St. 491/preds.-76 Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
833.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 17 člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju SIS za gradnjo cest Ljubljana, je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja strokovne službe SIS za ceste
Skupščina mesta , Ljubljane soglaša, da se za direktorja strokovne službe SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane imenuje
Jože Jenko
St. 490/preds.-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
834.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pri. stojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I. v Ljubljani
Razreši se sodnik občinskega sodišča I. v Ljubljani
Mihael Štukelj Razrešitev velja s 30. VI. 1976.
Št. 484/preds.-76 Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta’ Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
835.
Na podlagi 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 58. člena zakona o temeljih sistema druž. benega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne* 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23, seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za sklepanje družbenih dogovorov o temeljih srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1976 do
1980
, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane se pooblašča, da sklene:
—	dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980,
—	dogovor o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije v obdobju 1976—1980,
—	dogovor o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980.
Št. 482/preds.-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
836.
t
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 34. junija 1976 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnice občinskega sodišča IL v Ljubljani
Razreši se sodnica občinskega sodišča II. v Ljub. Ijani
Albina Palovšnik-Gabrijan Razrešitev velja z 31. VIII. 1976.
Št. 485/preds.-76 Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
837.
Na podlagi 125. in 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstojnika tajništva izvršnega sveta
Za predstojnika tajništva izvršnega sveta se imenuje	,
Lojze Šmid
St. 494/preds.-76 Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
838.
Na podlagi 125. in 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. seji zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela	>
SKLEP
o razrešitvi načelnika oddelka za gospodarske, stanovanjske, komunalne in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane
Dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske, stanovanjske, komunalne in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane se razreši
Jože Jenko
Št. 489/preds.-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
839.
Na podlagi 125. in 162. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 23. seji zbora združenega dela dne 24. junija 1976, na 23. sezi zbora občin dne 24. junija 1976 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske, stanovanjske, komunalne in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane
Za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske, stanovanjske, komunalne in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane se imenuje
Stane Mikuž
St. 493/preds-76
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
BREŽICE
840.
Na podlagi 1.. 4. in 37. člena zakona o obdavčeva. nju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72. 55/72 in 28/731 ter 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela,
zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve '
1.	člen
1.	člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6/76) se spremeni in pravilno glasi:
tar. št. 1:
a)	od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov ža katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, 3 "/o
b)	od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa 4,)/o.
2.	člen
V tarifni številki 2 se točka 3 in 7 spremeni in pravilno glasi:
3.	naravnega žganja	40 "/o
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1—6	43 °/o
3.	člen
Pooblašča se Izvršni svet Skupščine občine Brežice, da izdela prečiščeno besedilo odloka.
4.	člen
Ta odlok sačne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 421-1/76
Brežice, dne 7. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
841.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 5/72), 2. točke 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) in 203. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine' Brežice na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi stanarin v občini Brežice
1.	člen
Stanarine v občini Brežice se povečajo s 1- julijem 1976 za 20 ,/t.
2.	člen
Osnova za povečanje stanarin je stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačali za mesec december 1975.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o uskladitvi osnov in meril za določanje stanarine v letu 1975 (Uradni ist SRS, št. 14/75) in odlok o
najvišji stanarini v občini Brežice v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 5/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1976 dalje.
St. 36-6/76-1
Brežice, dne 7. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Franc Skindcr 1. r.
842.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1976 sprejela
ODLOK
o povprečnih gradbenih cenah in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča
1.	člen
Za stavbna zemljišča na področju občine Brežice veljajo naslednja zemljišča:
—	ožji gradbeni rajon — mestno naselje Brežice ter okolica mesta Brežice, ki jo določa urbanistični program za občino Brežice;
—	vsi drugi kraji v občini Brežice, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m’ stanovanjske površine na območju občine Brežice je:
4500 din za leto 1975
, Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Brežice so:
—	za mesto Brežice z okolico, ki jo določa urbanistični program za občino Brežice 30 Vo od vrednosti povprečne gradbene cene za 1 m' stanovanjske hiše za leto 1975;
—	za vse druge kraje v občini Brežice, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča 40 %i od povprečne gradbene cene za 1 m! stanovanjske hiše za leto 1975.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 38-7/76
Brežice, dne'7. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
843.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list SRS, št. 10/48,
8/49 in 20/50) ter 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o poimenovanju ulice v mestu Brežice
1.	člen
Cesta v Brežicah, ki poteka od križišča Cernelččvc s Pleteršnikovo ulico v jugovzhodni smeri do križišča Ulice 21. maja s Trdinovo ulico, se imenuje Ulica Veljka Vlahoviča.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/76-1
Brežice, dne 7. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skindcr 1. r.
CELJU
814.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po
35.	členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 2'9. junija 1976 in 1. julija 1976 sprejeli
ODLOK
o zaključnem računu občine Celje (obč. proračuna) za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1975.
2.	člen
Dohodki so bili doseženi, in razporejeni po bilanci proračuna ža leto 1975 takole:
<lln
—	skupni dohodki	83,527.111
—	skupna razdelitev dohodkov	83,527.111
3.	člen
Ker niso doseženi kalkulativni dohodki po družbe-nepi dogovoru se za vzajemno prelivanje sredstev razporedi iz rezervnega sklada 506.948 din.
4.	člen
Sprejme se zaključni račun za rezervni čine Celje za leto 1975, ki izkazuje:
—	dohodki
—	izdatki
—	ter saldo
5.	člen
Potrdi se med letom koriščenje sredstev rezervnega sklada zaradi neenakomernega dotoka dohodkov proračuna.
sklad ob-din
5.604.824
2,497.427
3,057.402
6.	člen
Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-14/76-2
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
845.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 16. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list' SRS, št. 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1976 in 1. julija 1976 sprejeli
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Celje za l«m> 1976
1.	člen
V odloku o proračunu občine Celje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-417/76), se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1975 znašajo	82.029.800
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	81.246.750
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	783.050
2.	člen	'
V	drugem členu se znesek 800.760 din nadomesti z zneskom 823.100 din.
*	V
3.	člen
Dohodki, doseženi s taksami na promet parklar-jev in kopitarjev, ne gredo v okvir dovoljene proračunske porabe, temveč se namensko razporedijo in to sproti na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Celje.
4.	člen
V	smislu 1. člena tega odloka spremenjen pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega akta proračuna.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v'Uradnem listu SRS.
St. 400-5/76-1
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov pr oračuna občine Celje (občinskega proračuna) za leto
1976
A. DOHODKI
Dohodki	Predvideno po odloku	Predvideno po rebalansu
Vrsta 1 — davki na dohodek in davek iz OD		
Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti Davek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti	, Davek iz OD od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljša*, Davek iz skupnega dohodka občanov	1.700.000 14,100.000 1.200.000 500.000	. 1,700.000 14,100.000 1,200.000 2,900.000
Skupaj vrsta 1 — davek na dohodek in davek iz OD j,	*	-	i	17,500.000	19,900.000
Vrsta 2 — Davki		
Posebni občinski davek od prometa proizvodov Posebni občinski davek od alkoholnih pijač Posebni občinski davek od storitev Davek na promet nepremičnin in pravic Davek na dohodke od premoženja Davek na dohodek od zgradb in ostalo Davek na dediščine in darila Davek na' tovorna motorna in priklopna vozila	30.988.000 14.925.000 3.262.000 2.600.000 1,000.000 1,100.000 700.000 1.550.000	31,504.800 15,725.000 3.262.000 2.600.000 1,000.000 1,100.000 700.000 1,550.000
Skupaj vrsta 2 — davki	56,125.000	57,441.800
Dohodki		Pred vid eno		Predvideno
		po odloku		po rebalansu
Vrsta 3 —	Takse			
Občinske upravne takse		2,100.000		2,100.000
Komunalne takse		880.000		880.000
Občinske sodne takse		1,400.000		1,400.000
Republiške	takse na promet parklarjev in. kopitarjev	—		8.000
Skupaj vrsta 3 — takse		4,380.000		4,388.000
Vrsta 6 —	dohodki upravnih organov in drugi dohodki			
Ostali občinski dohodki		300.000		300.000
Skupaj vrsta 6 — dohodki		300.000		300.000
Skupaj	, . 1 .	78,305.000		82,029.800
B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV				
Klasifikac.				
štev.	Splošni razpored			
razpored ne	dohodkov			
skupine				
01	Glavni namen — 01 — Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	'			
01-1	Sredstva za redno dejavnost			
01-2	Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01	44,071.900		44,071.900
02 01-2	Glavni namen — ljudska obramba Sredstva za pos. namen	,	4,391.600		8,008.400
03	Glavni namen — 0 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	3,410.000		3,410.000
04	Glavni namen — 04 — negospodarske investicije			
04-1	Sredstva za obveznost po odlokih			
04-2	Sredstva za že sprejete obveznosti po pog, in družb, dogovoru Sredstva za odplačevanje anuitet Vsega glavni »amen	1 7,600.000		7,600.000
07	Glavni namen — 07 — kulturnoprosvetna dejavnost r	380.000		380.000
08	Glavni namen — 08 — socialno skrbstvo	2,4^2.100		2,452.100
09	Glavni namen — 09 — zdravstveno varstvo	410.300		410.300
09;	Zatiranje kužnih bolezni			8.000
10	Glavni namen — 10 — komunalna dejavnost	7,303.000		7,303.000
11	Glavni namen — 11 — krajevna skupnost	4,500.000		4,500.000
16	Glavni namen — 16 — Intervencije v gospodarstvu	1,150.000		1,150.000
17	Glavni namen — 17 — tekoča proračunska rezerva ir obvez, preteklih let •	1,853.000		1,853.000
18	Glavni namen — 18 — izločena sredstva	783.100		823.100
Skupaj:	78,305.000	82,029.800
846.
848.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti m družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1976 in 1. julija 1976 sprejeli
ODLOK
o uporabi sredstev rezerve občine Celje
1.	člen
Iz sredstev'rezerve občine Celje se uporabi 150.000 dinarjev kot pomoč občini Tolmin za odpravo posledic potresa.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 402-19/76-1
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
817.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1976 in 1. julija 1976 sprejeli
ODLOK
po potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1975
1.	člen
Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.	člen
Letni davčni zaključni
—	obremenitve
—	odpise
—	plačila
—- znesek dolga zavez.
—	znesek preplačil
—	računski saldo
račun izkazuje:
Prispevki in	Starostno
davki	zavarovanje
42,750.417,55	1,987.137,20
407.355,25 ’	—
37,937.264,65	1,610.187,90
8,307.589,90	471,023,05
3,901,792,25	94.073,75
4,405.797,65	376.949,30
3.	člen
- Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma prepačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-17/76-10
I
Celle. dne 1. julija 1976.
Predsednik
v Skupščine občine Celje
Jože Mstrolt 1. r.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolilieni zbor občinske skupščine Celje so po 1., 4., 6. in 37. členu zakona o. obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/73) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija in 1. julija 1976 sprejeli
ODLOK
^ spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem uavivu ou prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/74, 19/75 in 10/76) se 3. točka tar. št. 2 spremeni in glasi: ■
»3. od naravnega žganja in vinjaka	40°/#«
2.	člen
Za 3. točko tar. št. 2 se doda nova 3.a točka, ki se glasi:
»3.a od medice	15*/»«
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine Celje se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
i	4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-24/75-4
Celje, dne 1. julija 19*5.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
849.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 38. členu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami (Uradni list SRS, št. 37/74) v družbeni lastnini in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1976 in L julija 1976 sprejela
i.
ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev in njihovih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici.
2.	člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo: imetnik stanovanjske pravice, etažni lastnik, podstnnovalee ter člani njihovih gospodinjstev in najemnik poslovnih prostorov v stanovaniski hiši.
3.	člen
Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog.
Pri novo vseljivih stanovanjskih hišah v družbe-. ni lastnini je do izvolitve hišnega sveta upravljalec pristojna služba samoupravne stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili o izvrševanju hišnega reda ali upravljalec iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje: stanovanjska hiša v družbeni lastnini, poslovna zgradba, v kateri je eno ali več stanovanj in stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov.
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, seznam stanovalcev in navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče.
Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše.
7.	člen
Obrazec za seznam stanovalcev in prepis odloka o hišnem redu založi samoupravna stanovanjska skupnost.
8 člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju. II.
II. SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
9.	člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, zaklonišča, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, dvigala, dvorišča, vodnjaki ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem.
Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov. naprav in opreme, uredijo stanovalci hiše s pravili o izvrševanju hišnega reda.
Če se v skupnih prostorih pojavi poplavna, talna ali fekalna voda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter oskrbeti morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil.
10.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ah opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalca stanovanjske hiše
11.	člen
Stanovanjska hiša v družbeni lastnini mora vo-uiti seznam skupnih naprav in opreme.
Upravljalec stanovanjske hiše določi osebo, ki hrani ključ skupnih prostorov.
Način vodenja seznama iz prvega odsthvka tega člena predpiše Samoupravna stanovanjska skupnost.
12.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede strehe in dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave. gasilnih in drugih skupnih naprav ter opreme. Zagotoviti mpra tudi redne letne preglede stre-lovodnih naprav. -
Upravljalec stanovanjske hiše mora poskrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter obnovo opozorilnih napisov.
13.	člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za izobešanje zastav ob državnih praznikih in kadar to priporočijo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije.
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJA
14.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporab stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja, Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovat: pred poškodbami in jih. upravljati v skladu z namenom ter na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tegf člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave. Parketna tis se ne sme čistiti z vođo. V stranišča in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odpadkov in predmetov ki lahko odtoke zamašijo.
15.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, če to sodi v njegovo obvezno redno vzdrževanje stanovanja. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljeno le s soglasjem Samoupravne stanovanjske skupnosti.
Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan sam popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ki jo ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti.
Namestitev TV anten na strehah je dovoljena le soglasjem upravljalca stanovanjske hiše.
16.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora plačati stroške za tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjske hiše, oziroma stanovanja po obstoječih predpisih.
Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi on ali njegovi stanovalci.'
17.	člen
Imetnik	stanovanjske	pravice mora	ob izselitvi
izročiti stanovanje s primopredajo Samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno uporabo.
Stanovanje se izroči ob podpisu zapisnika ob primopredaji.
Izročeno stanovanje mora biti očiščeno in razkuženo. Razkužitev opravi	pooblaščena	organizacija
združenega dela.
18.	člen
Imetnik	stanovanjske	pravice mora	upravljalcu
stanovanjski	hiše oziroma izvajalcu popravila do-
voliti vstop v stanov,anje zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti odpravo okvar.
Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti redni pregled stanovanja osebam iz prvega odstavka tega člena.
IV.	SNAGA, RED IN MIR
19.	člen
V	stanovanjski hiši in njeni okolici mora biti snažno, vladati morata red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice. Zato so dolžni skrbeti stanovalci.
20 člen
V	stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se praviloma ne sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev sme stanovalec imeti pod pogoji, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda.
21.	člen
V	stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje.
Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren.
Ni dovoljeno sekati drv ali drobiti premog v prostorih. ki niso za to določeni.
Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati razno nesnago, vodo, metati predmete in stepati preproge ter druge predmete.
22.	člen
V	veže, hodnike, stopnišča in na dvorišče se ne sme postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prosi prehod ali onemogočajo normalno uporabo prostora.
Na mesta, ki niso za to določena, se ne sme pritrjevati lepakov, ne sme se pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše
V	vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog in predpražnikov.
23 člen
Ne. sme se pljuvati po tleh in ne odlagati odpadkov v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti?
24. člen
Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti, da ne onesnažijo okolice.
Pred prostorom za odlaganje smeti je prepovedano parkirati avtomobile.
25	člen
Okolje stanovanjske hiše mora biti primerno urejeno in vzdrževano, za kar skrbi upravljalec stanovanjske hiše.
Del dvorišča, če je primeren, mora biti določen za igranje otrok.
Parkiranje je dovoljeno le na mestih, ki jih določi upravljalec stanovanjske hiše, ali ki so določena s pravili o hišnem redu.
26	člen
Upravljalec stanovanjske hiše določi mesto za sušenje perila.
Pranje avtomobilov je dovoljeno le, če je to določeno s pravili o izvrševanju hišnega reda
27.	člen
Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja.
Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje ki stanovalcem onemogoča mirno življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH
HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
28.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru civilne zaščite za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito.
29.	člen
Stanovalci se morajo ob Vojnih akcijah in ob naravnih in drugih hudih nesrečah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši.
30.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine.
Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo.
Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset ali več stanovanj.
Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin;
2.	sredstva za gašenje požara;
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi organizacija, ki upravlja stanovanjsko hišo, za njeno čuvanje in vzdrževanje pa je neposredno odgovoren upravljalec hiše.
i
VI.	SKRB ZA VARNOST
31.	člen
Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Na posamezno tuljavo se sme v eni etaži priključiti le tr\ kurilne naprave na trdo gorivo ali po eno na olja oziroma plinska goriva.
32.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
33.	člen
Lahko vnetljivih predmetov se ne sme hraniti po takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši tudi ne sme biti več lahko vnetljivih predmetov, kot to določajo posebni predpisi.
V stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom in polivati kurivo z vnetljivimi tekočinami.
34.	člen
Vključene električne in podobne naprave se praviloma ne smejo puščati brez nadzorstva.
35.	člen
Podstrešja morajo biti trajno zaklenjena, sicer pa primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Kljub hrani oseba, ki jo določi upravljalec stanovanjske hiše.
Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
36.	člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjepa poleti med
21.	in 5. uro. pozimi pa med 20. in 6. uro.
Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra.
37.	člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedano igranje, ki ogroža telesno varnost ljudi.
38.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih in terasah, morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače, ne padejo na tla. VII.
VII.	UPRAVNI UKREPI
39.	člen	,
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov. izdanih na njegovi podlagi, izvršujejo delavci občinske straže in pristojne inšpekcije.
40.	člen
Če delavec občinske straže ali pristojni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilrlost odpraviti.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
41.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	če ne založi in nima na zalogi predpisa odloka o Hišnam redu in obrazca seznama stanovalcev (7. člen);
2.	če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (tretji odstavek 11. člena).
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
42.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec:
— če se ne ravna po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah (29. člen).
43.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca stanovanjske hiše:
1.	če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in naravnih in drugih hudih nesrečah in seznam stanovalcev, ki mora biti na tekočem (6. člen);
2.	če ne prepove uporabe skupnih prostorov in naprav in ne poskrbi za odprayo in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode (9. člen);
3.	če ne zagotovi redne preglede strehe, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (12. člen);
4.	če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij in naravnih ter drugih hudih nesreč (28. člen);
5.	če podstrešje ni primerno urejeno, če so na podstrešju vnetljive snovi ali če podstrešje ni zaklenjeno (prvi odstavek 35. člena).
44.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
1.	če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (8. člen):
2.	če ne dovoli upravljalen stanovanjske hiše vstop v stanovanje in ne omogoči redni pregled stanovanja (10. člen);
3.	če cvetlični lončki ali zabojčki niso nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padejo na tla, ulico ali dvorišče (38. člen).
45.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec:
1.	če ne izvaja določil pravil o izvrševanju hišnega reda (drugi odstavek 9 člena);
2.	če uporablja skupne prostore, naprave in opremo tako. da ovira druge stanovalce (10. člen);
3.	če v stanovanju ali skupnih prostorih redi živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (20. člen);
4.	če moti mir in počitek stanovalcev med 22. in
6.	uro (drugi odstavek 27. člena);
5.	če vpije ali kako drugače razgraja, onemogoča mirno življen tanovalcev (drugi odstavek 27. člena).
46	člen
Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec;
1.	če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje (prvi odstavek 21. člena);
2.	če hrani vnetljive predmete na takih mestih, kjer lahko nastane požar (prvi odstavek 33. člena);
3.	če pere z bencinom v stanovanjski hiši ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (drugi odstavek 33. člena);
4.	če ne zaklene vhodnih vrat v času, ko morajo biti zaklenjena (36. člen).
47	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (19. člen);
2.	če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določena (četrti odstavek 21. člena);
3.	če z balkona ali skozi okno zlije vodo. nesnago, vrže predmet in stepa preproge ter druge predmete (peti odstavek 21. člena);
4.	če v vežo, hodnik, na stopnišče ali dvorišče postavi predmete, ki tja ne spadajo in če na mesto, ki ni za to določeno, pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu ali kako drugače poškoduje površino hiše in. če v vežah, hodnikjh. stopniščih stepa preproge ali predpražnike (22. člen);
5.	če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest, ali onesnažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupnih prostorov in tega takoj ne očisti (23. člen);
6.	če pred prostorom za odlaganje smeti parkira avtomobil (drugi odstavek 24. člena);
7.	če pere avtomobil v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (26. člen);
8.	če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (32. člen);
9.	če odloži na dvorišča in zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (drugi odstavek 35. člena).
Za prekrške iz tega člena lahko izterjujejo delavci občinske straže in pristojni inšpektorji denarno kazen takoj na mestu.
IX.	KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše v družbeni lastnini je dolžan v roku šestih mesecev po veljavnosti tega odloka sprejeti pravila o izvrševanju odloka o hišnem redu.
49.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradrii vestnik Celje, št. 23-240/68).
50.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
'St. 36-16/72-2
Celje, dne 1. julija 197t
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
' 1
850.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po tretjem odstavku
4.	člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS. št. 26-239/73) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1976 in 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov ter o varstvu spomenikov in spominskih obeležij
1.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi, spomeniki in spominska obeležja NOB. delavskega gibanja v pred-aprilski Jugoslaviji in borb za severno mejo 1918/1919 (v nadaljnjem besedilu: spomeniki) se urejajo in vzdržujejo v skladu z zakonom in tem odlokom.
2.	člen
Spomeniki, za katere skrbi občinska skupščina in krajevne skupnosti, so navedeni v seznamu, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Program za urejanje in vzdrževanje spomenikov sprejme občinska skupščina najmanj za dobo pet let.
4.	člen
Sredstva za urejanje in vzdrževanje spomenikov po programu iz 3. člena tega odloka se zagotovijo v občinske proračunu. V sporazumu z občinsko skupščino lahko prispevajo sredstva tudi družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela ter interesne skupnosti.
5.	člen
Občinska skupščina zagotovi vsako leto v sporazumu z zvezo združenj borcev NOV občine Celje posameznim krajevnim skupnostim del ali vsa sredstva za urejanje in vzdrževanje spomenikov, ki so našteti v seznamu.
6.	člen
Občinska skupščina in krajevne skupnosti morajo spomenike in njihovo okolje primerno ohranjati in vzdrževati.
7.	člen
Pristojni občinski upravni organ vodi evidenco spomenikov. Evidenca mora vseboMati tudi zemljiškoknjižne podatke.
8.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojni občinski upravni organ v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor oskruni, poškoduje ali uniči spomenik ali njegovo okolje, če dejanje ne pomeni kaznivega dejanja.
f	10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-14/76-5
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
851.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) ter 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija 1970 in 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu »Nova vas«
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt »Nova vas«, ki je prostorsko opredeljen v tehnični dokumentaciji št 233/74. ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v februarju 1976 Tehnična dokumentacija obsega programski in tehnični del v smislu določil 8 Člena zakona o urbanističnem planiranju in je sestavni del tega Odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, na oddelku za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine Celje.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu »Nova vas« (Uradni vestnik Celje, št. 30-329/08).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS-
St. 350-10/74-5
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Ježe Marolt 1. r.
852
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15 členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija in 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta Lava I-C
1.	člen
Zazidalni načrt Lava I-C (Uradni list SRS, št. 25/71) se spremeni po lokacijski dokumentaciji št. 210/76, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, marca 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/76-5
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
853.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. junija in 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi urbanističnega načrta Celje — trasa magistralnega plinovoda Slovenije preko območja občine Celje
1.	člen
Urbanistični načrt Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26/68) se spremeni po lokacijski dokumentaciji, št. 1/76-3. ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu februarju 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/76-5
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje
'	Jože Marolt 1. r.
854.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 29. junija in 1. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« zazidava v Čuprijski ulici
1.	člen
Zazidalni načrt »Staro mestno jedro« (Uradni vestnik Celje, št. 3/69) se spremeni po tehnični dokumentaciji št. 4/76, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu januarju 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/76-5
Celje, dne 1. julija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
GROSUPLJE
855.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Urad. ni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. julija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 39/73, 2/74, 7/75, 29/75 in 4/76) se v tarifni številki 2 spremeni peta točka, ki se glasi:
5.	naravnega žganja in vinjaka	40 0/o
I)oda se nova osma točka, ki se glasi:
8.	medice	15 %
2.	člen
Ta odlok začne veljati 1. julija 1976.
St. 421-14/76
Grosuplje, dne 16. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KAMNIK
856.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1976, na 21. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1976 in 21 seji zbora krajevnih skupnosti dne 29, junija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za 1975
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Kamnik za leto 1975. katerega sestavni del so
tudi zaključni račun rezervnega sklada, zaključni ra, čuni upravnih organov in posebnih računov.
2. člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu
za leto 1975 so znašali:
I. Po proračunu
skupni' dohodki — lastni
—	splošna dopolnilna sredstva iz vzajemnega prelivanja
—	namenska dopolnilna sredstva
Skupna razporeditev
dohodkov
—	za splošno porabo
—	za skupno porabo
—	za intervencije v gospodarstvu
—	izločeno v rezervni sklad
Nerazporejeni dohodki
—	'neporabljena sredstva do ravni dogovorjene porabe
—	presežek nad kalkula-
tivno ugotovljeno višino
davkov občanov	579.620,95 II. Rezervni sklad	2,049.116,65
dohodki	1,060.637,31
izdatki	203.353,50
presežek dohodkov nad izdatki III. Upravni organ občine Kamnik	857.283,81
dohodki	10,297.777,77
izdatki	•	9,302.953,10
presežek dohodkov nad izdatki IV. Upravni organ občinskega sodišča Kamnik	994.824,67
dohodki	1,450.701,05
izdatki	1,304.650,25
presežek dohodkov nad izdatki V. Upravni organ za kaznovanje prekrškov	146.050,80
dohodki	375.399,60
izdatki	328.489,45
presežek dohodkov nad izdatki	-46.910,15
23,243.62095
2,204.000,00
12.000,00	25,459.620,95
18,498.125,70
4,105.050,60
570.000,00
237.328,00	23,410.504,00
V
1,469.495,70
3.	člen
Nerazporejeni dohodki proračuna občine Kamnik za leto 1975 v višini 2,049.116,65 din se prenesejo med dohodke proračuna za leto 1976 in se razporedijo za:
—	neizvršene izdatke do ravni
din
dogovorjene porabe iz leta 1975	1,469:495,70
—	in intervencije v gospodarstvu	579.620,95
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 857.283,81 din se pre. nese v rezervni sklad občine Kamnik za leto 1976
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu upravnega organa občine Kamnik v višini 994.824,67 din se prenese:
<Hn
—	v sklaid opreme	15 *1«	150.000,00
—	v sklad skupne porabe	SV« 50.000,00
—	in za redno dejavnost v letu 1976 80 V# 794.824,67
6.	člen
Presežek dohodkov.nad izdatki po zaključnem računu upravnega organa občinskega sodišča Kamnik v višini 146.050,80 din se prenese:
— v sklad opreme	62 V«	din 90.000,00
— v sklad Skupne porabe	7*/*	10.000,00
‘	— in-za redno dejavnost v letu 1976	31 '/u	46.050,8o
7. člen		
Presežek dohodkov nad izdatki po	zaključnem ra-	
čtiou organa za kaznovanje prekrškov v višini 46.910,15 din se prenese:	občine	Kamnik
— v sklad skupne porabe		din
splošni del	3 */»	1.500,00
-— v sklad skupne porabi		
za stan. izgr.	43 °/«	20.000,00
— in za redno dejavnost v letu 1976	54«/«	25.410,15
8. člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se pre-
nesejo kot dohodek v leto 1976
din
—	sredstva za splošno	ljudsko obrambo	318.077,00
— združena sredstva	za	štipendiranje	389.150,60
—	sredstva za zatiranje živalskih kužnih
bolezni	83.130,09
—	sredstva od prispevka za uporabo mestnega zemljišča na samoupravno
stan. skupnost	'2.053,80
—	sredstva od pristojbin	za ceste	212.793,21
—	del premije za zavarovanje pred požarom 25.371,35
—	sredstva za organizacijo in napredek upravnih organov (depozit in energetika)
na račun upravnega organa SO Kamnik 67.702,09
—	sredstva plačljivih tiskovin	57.157,00
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/4-70
Kamnik, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnil
Franc Svctelj 1. r.
857.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1- člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/72) in 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) je Skupščina občine Kam. nik na 21. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1976 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. jun rta lOT« sprejela
ODLOK
« spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil s» storttre	v
1. člen
Tarifna številka 2 se spremeni in glasi:
Od alkoholnih pijač:
din za liter
1.	naravnega vina in	vina tipa »biser«	1,50
2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih
in aromatiziranih), ter desertnih pijač,
če znaša nabavna cena za liter
nad 12 do 15 dinarjev	6,10
nad 15 dinarjev	9,30
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter
nad 32 dinarjev	22,00
v •/.
od v rednosti
5.	naravnega žganja	in vinjaka	40°/o
6.	medice	15 «/„
7.	piva	30 °/o
8.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah od 1 do	6	43 Vo
2. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-60/75
Kamnik, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svelelj 1. r.
858.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in št. 27-255/72), 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) ter
4.	in 110. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12-106/69) in Uradni vestnik Gorenjske, št. 21-204/70) sprejela na 21. seji zfoora združenega dela dne 28. junija 1976 in na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1976
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika
1.	člen
V 4. členu odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 27-280/70) se loda novi 3. odstavek, ki se glasi:
Iz nezazidljive površine namenjene zelenim in obdelovalnim površinam se izvzamejo zemljišča pare. št 573/6, 573/8. 573/9 in 573/10 k. o. Kamnik in se namensko določijo za gradnjo petih individualnih stanovanjskih hiš.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-9/704/50
i Kamnik, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svefeli 1. r.
86».
SkupSčina občine Kamnik je na podlagi 129. člena ustave SR Slovenije in 176. člena statuta občine Kamnik na 21. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1976, 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1976 in 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o sestavi komisije za Imenovanje individualnih poslovodnih organov
1.	člen
Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet TOZD. OZD in drugih samoupravnih delovnih skupnosti s sedežem v občini Kamnik po javnem raz. pišu na predlog razpisne komisije v skladu z veljavnimi zakoni in internimi samoupravnimi splošnimi akti.
2.	člen
Razpisno komisijo za imenovanje individualnih poslovodnih organov sestavljajo:
—	polovica članov, ki jih imenujejo samoupravni organi in organizacija sindikata delovne skupnosti;
—	polovica članov, ki jih imenuje paritetna razpisna komisija.'
3.	člen
Razpisna paritetna komisija šteje 9 članov, ki jih na predlog Občinskega sindikalnega sveta Kamnik in na predlog Občinske konference SZDL Kamnik imenuje Skupščina občine Kamnik.
4.	člen
Naloga paritetne razpisne komisije je, da zagotavlja demokratičnost in zakonitost razpisnega postopka ter imenovanje individualnega poslovodnega organa v skladu z določili družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik in statuta občine Kamnik.
5.	člen
TOZD, OZD in druge samoupravne interesne skupnosti so dolžne najkasneje 2» dni pred objavo razpisa obvesti paritetno razpisno komisijo pri Skupščini občine Kamnik o datumu seje razpisne komisije, na kateri bo obravnavana objava razpisa in število članov razpisne komisije TOZD, OZD ali druge samoupravne delovne skupnosti.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 020-22/76
Kamnik, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
86«.
Skupščina občine Laško je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih fUradni list SRS, št, 39-461/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vest. nik občine Laško št. 3-18/74) na seji družbenopolitič-
nega zbora dne 25. junija 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 26. junija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Laike za leto 1975
1.	člen
Sprejme s zaključni račun izvršitve proračuna občine Lgško za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
Doseženi dohodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1975:
1.	Proračun:
—	dohodki
—	razporeditev
—; nerazporejena sredstva
2.	Rezervni sklad:
—	dohodki
—	razporeditev
—	nerazporejeno
3.	člen
Nerazporejena sredstva po zaključnem računu proračuna za leto 1975 v višini 1,382.317,27 se razdelijo:
—	967.317,27 din se'prenese na dohodke proračuna za leto 1976,
—	249.000 din se na osnovi določila 24. člena družbenega dogovora o splošni porabi v SRS nameni za in. tervencijo v gospodarstvu,
—	166.000 din se uporabi za izboljšanje pogojev delovanja upravnih organov skladno s 16. členom družbenega dogovora.
4.	člen
Od neporabljenih sredstev leta 1975, ki se prenašajo na dohodke proračuna za leto 1976 se 612.982 din kot neporabljena sredstva v okviru dogovorjene porabe za leto 1975 ne šteje v obseg dogovorjene porabe za leto 1976.
5.	člen
Nerazporejena sredstva rezervnega sklada občine Laško po zaključnem računu za leto 1975 v višini 329.788,62 din, se prenesejp na dohodke rezervnega sklada občine za leto 1976.
6.	člen
Bilanca dohodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Laško za leto 1975 je sestavni del odloka.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/78
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine I^ško
Rudi Grosar 1. r.
din
15,176.035,92
13,793.718,65
1,382.317,27
370.138.62 40.350,—
329.788.62
Bilanca dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Laško za leto 1975
Vrsta
dohodka
Dohodki
1	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja
3	Takse
5	Dohodki po posebnih predpisih
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
7	Dohodki od drugih družbeno* političnih skupnosti
8	Prenešena sredstva
Skupaj dohodki (1—8)
Dosežena din	Glav. nam.	Razpored dohodkov	Aazporej. din
	01	Dejavnost organov družbeno-	
2,352.464,05		politične skupnosti	10,116.717,80
	02	Splošni ljudski odpor	290.000,00
	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
6,663.269,60		organizacij in društev	1,098.287,00
801.043,25	08	Socialno skrbstvo	917.430,00
131.354,20	' 09	Zdravstveno varstvo	13.114,35
	10	Komunalna dejavnost	236.910,00
204.940,6(.	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	452.055,60
	16	Sredstva za investicije in inter-	
3.919.700,0(.		vencije v gospodarstvu	100.000,00
1.043 264.22	17	Tekoča proračunska rezerva	
...		in obveznosti iz prejšnjih let	420.865,90
	18	Krediti, vezana in izločena sredstva	148.338,00
15,176.035,92		Skupaj razporejeno (01—18)	13,793.718,65
Nerazporejena sredstva
1,382.317,27
861.
Skupščina občine Laško je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-46,1/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik ob. čine Laško, št. 3/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1976 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Laško za leto 1976
1.	člen
*
Spremeni se prvi odstavek 2. člena in se glasi: »V skladu z določbami 7., 8., 9., 10. in 11. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) je za leto 1976 določena splošna poraba v občini Laško do 16,215.100 din,« Spremeni se 2. alinea in se glasi:
»— povečana splošna poraba na ugotovljeno osnovo iz prejšnje alinee za financiranje sodišč združene,, ga dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja, ter splošnega ljudskega odpora in komunalne dejavnosti (2. odstavek 8, člena in 9. člena dogovora) 1,538.400 din.«
Spremeni se prva alinea 2. točke in se glasi:
»— za financiranje splošnega ljudskega odpora v znesku 955.400 din.«
Spremeni se zadnja alinea 2. točke in se glasi:
»— kar znaša skupaj 16,215.100 din.«
2.	člen
Spremeni se 3. člen in se glasi:
»Izhajajoč Iz dovoljene splošne porabe v letu 1976, ki je ugotovljena v i. členu odloka so predvideni dohodki proračuna občine Laško za leto 1976 v znesku 16,215.100 din in sicer:
1.	iz virov določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: zakona) v znesku 10.586.00 din
2.	dopolnilna sredstva:
— splošna dopolnilna sredstva (prispevek Iz solidarnosti za leto 1976) v znesku 4.069 540 din
—	namenska dopolnilna sredstva v znesku 144.700 dinarjev
—	prenesena in še neporabljena sredstva iz preteklega leta in neporabljena proračunska sredstva do dovoljene porabe iz leta 1975, ki še niso razporejena v znesku 1,414.860 din
Skupen znesek predviđenih dohodkov je razpore.
jen:
1.	za proračunsko porabo po glavnih namenih od 1 do 18 V znesku 16,075.600 din
2.	za sredstva rezerve občine v znesku 139.500 din.«
3.	člen
V	prilogi odloka o proračunu občine Laško za leto 1976 »Pregled dohodkov proračuna občine Laško za leto 1976 po virih in vrstah« se spremeni znesek dohodkov na postavkah:
»— 15 davek iz skupnega dohodka bbčahov od
100.000	din na 200.000 din in
—	'skupni znesek davka na dohodek od 2,143.000 din na 4,069.540 din in
—	skupni znesek pod vrsto 7 se spremeni od 3,880.740 din na 4,214.240 din ter
—	skupni dohodki za razporeditev od 15,581.600 din na 16,215.100 din.«
4.	člen
V	pregledu razporeditve dohodkov proračuna občine Laško za leto 1976 po glavnih namenih se spremeni znesek glavnega namena
» — 02 — narodna obramba od 321.900 din na 955.400 din in znesek
—	skupaj razporejeni dohodki (glavni namen 01—18) od 15,581.600 din na 16,215.100 din.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od L januarja 1976.
St. 400-24/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
862.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju pldižvbdov in storitev v pro-nielti ttftddtii list SFRJ, 5t. 33/72, 33/72 IH 28/73) ih 130. Člena statuta občldb LUškb ttfradni vestnik občine Laško št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 23 junija 1976 ter Ha sčji zbora združenega dela ih ha ŠSji zbbra krajevnih škUpnUšti dne 28. junija 1976 sprejela
O O L O K
o sprefnerhbi odloki o posebHeth občlhskerh davku od
prometa proižvodov in od plačil aa storitve
1.	čleh
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 6-256/76 in 10-433/76) se v tarif, ni številki 2 spremeni sedma tdčka ih glasi:
»7, naravnega žganja in vinjaka 40 Vo
8.	od medite 13“/«.«
Dosed-nja 8. točka postane 9. točka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 422-19/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Hudi Grosar 1. r.
863.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. ju. nlja 1976 ter na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. Junija 1978 sprejela
ODLOK
o oprostitvah plačila posebnega občinskega davka od
prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, katere razstavljajo in prodajajo svoje proizvode na gospodarski razstavi v sklopu prireditev »Pivo in cvetje« so oproščene plačila posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, za prodajo proizvodov na gospodarski razstavi v letu. 1976.
Oprostitve se ne nanašajo na alkoholne pijače, razen na količine piva, prodanega ob času praznovanj« na območju mesta Laško. 2
2.	Člen
Razstavljale! so dolžni davčni upravi Skupščine občine Laško dostaviti popis proizvodov, katere so prodali na gospodarski razstavi najpozneje do 1. avgusta 1976.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St: 401-8/76
Laikt); dtte 26. jUhijk 1978.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
864.
Skupščina občine Laško je ha podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št, 27/72) in 132. člena statuta občine Laške (Uradni vestnik Občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. jUhija 1976 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976
'	1. člen
Povprečna gradbena cena za m! stanovanjske površine znaša 4.000 dinarjev.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 25°/o od gradbene vrednosti objekta In se delijo na;
a)	primarno komunalno ureditev 12,5 “/o od gradbene vrednosti objekta,
b)	sekundarno komunalno ureditev 12,5“/» od gradbene vrednosti objekta.
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča po 1. odstavku tega člena so izračunani za srednjo komunalno opremljenost z vodovodnim, kanalizacijskim, električnim In cestnim omrežjem.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
865.
Skupščina občine Laško je na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), upoštevajoč pravilnik o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1976 »prejela
O D I. O K
o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
V	odloku o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni vestnik občine Laško, št. 6/75) se 2. člen spremeni in se glasi:
Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine znaša za leto 1976 4.000 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-25/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r
866.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1., 3. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) m statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Laško
1.	člen
V	priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanja v občini Laško, ki je sestavni del odloka o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini La_ ško (Uradni vestnik občine Laško, št. 4-25/73) se besedilo v A tabeli elementov stanovanja, za katera se ugotavljajo pozitivne točke, pod zaporedno številko 17 spremeni in dopolni tako, da se:
1 pod točko e) centralna kurjava — 12 točk nadomesti s tekstom — grelna telesa in inštalacija centralne kurjave v stavbi 12 točk;
2.	črta se besedilo opombe na koncu te zaporedne številke:
3.	dodata dve novi točki, ki se glasita:
g)	oprema kotlarne na trdo gorivo 17 točk
h)	oprema kotlarne na tekoče gorivo 23 točk.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r.
867.
Skupščina občine Laško je na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS (Uradni list SRS, št. 28/65) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. ju-
nija 1976, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1976 sprejela
ODLOK
o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Laško
1.	člen
Delovni ljudje v upravnih organih občine Laško (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) uresničujejo samoupravne pravice v skladu z določbami tega odloka, zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in v skladu z določbami drugih zaLonov. ki urejajo vprašanja notranjih odnosov v upravnih organih.
2	člen
Samoupravne pravice uresničujejo delovni ljudje v upravnem organu s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom upravnega or-gapa ter s tem, da dajejo mnenja in predloge glede vseh vprašanj s področja notranjih odnosov v upravnem organu.
Sekretariat skupščine občine in sekretariat izvršnega sveta ter druge službe skupščine in izvršnega sveta oziroma skupne službe upravnih organov imajo glede uresničevanja samoupravnih pravic svojstvo upravnega organa, če so organizirane kot samostojna organizacijska enota, v kateri je najmanj 5 delavcev in če nd z aktom o ustanovitvi ali z odlokom skupščine občine drugače določeno.
Kolikor sekretariat skupščine in izvršnega sveta ter druge strokovne službe IS in skupščine ter skupne službe upravnih organov nimajo pogojev za pridobitev samoupravnih pravic v svojstvu upravnega organa, določi IS občinske skupščine, s katerim upravnim organom in kako ta služba združuje samoupravne pravice.
3.	člen
Delovni ljudje v upravnem organu samostojno:
—	odločajo o uporabi sredstev skupne porabe,
—	volijo in odpoklicujejo predsednika delovne skupnosti oziroma delegate v organu samoupravljanja,
—	razpravljajo o delu organov samoupravljanja ter usmerjajo njihovo delo,
—	dajejo mnenja in predloge v zadevah s področja notranjih odnosov, o katerih odloča predstojnik,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov, kadar je z zakonom ali splošnim aktom upravnega organa tako določeno.
4.	člen
Delovni ljudje upravnega organa v soglasju s predstojnikom:
—	sprejemajo splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o sredstvih za delo upravnega organa in o osebnih dohodkih delavcev. o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev, sprejemajo druge splošne akte in samoupravne sporazume, s katerimi urejajo notranje odnose v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
—	skrbijo za izboljšanje organizacije dela ter delovnih pogojev,
—	izvajajo ukrepe s področja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in družbene samozaščite,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov upravnega organa, kadar je z zakonom ali splošnim aktom organa tako določeno.
5.	člen
Predstojnik upravnega organa na področju notranjih odnosov v organu samostojno odloča o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom in splošnimi akti upravnega organa.
6.	člen
Delovni ljudje upravnih organov se s samoupravnim splošnim aktom dogovorijo za zadeve, ki so skupnega pomena za vse upravne organe in jih bodo zato skupno urejali ter s tem zagotovili vsem delovnim ljudem upravnih organov enak položaj pri uresničevanju samoupravnih pravic. V skladu s tem bodo oblikovali in sprejemali predvsem samoupravne splošne akte o samoupravljanju in medsebojnih razmerjih delavcev. o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o sredstvih za delo upravnega organa in sredstvih za osebno in skupno porabo delavcev, o osnovah kadrovske politike, o štipendiranju kadrov in strokovnem izobraževanju delavcev, o družbeni samozaščiti, o disciplinski odgovornosti delavcev, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne akte.
Delovni ljudje upravnih organov lahko s samoupravnim splošnim aktom določijo, da bodo skupno oziroma enotno urejali tudi druge zadeve; pri skupnem urejanju zadev pa upoštevajo tudi specifičnost dela posameznih upravnih organov in njihovo samostojnost pri opravljanju nalog.
Za urejanje zadev iz 1. in 2. odstavka tega Člena oblikujejo delovni ljudje upravnih organov skupen organ samoupravljanja, ki ga sestavljajo delegati delovnih skupnosti vseh upravnih organov.
7.	člen
Splošni akt iz prejšnjega člena je sprejet, ko ga soglasno sprejme skupen organ samoupravljanja v soglasju s predstojniki.	!
8.	člen
če- v zadevah iz 4 in 6. člena tega odloka ne pride do soglasja med delovnimi ljudmi upravnega organa in predstojnikom oziroma skupnim samoupravnim organom in predstojniki, se zadeva v osmih dneh predloži izvršnemu svetu skupščine občine, ki o njej dokončno odloči. Ce izvršni svet ne odloči v 30 dneh po predložitvi zadeve, velja splošni akt oziroma odločitev. kot so jo sprejeli delovni ljudje upravnega organa oziroma skupni samoupravni organ.
9.	člen
Predstojnik zadrži akt, ki ga v skladu s 3. členom tega odloka sprejemajo delovni ljudje upravnega organa, če meni, da je akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi oziroma s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnmi smernicami skupščine občine in njenega izvršnega sveta.
Če predstojnik zadrži izvršitev akta. ker meni, da akt ni v skladu z ustavo, z zakoni in drugimi predpisi, predlaga izvršnemu svetu skupščine občine, da začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Če predsjojnik zadrži izvršitev akta, ker meni, da akt ni v skladu s sprejeto politiko ter načelnimi stališči in splošnimi smernicami skupščine občine in njenega izvršnega sveta, obvesti o tem izvršni svet; ta mora odločiti o sporni zadevi v 30 dneh po prejemu obvestila.
Kolikor izvršni svet o sporni zadevi ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, velja akt v besedilu, kot so ga sprejeli delovni ljudje upravnega organa.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine zadrži splošni akt iz 4. člena tega odloka, ki so ga sprejeli delovni ljudje upravnega organa v soglasju s predstojnikom, če ugotovi, da je ta akt v nasprotju z ustavo, zakoni in drugimi predpisi ter začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Ce izvršni svet Ugotovi, da ta akt ni v skladu s sprejeto politiko ter stališči in smernicami skupščine občine, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti skupščino občine; ta mora odločiti o sporni zadevi na prvi prihodnji seji, vendar najkasneje v 60 dneh od predložitve zahteve, sicer velja akt, kot so ga sprejeli delovni ljudje upravnega organa v soglasju s predstojnikom.
11.	člen
Z dnem, ko začne vejati ta odlok, neha veljati odlok o 'samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Laško iUradni vestnik Celje, št. 29/65).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan no obiavi v Uradnem listu SRS,
St. 016-12/76-1/2
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
868.
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško. št. 3-18/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1976 in na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti* dne 26. junija 1976 sprejel?
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1975
I
Zaključni račun davkov občanov občine Laško za leto 1975 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II
din
Zaključni račun izkazuji
1.	Obremenitve	6,145.461,56
2.	Odpisi	180.612,09
3.	Plačila	5,568.051,78
4.	Skupaj obremenitve	5,748.663;87
5.	Davčni zaostanek	306T79^©9
III
Zaključni račun, katerega je dne 30. marca 1976 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-32-75-1 z dne 6. 1. 1976 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	bilanco
2.	bruto bilanco
3.	pregled skupno doseženega prometa
4.	pregled stanja zaostankov in predplačil davčnih zavezancev
5.	zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa
Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa.
IV
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1, r.
869.
Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS. št. 2/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1976, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
I
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi.
II
Zaključni račun izkazuje
1.	Obremenitve
2.	Odpisi	370.846,40
3.	Plačila	926.068,00
4.	Skupaj razbremenitv
5.	Davčni zaostanek
a	III
Zaključni račun, katerega je dne 30. marca 1976 pregledala strokovna komisija, imenovana z odločbo Skupščine občine Laško, št. lllr32/75-l z dne 6. 1, 1976 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega:
1.	bilanco
2.	bruto bilanco
3.	pregled skupaj doseženega prometa
4.	pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev
5.	zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa
Dokumentacija 1—5 je sestavni del tega sklepa.
IV	■
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/76
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
870.
Skupščina občine Laško je na podlagi 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/1974) in 3, člena pravilnika o mrliški pregledni službi (Uradni list SRS. št 15/1973) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25 junija 1976, na seji zbora združenega dela ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne
26.	junija 1976 sprejela
SKLEP
o organizaciji in izvajanju mrliško pregledne službe v občini Laško
1.	člen
S tem sklepom se ureja organizacija in pooblašča, jo organi za izvedbo organizacije in spremljanje mrliško pregledne službe ter določa zdravstveno organizacijo za izvajanje mrliških pregledov na območju občine Laško.
2.	člen
Mrliško pregledno službo na območju občine Laško opravlja Zdravstveni dom Celje — TOZD Laško' (dalje: zdravstveni dom) po svojih delav/cih — zdravnikih.
3.	člen
Posamezni pooblaščeni zdravniki praviloma opravljajo mrliško pregledno službo na območju krajevnih skupnosti, ki spadajo pod zdravstveni okoliš ambulante, v kateri delajo.
Ne glede na določbo prvega odstavku tega člena, lahko predstojnik zdravstvenega doma odredi posameznega zdravnika, da opravi mrliški pregled tudi izven območja ambulante, v kateri dela, če je zaradi obsega dela ali odsotnosti pooblaščenega zdravnika to potrebno.
4.	člen
Pooblaščeni organ za sklenitev pogodbe o delovanju mrliško pregledne službe v smislu določbe 4. člena pravilnika o mrliški pregledni službi (dalje; pravilnik) je Izvršni svet Skupščine občine Laško.
Izvršni svet Skupščine občine Laško jo tudi pooblaščen za' odločanje o vseh tistih zadevah v zvezi z organizacijo, delovanjem in financiranjem mrliške pregledne službe, ki niso urejene s pravilnikom in tem sklepom ter za imenovanje in razrešitve posameznih mrliških preglednikov.
5.	člen
Za nadzorstvo nad delovanjem mrliško pregledne službe je pooblaščen za zdravstvo pristojni občinski upravni organ. Za zdravstvo pristojni občinski upravni organ vodi tudi evidenco mllških preglednikov in druge evidence o izvajanju mrliške pregledne službe, ugotavlja pravilnost prispelih računov za plačilo stro-
(Mn
2,044.406,25
1,296.914,40
747.491,85
škov mrliških pregledov, pripravlja izvršnemu svetu poročilo o delu mrliško pregledne službe in opravlja druga strokovna opravila v zadevi organizacije in delovanja mrliško pregledne službe.
6.	člen
Storitve za izvajanje mrliških pregledov zaračunava zdravstveni dom v skladu z določbami pogodbe o delovanju mrliške pregledne službe (4. člen pravilnika) ne glede, če je zdravstveni dom za posamezna opravila mrliškega pregleda angažiral zunanje sodelavce (obdukcije, prevozi in drugo).
O izvedbi in plačilu opravil v zvezi s posameznimi mrliškimi pregledi, katerih izvajanje in plačevanje Hi urejeno s pogodbo o delovanju mrliško pregledne službe, odloča predsednik izvršnega sveta.
7.	člen
Sredstva za kritje stroškov delovanja mrliško pregledne službe se zagotavljajo s proračunom občine Lašćo.
8.	člen
T	....	.	*.	-	.	i	^
Ta sklep stopi v veljavo in se uporablja naslednji dan po sprejemu.
Št. 512-1/76-1/2
Laško, dne 26. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Laško Riidi Grosar 1. r.
LITIJA
871.
Na podlagi 1. Člena zakona o prispveku žš uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 7/7Ž) ih 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1976 in na seji zbora združenega dela dne 29. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prišiievku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija
1.	člen
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija (Uradni list SRS, št. 13/72) se spremeni 8. člen tako. da se glasi:
Prispevek po tem odloku se predpisuje:
a)	za ms koristne površine v I. kategoriji dm
na mesec
od 1.	VIII.	1976	do 31.	Vil.	1977	0,70
od L	VUI.	1977	dalje	1,00
b)	za m* koristne površine v ji. kategoriji
od 1.	Vlil.	1976	do 31.	VIL	1977	0,60
od L	Vlil.	1977	dalje	0,80
c)	za m* nezazidanega stavbnega zemljišča
v I. in .11. kategoriji od i. Vili. 1976 dalje 0,20
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi odloka za uporabo mestnega, zemljišči v občini Litija itlradrii list ŠRŠ, Št. 26/74 ih 28/74).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ŠR.S, uporablja pa se od 1. avgusta 1976 dalje.
St. 010-7/66
Litija, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
872.
Na podlagi 27. in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 32/74) ter 1. Člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-377/73), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-462/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1976 in na seji zbora združenega dela dne 29. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah ih dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve na obihočju občine Litija
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od' plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75 in 4/76) se v 5. točki tarifne številke 3 besede »naravnega žganja in« črtajo,
2.	člen
Za 5. točko tarifne številke 3 se doda 5.a točka, ki se glasi:
»5.a naravnega žganja xn vinjaka 40%.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ŠRŠ, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
Št. 010-23/65
Litija, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
873.
Skupščina občine Litija je po 162. členu statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), 6. členu pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list ŠRS, št. 35/59) in odloka Skupščine občine Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS, št. 29/75) na seji zbora združenega dela dne 29, junija 1976 in ni seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1976 sprijela
ODLOK
o določitvi imen novozgrajenih ulic v mestu Litija
1.	člen
S tem odlokom se določijo imena ulic v novozgrajeni stanovanjski soseski — ha žahbdfierh delu Graške Dobrave v mestu Litija.
Glede na. izgradnjo nadvoza v mestu Litija in s tem v zvezi izgradnje nove ceste nad poslopjem »Predilnice Litija« se obseg sedanje Cesta Zasavskega bataljona .spremeni.
2.	člen
Na novo se imenuje:
1.	»KIDRIČEVA CESTA«
Cesta, ki vodi od nadvoza, skozi križišče s Predil-niško ulico, dalje mimo Ceste Dušana Kvedra, Ceste Zasavskega bataljona, Prvomajske ulice, Bevkove ulice. Prisojne in Vegove ulice ter mimo Marokove poti proti Zgornjemu Logu.
2.	»BEVKOVA ULICA«
Cesta, ki se odcepi od Kidričeve nasproti hiše št. 2 Prisojna ulica in se priključi na Marokvo pot pri hiši št. 11.	,
3.	»GRUMOVA ULICA«
Cesta, ki se odcepi od Bevkove ulice, ki vodi skozi novo naselje, ki se priključi na Marokovo pot pri hiši št. 21.
3.	člen
Spremeni se obseg in se na novo določi
»CESTA ZASAVSKEGA BATALJONA«, to je cesta, ki vodi od Zdravstvenega doma in se priključi na Kidričevo cesto v križišču s cesto Dušana Kvedra.
4	člen
Hišne številke v skladu s tem odlokom ter 3. in
6.	členom odloka Skupščine občine Litija o označevanju stanovanjskih in poslovnih zgradb (Uradni list SRS, št. 29/75) določi pristojni, občinski upravni organ.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/66
Litija, dne 29. junija 1976.
Predsednik
*	Skupščine občine Litija
4	Jože Dernovšek 1. r.
874.
Na podlagi 11. točke odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 51/71) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora krajevnih skupnosti dne
28.	junija 1976 ter na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1976 sprejela
ODLOK
« spremembi odloka o razporeditvi delovnega časa in sprejemanja strank pri občinskih upravnih organih 1
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 23/75), ki se na novo glasi:
Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke v letnem in zimskem delovnem času:
—	v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure
—	v sredo od 8? do 12. ure in
od 14. do 17. ure.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Listu SRS.
St. «10-8/68
Litija, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
875.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest 1. ktg.: Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel)
Volilna komisija, ki jo je imenoval zbor delegatov KS Litija desni breg na redni seji dne 7. junija 1976, je ugotovila izid referenduma:
1.	Zbor delegatov KS Litija desni breg je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16/76, razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih cest 1. ktg.: Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel).
2.	Volilna komisija je izvedla referendum dne 4. julija 1976 na volilnem mestu pri stanovanjski hiši Muzgn. Sitarjevška 43, sicer je bilo volišče odprto od 7. do 19 ure.
Komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
3.	Od skupnega števila 195 glasovalnih upravičen, cev je glasovalo 163 ali 83,59%.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 136 alj 69,74 odstotkov, proti je glasovalo 21 ali 10,77%, neveljavnih glasovnic pa je bilo 6.
4.	Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka.
5.	Zbor delegatov KS Litija desni breg ima na osnovi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka.
Litija, dne 4. julija 1976.	,
Predsednik
volilne komisije KS Litija d. b.
. Avgust Bučar 1. r.
876.
Zbor delegatov krajevne skupnosti Litija desni breg- je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 9. člena zakona o referen. dumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in na podlagi 26.,
27.	in 28. člena statuta krajevne skupnosti Litija desni breg sprejel
S	K I. E P
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uredilvc (asfaltiranja) občinskih cest I- ktg. Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litije (do krajevnih napisnih tabel)
I
Za območje naselij ob Šmarski cesti in Sitarjevški cesti v krajevni skupnosti Litija — d. b. se na podlagi odločitev občanov in referendumu 4. julija 1976 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje ureditve (asfaltiranja) Šmarske in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litije (do krajevnih napisnih tabel).
II
Samoprispevek se uvede za dobo 6 mesecev, od 1. julija 1976 do 31. decembra 1976. Samoprispevčk se plačuje v denarju.
III
Krajevni samoprispevek plačujejo:
a)	vsi občani, ki prebivajo ob Šmarski cesti in SitarjevSki cesti, vključno stanovanjske hiše: Primc, Dolžan. Hauptman, Škrbina, Javoršek. Babnik, Gradišek, Kajtna (območje je vrisano na grafični prilogi, ki je sestavni de! tega sklepa); nadalje vsi občani ki na tem območju gradijo nove stanovanjske hiše ali imajo gradbeno parcelo, in sicer po naslednji razpredelnici:
1.	delavci in samostojni Obrtniki 200 din na mesec
2.	upokojenci 100 din na mesec
3.	vsaka hišna številka obstoječih hiš, zgrajena pred letom 1969. 1000 din enkratni prispevek
4.	Vsaka hišna številka oz. nova hiša, zgrajena po letu 1969 ali v gradnji oz. nezazidana stavbna parcela. 2000 din enkratni prispevek
5.	lastniki osebnih avtomobilov 200 din enkratni
prispevek	>
6	lastniki tovornih avtomobilov 500 din enkratni prispevek
7.	lastniki'traktorjev 200 din enkratni prispevek
b)	lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici:
osnova katastrskega rtohodka	postavka din
lici mestic
od 800 do 1000 din	’	150
od	1001	do	2000 din	200
od	2001	do	3000 din	300
od	3001	do	4000 din	400
od	4001	do	5000 din	500
od	5001	do	6000 din	600
od	6001	do	7000 din	700
nad 7001 din	800
c)	zavezanci plačila krajevnega samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na omejeno območje.	c
IV
Zneski enkratnega prispevka se lahko plačajo tudi v 3 obrokih, vendar morajo biti v celoti poravnani do 31. oktobra 1976.
V
Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa zakon o samoprispevku kot tudi tisti, katerih dohodki mesečno ne presegajo 2.500 din ter kmetijski proizvajalci z manj kot 800 din katastrskega dohodka. Vse sporne zadeve in morebitne olajšave v znesku in roku plačila bo na pismeno prošnjo reševal gradbeni odbor.
VI
Nadzor nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljal devetčlanski odbor, ki ga je izvolil zbor delegatov KS Litija d. b. Od-
bor je dolžan, da po poteku plačilnega roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih važnih podatkih, ki se tičejo samoprispevka.
VII
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Litija d. b. in so namenjena izključno ureditvi (asfaltiranju) Šmarske ceste in Sitarjevške ceste.
VIII
Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov.
IX
Predračunska vrednost ureditve (asfaltiranja) Šmarske ceste in Sitarjevške ceste znaša 2.060.000 din. S samoprispevkom pa bi se zbralo približno 150.000 din. Preostala sredstva do predračunskega zneska bo zbrala Samoupravna komunalna skupnost iz drugih virov. Investitor del bo Samoupravna komunalna skupnost občine Litija.
X
Ta sklep začne veljati naslednji dan po oojavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
Predsednik
zbora delegatov KS Litija — d. b.
Nino Sekulič 1. r.
LJUBLJANA CENTER
t
877.
Statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center je po 9. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka p davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75) na svoji seji dne 25. maja 1976 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka Skupščine občine Ljubljana Center o davkih občanov obsega odlok o davkih, občanov, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/72 ter njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 45/72, 12/73, 14/74, 5/75, 29/75 in 6/76, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati odlok oziroma njegove spremembe in dopolrfitve.
St. 422-01/75
Ljubljana, dne 25. maja 1976.
Predsednik
statutarnopravne komisije
Skupščine občine Ljubljana Center
Betka Kancler-Sugman 1. r.
ODLOK
• davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1	1. člen
V občini Ljubljana Center se uvaja obveznost pla-
čevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Center plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
2.	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
5.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
6.	davek na določene premoženjske predmete,
7.	davek na dobitke 'od iger na srečo.
3.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o daykih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
II. DAVKI
1.	Davek \z osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
4.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, znaša 59 %>.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom. ki so zdravstveno zavarovani, kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti odmerja po stopnji, ki je za 24 %> nižje od stopnje, ki je določena v prvem odstavku tega člena.
Osnova za davek od kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč.
Davka od kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev.
2.	Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
5.	člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu- davek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja:
—	po dejanskem osebnem dohodku,
—	v, pavšalnem letnem znesku,
— V odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
6.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot gjavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po
10.	členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od pbrjnib dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
presežek		stopnja
aad	do	•/.
	10.000	33
10.000	20.000	38
20.000	30.000	43
30.000	50.000	47
50.000	100.000	51
100.000	150.000	54
150.000	200.000	56
200.000		58
Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo d° višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 22 “/o.
7.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se prizna posebna davčna olajšava v naz slednjih dejavnostih:
—	elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate,
—	mizarstvo,
— Jtrojaštvo in šiviljstvo,
—	slažčičarstvo,
—	brivstvo in frizerstvo,
—	kozmetika obraza in telesa,
—	kemično čiščenje,
—	gostinstvo.
8.	člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, razen avtoprevoznikov in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava y prvem letu 40 “/o, v drugem letu pa 20 o/o odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtne ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni že ppej opravljal dejavnosti v kateri drugi občini ali, da da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
9.	člen
Posebna olajšava po 7. in 8. členu tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami, tako da je najmanj 70% celotnega dohodka doseženega s storitvami. Kaj je šteti za obrtno storitev, presodi v posameznem primeru davčni organ občine po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčno olajšavo po 8. členu in prvem odstavku tega člena uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo. ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
10.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti y pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.QQp dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
11.	člen
Stopnja dayka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (^avka po odbitku) so proporcionalne in znašajo:
•/o
1.	od dohodkov od domače obrti	5
2.	od dohodkov raznašalcev časopisov, od pro-
vizij uličnih prodajalcev knjig, revij, časopisov in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino	10
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov, ki 1ih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije	20
4.	od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk tega člena, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka
76. člena zakona o davkih občanov	25
Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku se davek po odbitku ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk, obodov za izdelavo sit in rešet. Davek po tem odstavku tudi ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material, občani — zasebni kmetje, kadar prevažajo mleko v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij in kadar plužijo sneg.
3.	Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
12.	člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) se plačuje:
—	po dejanskem osebnem dohodku,
—	v pavšanem letnem znesku,
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
13.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek enako, kot je določeno v 6. členu tega odloka.
14.	člen
Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in čc ne zaposlujejo tuje delovrie sile.
15.	člen
Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, je proporcionalna in znaša 25%.
4.	Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
16.	člen
Stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic znaša 25 °/o.
Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 35°/o za naslednje vrste dohodkov:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in dapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka tega Člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plača davek od avtorskih pravic, ki pripada občini, po stopnji 25 %>.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
5.	Davek od premoženja in premoženjskih pravic
17.	člen
Stopnje davka od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
osnova		stopnja
nad	do	•/.
	10.000	33
10.000	20.000	38
20.000	30.000	43
30.000	50.000	47
50.000	100.000	51
100.000	150.000	54
150.000	200.000	56
200.000		58
Osnova za davek	od premoženja in premoženj	
pravic je celoten dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katerega se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 % od doseženega dohodka.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se priznava 40 % od doseženega dohodka.
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da Še nišo pretekla tri leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
18.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50°/» od odmerjenega davka.
Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.
6.	Davek na določene premoženjske predmete
19.	člen
Davek na določene premoženjske predmete plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila,
2.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe),
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 hektara ob pogojih, določenih v drugem odstavku 134. člena zakona o davkih občanov.
20.	člen
Davek na tovorna cestna motoma vozila in priklopna vozila ter kombi vozila se plačuje v naslednjih letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) m specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone do 4 tone 5.000 din do 5 ton	8.000 dm
8.000	din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti,
z. za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo: 120 din,
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna' vozila, navedena v 1. točki,
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost
in težo: 60 din,
5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje:
lo 25 KM	120 din
nad 25 KM	do 40 KM	170 din
nad 40 KM	do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270 din
b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila po 1. točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad	125 ccm	do	250 ccm	30	din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40	din
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50	din
nad 1000 ccm	60 din
od 3 od 4 nad 5
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7. za kombije	— glede na delovno	prostornino
motorja in sicer:		
	do 900 ccm	500 din
od 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
od 1350 ccm	do 1800 ccm	1100 din
od 1800 ccm	do 2500 ccm	1400 din
od 2500 ccm	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm		2000 din
	21. člen	
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) je lastnik oz. uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam ali pa jo daje v najem.
22.	Člen
Osnova za davek od stavb je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
23.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
24.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 23. člena.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Ur. 1. SRS, št. 7/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24. ter točke 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
25.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vred. nostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
26.	člen
Vrednost točke znaša 26 dinarjev glede na kalku. lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
27.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25%>, ne glede na to. ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
28.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino napovedi predpiše davčni organ občine.
29.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 20°/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973.
30.	člen
Občinski davek od stavb se plačuje od davčn«. osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja
•/a
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in
garaž po stopnji	0,20
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji	0,30
—	od počitniških hiš	po stopnji	0,50
31.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
32.	člen
Od gozdnih zemljišč še plača davek v višini trikratnega katastrskega dohodka ter zemljišč.
7.	Davek na dobitke od iger na srečo
33.	člen
Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji in znaša 10 u/o.
III.	POBIRANJE DAVKOV
34.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke;
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloča davčni organ s sklepom.	^
35.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
i
IV.	POROŠTVO I	36. člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ni bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Pismeno izjavo je mogoče zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela.
V.	PREHODNE DOLOČBE
37.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah iz 255. člena zakona o davkih občanov.
38.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
39.	člen
Za odmero davka na posest stavb se za leto 1973 za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 24. člena tega odloka.
Določbe 29. člena odloka se začnejo uporabljati 1. 1. 1977.
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
878.
Na podlagi drugega odstavka 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74)
sklepata
občinski odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Ljubljana-Center
in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Center
KOLEKTIVNO POGODBO o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v gospodinjstvih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	to kolektivno pogodbo se v skladu z ustimo in zakonom podrobneje urejajo dejosmi pogoji ter psseai-
cc in obveznosti iz delovnih razmerij delavcev (v nadaljnjem besedilu delavke), ki delajo pri občanih, ki v svojih gospodinjstvih zaposlujejo delavke (v nadaljnjem besedilu občani).
Za delavko iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo: gospodinjska pomočnica-pomočnik, kuharica-kuhar, gospodinja, varuhinja, strežnica, negovalka in podobno, ki opravljajo delo v gospodinjstvu občana, pa tudi strežnica, varuhinja in podobne delavke, ki za občana opravljajo delo na svojem domu.
2.	člen
Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja:
—	nastanek delovnega razmerja, nastop dela in razporeditev delavk;
—	varstvo delavk pri delu in posebno varstvo žena, mladine ter invalidov v delovnem razmerju;
—	trajanje in razporeditev delovnega časa;
—	oddihe, počitke in dopuste in druge odsotnosti delavk z dela;
—	osebni dohodek delavk in nadomestila;
—	pravice delavk, ki imajo značaj povračila stro. škov v zvezi z delom, in drugi prejemki delavk;
—	izpopolnjevanje sposobnosti delavk;
—	zagotavljanje sredstev za izboljšanje stanovanjskih razmer delavk;
—	delovne dolžnosti in materialno odgovornost delavk;
—	pravice in obveznosti delavk, ki opravljajo funkcije delegatov;
—	prenehanje delovnega razmerja;
—	uveljavljanje pravic delavk iz delovnega razmerja;
—	trajanje, dopolnjevanje, spreminjanje ter izvajanje kolektivne pogodbe.
3.	člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse občane ia delavke iz 1. člena te kolektivne pogodbe na območju občine Ljubljana-Center.
Pri urejanju delovnih razmerij upoštevata delavka in občan vse predpise o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci in to kolektivno pogodbo.
4.	člen
Delavki — delagatu mora občan omogočiti, da opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije in da se za to funkcijo čim bolje usposobi.
V času odsotnosti z dela za določen čas, ki je vezana na funkcijo delegata ali člana delegacije, gre delavki — delegatu osebni dohodek po določbah te kolektivne pogodbe za poln delovni čas. Za čas odsotnosti z dela za določen čas zaradi udeležbe na seminarjih, na katerih izpopolnjuje svoje sposobnosti delegata, ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka, kot če bi delala poln delovni čas. V teh primerih ima občen pravico do povračila sredstev od organa — organizacije, v kateri delavka dela kot delegat, za izplačani osebni dohodek ali nadomestilo delavki — delegatu.
Delavka — delegat Ima do občana vse obveznosti po pogodbi o zaposlitvi razen v času odsotnosti z dela zaradi obveznosti v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije, ko njene delovne obveznosti mirujejo.
Odsotnost z dela zaradi opravljanja obveznosti ali usposabljanja v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije mora delavka dokazati s potrdilom organa ali organizacije, v kateri deluje, če občan to zahteva.
II. NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA, NASTOP DELA IN RAZPOREDITEV DELAVKE
5.	člen
Delavka in občan skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe, preden delavka nastopi delo.
6.	člen
Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v petih izvodih, od katerih enega obdrži ob registraciji upravni organ za delo občine Ljubljana Center, po enega obdržita delavka in občan, enega pošlje občan v osmih dneh s prijavo v zavarovanje pristojni zdravstveni skupnosti, en izvod pa pošlje občinski upravni organ za delo osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih v občini Ljubljana Center.
7.	člen
Ob spremenjenih pogojih sta delavka in občan dolžna spremeniti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi na način, ki velja za njeno sklenitev, ali pa skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
8.	člen
Delavka, ki že dela krajši čas na drugem delovnem mestu v organizaciji združenega dela, ali pri drugem občanu in občan lahko skleneta delovno razmerje za delovni čas do polnega delovnega časa.
V pogodbi o zaposlitvi mora biti dogovorjeno, koliko ur tedensko bo delala delavka pri občanu, s katerim sklepa delovno razmefje, koliko ur pa v organizaciji združenega dela (z navedbp organizacije) ali pri drugem občanu (z navedbo drugega občana).
Določbe tega člena ne pridejo v poštev v primeru, ko uživa delavka pravico do dela v krajšem delovnem času zaradi zmanjšane zdravstvene oziroma delovne zmožnosti na podlagi zdravniškega izvida (20. člen te pogodbe) in v primeru, ko delavka uživa pravico do krajšega delovnega časa zaradi nege otroka (16. člen te pogodbe).
9.	člen
Za določen čas Se izjemoma lahko sklene delovno razmerje, če je delo začasnega značaja, ali če je treba nadomestiti začasno odsotno delavko-delavca, ki je bolan, pri vojakih, na opravljanju javne dolžnosti, ali pa je daljši čas odsoten zaradi drugih razlogov. V tem primeru mora biti v pogodbi o zaposlitvi določen dan prenehanja takega delovnega razmerja, to je dan, ko bo delavka-delavec opravil začasno delo, dan, ko se vrne delavka-delavec, ki je bil začasno odsoten.	„.
Ce je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, pa delavka po poteku tega časa s pristankom občana nadaljuje z delom, se šteje, da je nastalo delovno razmerje za nedoločen čas, "delavka in občan pa sta dolžna v roku osmih dni skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ce v primeru po drugem odstavku tega člena ni sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, se šteje, da j«
nastalo delovno ramerje za nedoločen čas. Prav tako velja kot delovno razmerje, ki je v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, četudi je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas.
10.	člen
Delavka je dolžna stopiti na delo v sedmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni drugače določeno.
Če delavka brez opravičljivega vzroka ne nastopi dela v določenem roku, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
11.	člen
S pogodbo o zaposlitvi se delavka in občan sporazumeta o poskusnem delu, ki ne sme biti daljše kot trideset dni.
Dokler teče poskusni rok, lahko razdro delovno razmerje na poskušnjo vsaka stranka brez poprejšnje odpovedi, vendar mora to poprej sporočiti drugi stranki.
Ce delavka po preteku poskusnega roka dela naprej, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za » nedoločen čas in sicer od dneva, ko je delavka nastopila poskusno delo.
III.	VARSTVO DELAVK PRI DELU
12.	Člen
Občan je dolžan upoštevati zakonske predpise o varstvu pri delu in druge predpise in s posebnimi ukrepi in sredstvi zagotoviti varne delovne pogoje in osebno varnost delavke pri delu, preventivne zdravstvene preglede delavke in prvo pomoč delavki ob nesreči pri delu.
■Pred nastopom delavke na delo jo je občan dolžan natančneje seznaniti z delom, z delovnimi pogoji in nevarnostmi dela, z organizacijo dela ter z njenimi pravicami in dolžnostmi.
13.	člen
Delavka se mora pred nastopom dela seznaniti s predpisi, ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa dopolnjevati svoje znanje s tega področja.
Delavka mora z vso pazljivostjo opravljati svoje delo, upoštevati predpisane ukrepe, uporabljati vsa varstvena sredstva in naprave za osebno varnost pri delu in pazljivo ravnati z njimi.
Delavka, ki namenoma ali iz velike malomarnosti poškoduje osebno zaščitno sredstvo ali opremo za varstvo pri delu, jo izgubi, odtuji ali predela, je odškodninsko odgovorna.
IV.	POSEBNO VARSTVO ŽENSK, MLADINE IN INVALIDOV
I
14.	člen
Več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne sme delati delavka med nosečnostjo, ali če ima otroka, starega do enega leta.
Nosečnost se ugotovi na podlagi zdravniškega potrdila, starost otroka pa na- podlagi otrokovega rojstnega lista.
15.	člen
Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
16.	člen
Po poteku porodniškega dopusta (105 dni) ima delavka, če to zahteva, pravico:
1.	nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali
2.	delati 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Podaljšan dopust po prvem odstavku tega člena ima lahko namesto matere oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela.
Ko je otrok star dvanajst mesecev, ima delavka pravico delati štiri ure na dan tudi, dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbne j ša materina nega.
Razpored delovnega časa oziroma razpored skupne odsotnosti z dela v primerih dopusta po tem členu določita sporazumno delavka oziroma delavec in občan z aneksom (dodatkom) pogodbi o zaposlitvi.
Pravico do nadomestila osebnega dohodka ob rojstvu otroka določajo posebni predpisi, ki določajo tudi druge pravice v primeru smrti otroka ali matere.	•
17.	člen
Delavki, ki še ni stara osemnajst let, se ne sme naložiti, da dela dalj kot poln delovni čas, lahko pa se ji določi delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, če se delavka in občan tako dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
18.	člen
Delavki, ki še ni stara 18 let, ni dovoljeno naložiti, da dela ponoči med 22. in 5. uro naslednjega dne.
19.	člen
Delavki, ki še ni stara 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih te kolektivne pogodbe povečan za 7 delovnih dni.	>
20.	člen
Delavka, ki ji pristojni zdravstveni organ zaradi invalidnosti glede na preostalo delovno zmožnost določi krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico do tako določenega krajšega delovnega časa.
21.	člen
Tudi če velja v gospodinjstvu občana petdnevni delovni teden, se delavki, ki ima zaradi hranjenja ali nege otroka pravico do štiriurnega delovnega časa in delavki, ki ima zaradi zmanjšanja zdravstvene ali delovne zmožnosti pravico do krajšega delovnega časa, tak krajši delovni čas ne sme povečati.
V.	DELOVNI CAS
22.	člen
Poln delovni čas delavke znaša 42 ur tedensko. Ta delovni čas se razporedi na šestdnevni ali petdnevni delovni teden.
Glede razporeditve delovnega časa se delavka in občan dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavki zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
23.	člen
Delavka je dolžna delati prek polnega delovnega časa (nadurno delo) v primerih; potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadene delavko in
občana, ali če se taka nesreča neposredno pričakuje.
Tako delo sme trajati samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva. V tem primeru delavki ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku.
24.	člen
Delovni čas delavke je glede na specifičnost dela v gospodinjstvu občana ali na domu delavke izjemoma lahko krajši od polnega delovnega časa.
VI.	ODMORI IN POČITKI
25.	člen
Če delavka dela v neprekinjenem polnem delovnem času, ji pripada 30-minutni odmor praviloma med četrto in peto uro dela.
Če je poln dnevni delovni čas deljen, ima delavka pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas, prebit na delu.
26.	člen
Če delavka živi , z občanom v skupnem gospodinjstvu, mora imeti najmanj 8 ur, če še ni stara 18 let pa najmanj 9 ur nepretrganega nočnega počitka.
27.	člen
Tedenski počitek pripada delavki praviloma v nedeljo.
Delavka in občan lahko s pogodbo o zaposlitvi določita kak drug dan v tednu za dan tedenskega počitka.
28.	člen
Delavka, ki živi z občanom v skupnem gospodinjstvu, ima prosto dvakrat na teden in ob državnih praznikih, vsakokrat najmanj 5 ur. Katere dni v tednu ima delavka počitek po prejšnjem odstavku tega člena, določita sporazumno občan in delavka.
29.	člen
Če so s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeni tudi prejemki v naravi, mora delavka tudi na dan tedenskega počitka ali državnega praznika opravljati najnujnejše dnevno delo (npr. priprava hrane in podobno).
VII.	DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
30.	člen
Delavka ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta s pravico do nadomestila osebnega dohodka, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni.
Delavka pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela pri sedanjem občanu, ali po šestih mesecih dela po prejšnjem in sedanjem medsebojnem oziroma delovnem razmerju, če med prenehanjem dela po prejšnjem medsebojnem ali delovnem razmerju in nastopom dela pri sedanjem občanu ni bilo presledka.
Delavki, ki je v gospodinjstvu občana dobila pravico do izrabe letnega dopusta, pripada dopust v tem gospodinjstvu, razen če gre delavka v drugo organizacijo ali gospodinjstvo oziroma obratovalnico in je sporazumno med občanom in organizacijo ali občanom, kamor delavka odhaja, drugače dogovorjeno.
Pravici do letnega dopusta se delavko ne more odpovedati, občan pa je zanj ne more prikrajšati.
31.	člen
Dodatno k najmanj 18 delovnim dnem letnega dopusta, do katerega ima delavka pravico že po šestih mesecih, ji pripada določeno število delovnih dni dopusta tudi glede na:
—	težavnost dela in delovne pogoje,
—	delovno dobo,	,
—	delovne uspehe in
—	posebne socialne razmere
Letni dopust mora delavka izkoristiti vsako leto, če si je pridobila pravico do dopusta.
Čas izkoriščanja dopusta določita delavka in občan sporazumno.
32.	člen
Delavki, ki pretežno in neposredno opravlja posebno težka ali nevarna dela. pripadajo glede na težavnost dela in delovne pogoje dodatno še 4 delovni dnevi letnega dopusta.
Za posebno težka ali nevarna dela po prvem odstavku tega člena se šteje:
—	delo gospodinjske (ga) pomočnice (ka), ki obenem skrbi tudi za enega ali več mladoletnih otrok občana;
—	delo gospodi n jske(ga) pomočnice(ka) oziroma 'bolniške strežnice ali negovalke, ki skrbi za težjega
bolnika oziroma invalida;
■ — delo varuhinje oziroma otroške negovalke, ki skrbi za več kot enega otroka občana v starosti do 5 let;
—	delo gospodinjske (ga) pomočnice (ka), ki poleg opravil v neposrednem gospodinjstvu opravlja tudi delo na vrtu občana;
—	delo kuharice — kuharja
33.	člen
Glede na delovno dobo oziroma dobo, ki je izenačena z delovno dobo, pripada delavki, starejši od 18 let dodatno
po 5 letih delovne dobe 2 delovna dneva letnega dopusta;
po 10 letih delovne dobe 4 delovni dnevi letnega dopusta;
po 15 leti delovne dobe 6 delovnih dni letpega dopusta;
po 20 letih delovne dobe 8 delovnih dni letnega dopusta;
po 25 letih delovne dobe 10 delovnih dni letnega dopusta;
Kot merilo za letni dopust še šteje delovna doba, ki jo delavka doseže do konca koledarskega leta, v katerem izkoristi dopust.
34.	člen
Glede na posebne socialne razmere pripada de-. lavki dodatno:
—	materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobveznimi otroki 3 delovni dnevi letnega dopusta,
—	delavki s posledicami NOB in delavki, ki je sicer bolehna 3 delovni dnevi letnega dopusta.
35.	člen
Glede na uspehe in prizadevanja, ki jih ima delavka pri delu, ji lahko občan prizna toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavka 130 de lovnih dni), in dopustom, ki pripada delavki po osnovah in merilih določenih v členih, 30 do 35 te kolektivne pogodbe.
36.	člen
Letni dopust se izračuna tako, da se k 18 delovnim dnem dopusta prišteva dopust po osnovah In merilih 31., 32., 33., 34. in 35. člena te kolektivne pogodbe.
Letni dopust ne more znašati letno več kot 30 delovnih dni.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka, pripada delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, letni dopust v trajanju 36 delovnih dni.
37.	člen
Delavka ima pravico izrabiti svoj letni dopusv praviloma v nepretrganem trajanju. Sporazumno lahko določita delavka in občan, da delavka izrabi letni dopust v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni.
lovnem času, ki znaša 182 ur na mesec in pri normalnem delovnem učinku delavke ne sme biti nižji od naslednjega:
Neto osebni
Skupine	dohodek
iva meseo din
I. Skupina — za najbolj enostavno delo nekvalificirane delavke oziroma začetnice	2.040
I. Skupina — za delo polkvalificirane oziroma priučene delavke brez strokovne šolske izobrazbe	2.240
III.	Skupina — za delo delavke s končanim šolanjem po zakonu o poklicnem izobraževanju
(in o urejanju učnih razmerij)	2.650
IV.	Skupina — za delo delavke s končano poklicno šolo, po zakonu o srednjem šolstvu 3.470
V.	Skupina — za delo delavke z izpitom
visoke kvalifikacije, končano gimnazijo, srednjo medicinsko ali drugo srednjo šolo	4.080
38.	člen
Delavki — delavcu pripada izredni dopust do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem • letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih:
—	ob poroki 3 delovne dni izrednega dopusta,
—	očetu ob rojstvu otroka 1 delovni dan izrednega dopusta,
—	ob smrti v ožji družini 3 delovne dni izrednega dopusta.
—	za selitev 3 delovne dni izrednega dopusta,
—	za strokovni izpit 7 delovnih dni izrednega dopusta,
—	delegatu za udeležbo na seminarju toliko delovnih dni izrednega dopusta, kolikor traja seminar,
—	ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA 2 delovno dneva izrednega dopusta,
—	ob prizadetosti po hujši nesreči (npr. požar, elementarne nesreče) 5 delovnih dni izrednega dopusta.
Delavka in občan se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih posameznega ali' zaključnega strokovnega izpita tudi več kot-7 delovnih dni.
39.	člen
Delavka in občan se lahko dogovorila tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavke z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega privatnega opravka, vezanega na določen rok, ipd.) največ do 30 dni letno.
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena se delovno razmerje, ne prekine.
VIII.	OSEBNI DOHODEK IN NADOMESTILA
40.	člen
O osebnem dohodku delavke se delavka in občan dogovorita s pogodbo o zaposlitvi glede na naravo in zahtevnost delovnih nalog, strokovno izobrazbo delavke. delovne pogoje, delovni čas, uspehe dela in minulo delo delavke.
41.	člen
Najnižji mesečni neto osebni dohodek delavke za živo delo v normalnih delovnih pogojih v polnem de-
Najnižji mesečni neto osebni dohodek za najbolj enostavno delo v višini 2.040 din predstavlja 60-odstot-ni povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Normalni delovni uspeh delavke pomeni dosežen obseg in kvaliteto dela kot sta se delavka in občan dogovorila, s pogodbo o zaposlitvi.
Za polkvalificirano oziroma priučeno delavko se šteje delavka, ki je 30. aprila uskladila najnižje osebne dohodke po skupinah iz drugega odstavka tega člena s povišanjem življenjskih stroškov in "z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
42.	člen
Glede na minulo delo delavke v gospodinjstvu občana pripada delavki na dogovorjeni mesečni osebni dohodek za živo delo po 41. členu te kolektivne pogodbe poseben dodatek, ki z.našd v odstotkih
Delavki, ki ima delovno dobo
nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let
Odstotek za mesečni osebni dohohdek za živo delo
1
2
4
6
8
10
12
Občan lahko prizna ta dodatek v gornji višini tudi delavki, ki se pri njem na novo zaposli, ima pa že določeno delovno dobo pri drugih občanih ali organizacijah združenega dela.
43.	člen
Občan, katerega gospodinjstvo je ovirano zaradi prevelike fluktuacije delavk, lahko prizna delavki poseben dodatek kot stimulacijo za stalno v višini do 5 %) na dogovorjen mesečni osebni dohodek.
44.	člen
Osebni dohodek delavke za poskusno delo, ki ne sme biti daljše kot trideset dni, je lahko največ do 20 Vo nižji od osebnega dohodka, ki pripada delavki
določene skupine po 41. členu te kolektivne pogodbe, vendar samo v primeru, če delovni uspeh delavke ne dosega normalnega delovnega uspeha, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
45.	člen
Občan mora izplačati delavki — delavcu nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih in v naslednji višini:
—	za čas letnega dopusta — nadomestilo, izraču-nanoi na osnovi poprečja njenega (njegovega) osebnega dohodka za redni delovni čas v zadnjih treh'mesecih pred mesecem, v katerem izkoristi letni dopust:
—	za državne praznike — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega dnevnega osebnega dohodka za redni delovni čas v mesecu, v katerem je praznik:
—	za čas odsotnost iz dela po 38. členu te pogodbe (do 7 dni v koledarskem letu) — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega dnevnega osebnega dohodka za redni delovni čas v mesecu, v katerem izkoristi to pravico;
—	za čas odpovednega roka, ko ima delavka še pravico ostati na delu, pa delodajalec zahteva, da preneha z delom pred določenim rpkom — nadomestilo v višini dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka;
—	za čas odpovednega roka, če preneha delovno razmerje z izstopom delavke v primerih iz prvega odstavka 107. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih' med delavci in zasebnimi delodajalci — nadomestilo v višini skupnega zneska dogovorjenega osebnega dohodka za redni delovni čas za čas odpovednega roka;
—	za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, predvojaškega pouka, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega osebnega dohodka v preteklih treh mesecih; nadomestilo pod tem naslovom izplača občan na račun organa, ki je delavko — delavca poklical;
—	za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni — nadomestila v višini 90°/o mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavke, izplačanega v preteklem' koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavska enotnost »Vzajemnost«. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegla delavka, če bi delala Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavke in občane sproti obveščala o valorizacijah osnov za nadomestilo osebnih dohodkov.
46.	člen
Če je v pogodbi, o zaposlitvi dogovorjen osebni dohodek v denarju In v naravi (hrana in stanovanje ali samo hrana ali sanio stanovanje), je treba v pogodbi o zaposlitvi določiti skupni znesek osebnega dohodka in koliko tega odpade na plačilo v denarju in koliko na plačilo v naravi. Če je osebni dohodek dogovorjen delno v denarju in delno v naravi, prejema delavka:
—	v denarju najmanj 30o/n osebnega dohodka, če ji je zagotovljeno stanovanje in prehrana,
—	najmanj 80 »/o osebnega dohodka, če ji je zagotovljeno samo stanovanje,
—	najmanj 70 %> osebnega dohodka, če ji je zagotovljena samo prehrana.
47.	člen
Če ima delavka kot plačilo v naravi pri občanu stanovanje in hrano, ima pravico do osobne uporabe oziroma souporabe primernega stanovanjskega prostora in do primerne hrane. Ob prenehanju delovnega razmerja, se mora delavka iz stanoVanja izseliti, če to občan zahteva.
48.	člen	(
Občan je dolžan izplačati delavki osebni dohodek oziroma nadomestilo najpozneje do petnajstega dne v mesecu za prejšnji mesec.
Izplačilo osebnega dohodka oziroma nadomestila ali nagrade se izvrše proti podpisu na plačilni listi.
Pri vsakem izplačilu delavki ji občan vroči pismen obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila.
Pismeni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka mora vsebovati vse podatke, ki so vplivali na osebni dohodek po posameznih postavkah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneskih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska, ki ga delavka dobi v roke kot neto izplačilo, od katerega se odšteje še del, ki ga prejema v naravi, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Drugi prejemki:
49.	člen
Delavki se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene prevoza na javnih prevoznih sredstvih na določeni relaciji, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi s tem, da sama krije 40 dinarjev.
50.	člen
Dnevnica za službena potovanja po državi znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 96 dinarjev
—	za čas odsotnosti nad 12 ur	150 dinarjev
Za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiške upravne organe.
Stroške službenega potovanja povrne občan delavki v višini cene vozovnice ter računov za prenočevanja, vendar gre delavki za prenočevanje največ 170 dinarjev za noč. V primeru, da delavka ne predloži računa, ji gre za prenočevanje 75 din na noč.
Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavki znižana dnevnica, ki znaša 50 dinarjev.
Do take znižane dnevnice je upravičena delavka, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
51.	člen
Selitveni stroški pripadajo delavki, če je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, v višini dejanskih stroškov po predloženih računih, lahko pa občan povrne tudi prevozne stroške osebnega prevoza delavke in Izplača dve dnevnici, ki veljajo za službeno potovanje v državi.
52.	člen
Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora občan vsako leto pred dopustom
izplačati delavki delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini najmanj 1000 in največ 1200 din neto. Pri določanju konkretne višine tega regresa upošteva občan socialni in zdravstveni položaj delavke.
V	regres za letni dopust šteje tudi regresiranje oskrbnih dni v kateremkoli počitniškem domu, če se delavka odloči, da bo dopust koristila organizirano v počitniškem domu. V tem primeru nakaže občan pripadajoča sredstva regresa neposredno počitniškemu domu.
Do regresa za letni dopust je upravičena vsaka delavka, ki ima pravico do dopusta.
Ce delavka izkoristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih v sorazmerni višini
53.	člen
Delavki pripada ob delovnem jubileju nagrada * višini:
—	za 10 let delovne dobe v istem gospodinjstvu
2300 dinarjev neto,	,
—	za 20 let delovne dobe v istem gospodinjstvu 3450 dinarjev neto,
—	za več kot 30 let delovne dobe v istem gospodinjstvu 4600 dinarjev neto.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se upošteva tudi delavka, ki je že prekoračila enega takih jubilejev. V tem primeru se izplača nagrada samo za en jubilej.
54.	člen
Nagrada ob odhodu delavke v pokoj znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem l^tu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre ob smrti delavke najožjim članom njene družine.
O konkretni višini nagrade oziroma zneska po prvem odstavku tega člena odloči občan, pri čemer zlasti upošteva pogoje, pod katerimi je delavka pretežno delala oziroma njeno delovno dobo.
55.	člen
če se delavka in občan v pogodbi o zaposlitv. dogovorita, da delavka v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, ji pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 1,50 dinarja za dejansko prevoženi kilometer.
56.	člen
Občan je dolžan zagotoviti delavki toplo prehrano med delom. Za takšno se šteje prehrana, ki je po dnevnih obrokih zagotovljena v lastnem gospodinjstvu občana ali pogodbeno z ustreznim obratom.
Občan regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavko.
Izjemoma se lahko delavki, ki ji zaradi narave dela ni mogoče Organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini, če je za to dal soglasje občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Center po predhodnem upoštevanju kriterijev sprejetih v republiškem odboru Sindikata obrtnih delavcev Slovenije.
V	obliki vrednostnih bonov za živila se lahko regresira prehrana tudi delavki, ki z zdravniškim spri-
čevalom dokaže, da ima predpisano dietno prehrano, in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom.
Do regresa za prehrano so upravičene delavke, ne glede na to, ali delajo v polnem ali nepolnem delovnem času.
Regres za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini.
Do regresa za prehrano delavke niso upravičene za tiste dneve, ko niso na delu, to je ,v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni.
Glede kriterijev, po katerih se delavkam izjemoma lahko regresira prehrana med delom v obliki vrednostnih bonov za živila ter postopka za pridobitev soglasja za tako obliko regresiranja prehrane, so občani dolžni upoštevati odločitve sindikatov, objavljene v glasilu Zveze sindikatov Slovenije »Delavska enotnost«. O teh kriterijih in postopku bosta občane in delavke obvestila podpisnika te kolektivne pogodbe.
57.	člen
Če organizacije združenega dela v občini izplačujejo solidarnostne pomoči, kar ugotovi osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih v občini Ljubljana Center, ki tudi predlaga podelitev te pomoči, je tudi občan dolžan izplačati tako pomoč, sicer pa jo lahko izplača po svoji presoji v naslednjih primerih:
—	pomoč družini delavke, ki je umrla zaradi posledic nezgode pri delu, v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneska, ki ga za ta namen priznava pristojna zdravstvena skupnost v svojem samoupravnem sporazumu;
— denarno pomoč delavki v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini in to največ v višini enega poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavke v preteklem letu;
—	enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti;
—	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavko in njeno družino;
—	enkratne letne obdaritve upokojenke, ki je odšla v pokoj iz gospodinjstva občana;
—	druge solidarnostne pomoči.
IX.	NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
58.	člen
Občan je dolžan plačevati za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prispevek od skupnega zneska izplačanih dohodkov delavke v solidarnostni stanovanjski sklad po stopnji, ki jo določa občinska samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center.
59.	člen
Rrispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavk, ki jih zajema ta kolektivna pogodba, znaša l.SV« od obračunskih bruto osebnih dohodkov
00.	člen
Prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavk vplačuje občan v sklad za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju ljubljanske regije.
Pel sredstev tega prispevka v višini 1 °/o je dohodek namenskega sklada za dodatno In dopolnilno
izobraževanje delavcev v individualnem sektorju. Del sredstev tega prispevka v višini 0,5 0/» se obračunava in odvaja iz sredstev sklada v sorazmerju z vplačanim prispevkom na posebnem računu na osnovi družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev, kolikor m s takim samoupravnim sporazumom dogovorjeno, da ta del prispevka obračunava in odvaja občan neposredno ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka delavki.
61.	člen
Iz sredstev sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev se na podlagi programov, pravil in statuta skupščine tega sklada financira izredno ali dodatno splošno izobraževanje delavk, dodatno in dopolnilno strokovno izobraževanje delavk, družbenopolitično izobraževanje delavk in drugo v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju.
X.	DRUGE OBVEZNOSTI OBČANA
62.	člen
Občan je dolžan, da v delavki goji čut dostojanstva človeka, da spodbuja in podpira njeno iniciativo glede splošnega, strokovnega in družbenoekonomskega izobraževanja in kulturnega udejstvovanja ter da omogoča in podpira delovanje delavke v njeni sindikalni organizaciji.
63.	člen
Občan je dolžan na svoje stroške oskrbeti delavko z zaščitnimi sredstvi in zaščitno oziroma delovno obleko, če je to predpisano.
Glede vzdrževanja in pranja delovne obleke iz prejšnjega odstavka ter glede nabave, vzdrževanja in pranja druge delovne obleke se delavka in občan dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
64.	člen
Občan je dolžan delavko nezgodno zavarovati.
Občan tudi lahko zagotovi delavki enkrat letno preventivni zdravstveni pregled ter preventivno zdravstveno zaščito (cepljenje ob epidemijah).
XI.	DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVKE DO OBČANA
65.	člen
Delavka je dolžna izpolnjevati vse s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in zakonom določene obveznosti.
Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih obveznosti je delavka odgovorna neposredno občanu.
66.	člen
Kot kršitev delovnih obveznosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja teh obveznosti šteje tudi:
—	neupoštevanje ukrepov o varstvu pri delu, ne-uporabljanje sredstev in naprav za osebno varnost pri delu ter malomaren odnos do varnostnih sredstev in naprav v gospodinjstvu občana;
—	neracionalna uporaba sredstev in materiala za dejo ter malomaren odnos delavke do imovine občana;
—	neprimerno nastopanje in izjave delavke, ki lahko škodijo ugledu občana:
—	izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavka ne sporoči občanu v 24 urah, če bi to lahko storila;
—	vsak neupravičen izostanek z dela;
—	ponovno prihajanje na delo po začetku delovnega časa ali zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja občana;
—	neupravičena odklonitev dela ali prisotnosti delavke pri delu prek polnega delovnega časa ali dela na drugem delovnem mestu, če je bil nalog za tako delo izdan v skladu z določbami zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi;
—	ponovno povzročanje nereda in izzivanje medsebojne mržnje v gospodinjstvu občana;
—	prihajanje na delo oziroma delo v opitem stanju ali pod vplivom mamil oziroma narkotikov;
—	izdajanje družinskih tajnosti občana.
V	primerih kršitve delovnih obveznosti po prvem odstavku tega člena, kadar še ni podan razlog za odpoved delovnega razmerja, ima občan pravico izreči delavki pismeni opomin in pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja.
Proti pismenemu opominu pred odpovedjo delovnega razmerja po prejšnjem odstavku ima delavka pravico pritožbe v 8 dneh na arbitražno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik podpisnikov te kolektivne pogodbe in predstavnik občinskega upravnega organa za delo. Pritožbo na arbitražno komisijo vloži delavka pri osnovni organizaciji sindikata delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih Ljubljana Center. Odločitev arbitražne komisije mora biti izdana najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko je delavka vložila pritožbo, in je dokončna.
67.	člen
Kadar delavka brez opravičljivega razloga 3 dni 'aporedoma ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopila z dela, vse pravice iz dela pa ji prenehajo z dnem, ko je nehala delati.
V	primeru po prvem odstavku tega člena lahko občan s civilnim pravdnim postopkom zahteva od delavke, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo.
68.	člen
Delavka, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči občanu ali komu drugemu na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škode povrniti.
Ce delavka noče povrniti škode, ki jo je dolžne povrniti, lahko občan uveljavlja odškodninski zahtevek s tožbo pri pristojnem sodišču.
Zahtevek občana, da mu delavka povrne škodo, ki jo je povzročila namenoma ali iz velike nepazljivosti, zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bils drugemu izplačana odškodnina oziroma od dneva povzročene škode, če je škoda povzročena neposredne delodajalcu.
XTT. ODPOVEDNI ROK — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
69.	člen
če delavka odpove delovno razmerje in mora še ostati na delu. ali če občan odpoved delovno razmerje in ima delavka pravico še ostati na delu, je odpovedni rok naslednji:
—	do 10 let delovne dobe 1 mesec,
—	nad 10 let delovne dobe 2 meseca,
! — nad 20 let delovne dobe 3 mesece.
Glede na pomembnost dela, ki ga delavka opravlja, ali druge pogoje, se delavka in občan lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 6 mesecev.
Odpovedni rok teče od dneva vročitve pismene odpovedi.
Pri določanju odpovednega roka se v delovno dobo priznava ves čas, ki je vpisan v delovni knjižici, vključno čas do dneva podajanja odpovedi.
Delavka, ki preneha z delom pred potekom odpovednega roka, ko mora še ostati na delu, mora za preostali čas do preteka odpovednega roka povrniti občanu materialno škodo, katero s tem povzroči.
70.	člen
Med odpovednim rokom mora občan dovoliti delavki, da je med delovnim časom odsotna z dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskala drugo zaposlitev.
71.	člen
Za odpoved, ki ni pismena, in v primeru, ko jo poda občan, tudi obrazložena, se smatra, da ne obstoji.
Odpoved delovnega razmerja s strani občana mora biti vročena delavki osebno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno vsebovati pouk delavki, da se v roku 5 dni. najkasneje pa v 30 dneh priglasi pristojni službi skupnosti za zaposlovanje, da bi mogla v upravičenih primerih uveljavljati pravice v primeru brezposelnosti.
72.	člen
Občan je dolžan dostaviti kopijo ali prepis pismenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ali odpovedi delovnega razmerja pristojnemu občinskemu upravnemu organu' za delo občine Ljubljana Center in osnovni organizaciji sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih Ljubljana Center in sicer v petih dneh od dne, ko je bil sklenjen tak sporazum ali je . bila podana odpoved.
V primeru, da je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regularne pismene odpovedi, je občan dolžan o vsakem primeru posebej in po enakem postopku s pismenim obvestilom obvestiti v prvem odstavku tega člena imenovane naslovnike.	-
XIII. UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVK IZ DELOVNEGA RAZMERJA
73.	člen
Delavka — član sindikata se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za posredovanje na svojo osnovno organizacijo sindikata in na občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Ljubljana Center. ki jo bo na njeno zahtevo ali z njeno privolitvijo v takih primerih tudi zastopal.
Sindikalna organizacija bo tudi sama zahtevala uvedbo postopka o prekršku občana, če bo to imela za potrebno.
74.	člen
Občan mora omogočiti predstavnikom sindikalne organizacije, ki se predstavijo s pooblastilom sindi-
kalne organizacije, da preučijo pogoje, v katerih delavka dela in kako se v praksi uresničujejo njene pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse tozadevne dokaze.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Določbe te kolektivne pogodbe veljajo pet let. računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo.
Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto, in to mesec dni pred potekom leta, računajoč od dneva uveljavitve pogodbe, preučila določbe te pogodbe in ugotovila njihovo ustreznost in skladnost s predpisi. V primeru, da nastopi potreba po spremembah ali dopolnitvah določb te pogodbe, se za spremembe in dopolnitve udeleženci dogovorijo v pismeni obliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe. Spremembe ali dopolnitve so, potem, ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe.
76.	člen
Udeleženci te kolektivne pogodbe imajo pravico pri podpisniku te pogodbe ob kateremkoli času sprožiti postopek za spremembo in dopolnitev te pogodbe.
Za spremembe in dopolnitve po prejšnjem odstavku velja enak način in enak postopek, kot velja za sklenitev te pogodbe.
77.	člen
Najkasneje tri mesece pred iztekom te. pogodbe morajo udeleženci skleniti novo pogodbo.
Udeleženci te pogodbe se lahko sporazumejo tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju Veljavnosti dosežen najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.
Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni obliki in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba.
78.	člen
Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanem z zakonom.
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe.
79.	člen
Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe opravljajo pristojni občinski organi ze inšpekcijo dela.
80.	člen
Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavežeta, da bosta seznanila vse delavke in občane v občini s predpisi na podočju delovne zakonodaje ter vsak s svoj« strani dajala potrebna pojasnila in pomagala pri uporabi in izvajanju zakona, drugih predpisov in te kolektivne pogodbe.
81.	člen
Ta kolektivna pogodba je izdelana v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak izmed podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na repiub-
liškem sekretariatu za delo, pri katerem je ta pogodba registrirana.
82.	člen
Ta kolektivna pogodba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	dne naslednjega meseca po uveljavitvi, razen določb o stanovanjskem prispevku (58. člen), prispevku za dopolnilno izobraževanje (59. člen) in pravicah oziroma obveznostih, ki imajo značaj skupne poi’abe (členi 52, 53, 54 in 57), ki se uporabljajo od 1. januarja 1976 dalje.
83.	člen
Pogodbe o zaposlitvi med delavkami in občani morajo biti usklajene z določbami te kolektivne pogodbe najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi te pogodbe.
Ob spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta delavka in občan dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb ali dopolnitev ustrezno uskladita pogodbo o zaposlitvi.
Ljubljana, dne 1. julija 1976.
Za Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center Predsednik
Miroslav Samardžija 1. r.
Za občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Ljubljana Center Predsednik
Vinko Kraner 1. r.
Ta kolektivna pogodba je registrirana pri Republiškem sekretariatu za delo z odločbo št. 11-13/17 dne
9.	VII. 1976 in je vpisana v register kolektivnih pogodb, ki ga vodi ta sekretariat, pod zaporedno številko 10/76.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 879.
Na podlagi 159. in 199. člena statuta občine Ljubljana rftoste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine .Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24, junija 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
J	1. člen
Odlok o organizaciji in področju dela upravnih
organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 39-74 in 12-76) se dopolni tako, da se v 6. členu za zadnjo alineo doda nova. šesta alinea, katere besedilo se glasi:
— opravlja vse strokovne in upravne zadeve na področju varstva zraka.
2,	člen
Na koncu pete alinee 6. člena se »pika« nadomesti s »podpičjem«.	»
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/76-2
Ljubljana, dne 28. junija 1976.
Predsednik Skupščine občino Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 880.
Na podlagi 143. do 151. člena ustave SFRJ, resolucije o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistem samoupravljanja Skupščine SFRJ (Uradni Ust SFRJ, št. 40/73), sklepov in priporočil Skupščine SRS za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v SRS (Uradni Ust SRS,všt. 19/75) ter od 64. do 68., 87. in 96. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 12/74)
sklenejo
—	temeljne organizacije združenega dela na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
—	krajevne skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
—	družbenopolitične organizacije občine Ljubljana Vič-Rudnik
—	samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik
— Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik
DRUŽBENI DOGOVOR o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1. člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se zavedajo, da je družbena samozaščita najširši obrambni in varnostni sistem, da je to samoupravna funkcija, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Družbena samozaščita pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot. Na' ta način je družbena samozaščita nujni in sestavni del samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov, ki ima tradicijo in zasnovo v narodnoosvobodilni borbi. Z demokratizacijo našega družbenopolitičnega sistema in z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja, je organiziranje družbene samozaščite na način, ki ga določa ta družbeni dogovor, logično nadaljevanje neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v enega od najpomembnejših elementov našega družbenega sistema.
Varnost našega ustavnega reda mora biti skrb lf> domena ne samo ustreznih družbenih organov in služb, temveč in predvsem družbenih dejavnikov, delovnih ljudi in občanov, temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti ter vseh ostalih druž-benopolitiinih dejavnikov.
2.	člen
Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, močno migracijsko gibanje, množični turizem, aktivnost tujih obveščevalnih služb, dejavnost ekstremnih političnih skupin, nepomirljivost imperializma z izgubo svojih izkoriščevalskih pozicij in dinamična notranja gibanja, ki jih spremljajo negativni pojavi kot so centralistič' ne, birokratske, lokalistične, separatistične ali liberalistične težnje ter tolerantnost do teh pojavov, kriminal in drugi družbi škodljivi pojavi ogrožajo naš ustavni red in pridobitve NOB ter ovirajo izgradnjo naše samoupravne socialistične družbe.
Napadi na družbeno premoženje kot so grabež, poneverbe. neupravičeno bogatenje itn., spodkopujejo ekonomsko osnovo naše družbe. To pa zahteva, da se organizirajo, angažirajo in sistematično povežejo vsi nosilci družbene samozaščite: delovni ljudje in obfani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter njihovi organi.
3.	člen
Delovni ljudje in občani, podpisniki tega dogovora se obvezujejo:
—	varovati z ustavo določen družbeni red, samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov ter se boriti proti zlorabam in izkoriščanju;
—	razvijati socialistične odnose, norme, oblike dela in ravnanja pri opravljanju funkcij in pri izvrševanju poverjenih nalog, pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem;
—	boriti se proti pojavom, katerih cilj je razbijati bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in proti pojavom, ki ogrožajo pridobitve NOB;
—	boriti se zoper gospodarski kriminal, zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju in drugim negativnim pojavom;
—	varovati družbeno premoženje ter premoženje in osebno varnost delovnih ljudi in občanov;
—	skrbeti za varstvo naravnega okolja, komunalni red in urejenost naselij; varovanje javnega reda ter splošne in prometne varnosti ljudi in občanov;
—	s primernimi oblikami množične vzgoje razvijati varnostno kulturo med občani, socialistični patriotizem in zavest o pomenu varnosti družbe;
—	nuditi pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju njihovih nalog in dajati pobude pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom pri reševanju problemov varstva družbenih vrednot.
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
4.	člen
Delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela morajo varovati interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerimi upravljajo in razpolagajo.
Odstranjevati morajo vzroke za nastajanje negativnih pojavov, negativne pojave pa zatirati ter se boriti za zakonitost dela.
Z ukrepi družbene samozaščite in s svojo dejavnostjo morajo varovati ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delo-
vanjem, tehnokratskimi, birokratskimi in drugimi protisocialističnimi in protisamoupravnimi težnjami ter tako prispevati k utrditvi družbenega reda.
'	5. člen
Pri uveljavljanju družbene samozaščite delovni ljudje jn organi upravljanja v TOZD in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih razvijajo družbeno aktivnost in v svojih aktih določijo:
—	vodilni delavci so poleg zagotovitve poslovnega uspeha soodgovorni tudi za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti. Ob pojavih nezadovoljstva, sovražnih parol, ob razširjanju vznemirljivih vesti in ob drugih škodljivih pojavih, so dolžni dati ustreznim samoupravnim organom pobudo za obravnavanje takšnih primerov;
—	vsak primer škodljivih pojavov so samoupravni organi dolžni obravnavati po svojih organih ali v sodelovanju z organi milice. Pri tem morajo ugotoviti izvor pojava, podati politično oceno ter ustrezno ukrepati;
—	v sistemizaciji morajo določiti vsa tista delovna mesta, ki so posebej izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski in drugi špijonaži in korupciji ter delovna mesta, katerih vsebina zajema tudi pooblastila za poslovne stike s tujimi partnerji; na taka delovna mesta morajo sprejemati delavce, ki so moralno politično in kazensko neoporečni;
—	s pravilnikom ali drugim aktom določijo, kaj sodi v poslovno tajnost organizacije, kdo je pooblaščen dovoljevati obiske v organizaciji in kdo spremlja obiskovalce;
—	s posebnim pravilnikom ali drugim aktom določijo, kateri poslovni podatki se lahko objavijo v glasilih delovne skupnosti;
—	s posebnim pravilnikom in z opisom načina zavarovanja morajo določiti fizično zavarovanje objektov in materialnih dobrin organizacije. Delavci, ki bodo varovali premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki, gasilci itn.) morajo imeti neoporečno preteklost ter morajo biti' fizično in psihično sposobni opravljati zaupane jim naloge.
6.	člen
Organi delavske kontrole poleg že določenih pristojnosti opravljajo še naslednje naloge:
1.	Obravnavajo negativne pojave, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja. Takšne pojave so dolžni oceniti, izreči kritiko ali sprejeti ustrezne ukrepe.
2.	Vsaj enkrat letno morajo obravnavati problematiko o zavarovanju premoženja organizacije in problematiko družbene samozaščite.
_.3. Obravnavati morajo vsak primer suma kaznivega dejanja ali kaznivo dejanje, s katerim je oškodovana organizacija ter vsako kršitev samoupravnih odnosov. Pri tem so dolžni skrbeti, da je prijava posredovana pristojnemu javnemu tožilcu oziroma pravobranilcu.
4.	Obravnavati vsak primer materialne škode na objektih ali materialnih sredstvih, vsak primer nezgode kot so- nesreče pri delu, požari, povodnji, eksplozije, okvare, uničenje materiala itn. Pri tem morajo ugotoviti vzrok nezgode ter ali so bili storjeni ukrepi za njeno preprečitev.
Delavski svet mora najmanj enkrat letno obravnavati problematiko družbene samozaščite v organizaciji, o zaključkih pa seznaniti delavce in koordinacijski odbor za družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
7.	člen
Za izpolnjevanje nalog in obveznosti iz 5. in 6. člena tega družbenega dogovora, mora temeljna organizacija v svojih sploSnih aktih določiti:
1.	da ima temeljna organizacija združenega dela poseben samoupravni organ za družbeno samozaščito pri čemer določi njegovo sestavo in pristojnosti;
2.	da so vodilni delavci dolžni paziti za nemoteno izvrševanje nalog, določenih s tem dogovorom;
3.	način sodelovanja posameznih delavcev in samoupravnih organov z organi za notranje zadeve.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	člen
Krajevne skupnosti v sodelovanju z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami organizirajo družbeno samozaščito, prispevajo k varstvu ustavnega reda in materialnih dobrin, preprečujejo napade na družbene vrecjnote, preprečujejo sovražno dejavnost in druge družbeno škodljive dejavnosti na svojem območju.
D. člen
Krajevne skupnostj načrtujejo, ob sprejemanju letnega programa, tudi dejavnosti in naloge s področja družbene samozaščite.
10.	člen
Na področju družbene samozaščite deluje v krajevni skupnosti poseben organ, ki ima naslednje naloge:
—	najmanj dvakrat letno obravnava problematiko javne in prometne varnosti v krajevni skupnosti;
—	ob pojavu sovražne dejavnosti (parol, vznemirljivih vesti ipd.) ugotovi njen izvor, poda politično oceno in ustrezno ukrepa;
—	sodeluje z državnimi organi pri zagotavljanju varnosti družbe ali posameznika, jih opozarja na negativne pojave, zlasti na kazniva dejanja, kršitve javnega reda in miru, pojave sovražne propagande itd.;
—	opozarja pristojne organe (komisijo za ugotavljanje izvora premoženja) na primere očitnega prekomernega bogatenja, na primere špekulacije in neprimernega izkoriščanja zaposlene delovne sile;
—	obravnava in opozarja pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarnega ravnanja z družbenim premoženjem;
—	obravnava in opozarja na neprimerno in nesa-moupravno obnašanje posameznikov, ki s prisvajanjem oblasti in zapostavljanjem samoupravnih organov povzročajo nezadovoljstvo med občani;
—	z neposredno kritiko vpliva na zboljšanje odno-
sov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume med ljudmi ustvarja pogoje za dobro sosesko sožitje;	1	J**1!
—	obravnava problematiko mladoletnega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavlja vzroke in pristojnim organom predlaga ustrezne ukrepe;
—	pomaga in sodeluje s pristojnim organom pri nudenju pomoči zanemarjenim osebam, slabotnim osebam, osebam, ki so prišle s prestajanja kazni ali drbgim osebam, ki so potrebne družbene pomoči;
—	organizira in podpira tisto dejavnost in aktivnost mladine, ki prispeva k večji stabilnosti javnega reda in miru, solidarnosti med občani in k zatiranju družbi negativnih pojavov v krajevni skupnosti;
—	proučuje, obravnava in opozarja na splošne nevarnosti, sodeluje pri preprečevanju teh nevarnosu ter z organizacijo in akcijo pomaga odstranjevati posledice;
—	sodeluje z vodjem varnostnega okoliša — postajo milice.
11.	člen
V neposredni vojni nevarnosti ali v vojni razvijajo organi družbene samozaščite v krajevni skupnosti naslednje aktivnosti:
—	pristojne forume obveščajo o gibanju sovražnika in o vseh drugih pojavih, ki so pomembni za varnost ljudi v krajevni skupnosti;
—	zagotovijo varnost posameznih skupin oziroma objektov pred delovanjem sovražnika ali njegovih agentov in odpor proti sovražnim grupacijam in posameznikom;
—	preprečujejo poskuse vzpostavljanja sovražnega režima na morebitno začasno zasedenem ozemlju ter ovirajo sovražnika pri vseh njegovih dejavnostih.
12.	člen
Krajevna skuipnost je dolžna preko hišnih svetov oziroma poverjenikov zagotoviti izvajanje družbene samozaščite v naselju oziroma stanovanjskih hišah.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
13.	člen
Družbenopolitične organizacije v okviru SZDL razvijajo varnostno kulturo in družbeno samozaščito tako, da z vzgojo občanov in s politično aktivnostjo budijo socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov zoper sovražnika našega samoupravnega socializma in zoper nosilce protisocialističnih pojavov.
Družbenopolitične organizacije sodelujejo pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti, obravnavajo negativne pojave, ugotavljajo njihov izvor, vzroke in nosilce, podajajo družbenopolitične ocene in podvzemajo ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelj e-
Delovni ljudje in občani, Organizirani v družbenih organizacijah in društvih, se o delovanju na področju družbene samozaščite dogovarjajo v Socialistični zvezi1 delovnega ljudstva.
14.	člen
Občinska konferenca SZDL Ljubljana, Vič-Rudnik zagotavlja organizacijo pogovorov z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Na razgovorih se delavce seznani z delovanjem sovražne ekstremne emigracije, tujih obveščevalnih služb in drugih organizacij v tujini.
j	15. člen
Občinski komite ZKS nudi ustrezno pomoč pri izvajanju ukrepov družbene samozaščite koordinacijskemu odboru za družbeno samozaščito pri skupščini občine in skrbi za idejno politično delovanje v sistemu družbene samozaščite.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE
Samoupravne interesne skupnosti v svojih aktih določijo nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti takšen sistem družbene samozaščite, kot je določen v 3.,
5.	in 6. členu tega dogovora.
V svojih aktih določijo način informiranja občanov in delovnih ljudi o ukrepih za uveljavljanje in izvrševanje nalog družbene samozaščite.
17.	Člen
Izobraževalne organizacije z območja občine morajo pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programov ter v okviru rednega pouka pospešeno vzgajati pri mladem človeku varnostno kulturo ter obravnavati vprašanje družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora.
Na primeren način pri otrocih in mladini budijo zavest o pomenu varnosti družbe, o pomenu čuvanja enotnosti, bratstva in pridobitev NOB ter o pomenu varovanja samoupravnega socializma; negujejo socialistični patriotizem in s tem dvigajo zavest mladega rodu.
OBČINSKA SKUPŠČINA
18.	člen
Občinska skupščina spremlja in spodbuja dejavnosti in ukrepe za razvoj samozaščite v občini. S svojimi organi opravlja nadzor nad izvajanjem nalog družbene samozaščite v občini
Občinska skupščin^ ustanovi z odlokom koordinacijski odbor zu družbeno samozaščito ter določi njegove pristojnosti in naloge.
Koordinacijski odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usmerja in usklajuje dejavnost teles za družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, TOZD, SIS ih jim nudi pomoč pri idejnem, političnem in organizacijskem delu ter jih seznanja z varnostno problematiko;
—	informira javnost o svojem delu in skrbi za populariziranje družbene samozaščite;
—	aktivno sodeluje s šolami, OZD, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi in preko njih pomaga pri širjenju varnostne kulture;
—	spremlja varnostno situacijo, o njej razpravlja in sprejema letni akcijski program;
—	sodeluje z organi javne varnosti.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpiše več kot polovica podpisnikov.
20.	člen
Podpisniki tega dogovora se obvezujejo uskladiti svoje akte s tem dogovorom najkasneje v 6 mesecih od njegove uveljavitve.
St. 016-16/76
Ljubljana, dne 6. julija 1976
Svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 28, juniju 1976 ugotovil, da je družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Vič-Rudnik podpisalo preko 70 %> podpisni-Kov. Glede na navedeno je družbeni dogovor veljaven.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
881.
Na podlagi 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik 'Uradni list SRS,
št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 1. julija 1976 sprejel
ODLOK
o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbanističnega (	reda naselja Rakitna
1
Predlog podrobnega urbanističnega reda naselja Rakitna, ki ga je pod št. 1905 v januarju 1976 izdelal LUZ, se javno razgrne.
2
Predlog podrobnega urbanističnega reda iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Rakitna ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam od časa objave v Uradnem listu SRS do 30. septembra 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
France Martinec 1. r.
LOGATEC
882.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov ob_ čanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 135. člena statuta občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Logatec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975, ki su je pregledala strokovna komisija občinske Skupščine
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
din
—	obremenitve	7,689.985,30
—	plačila	6,938.256,90
—	odpise	172.716,75
—	zaostanek na	dan	31.	XII.	1975	579.011,65
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega:
din
—	obremenitve	612.164,35
—	plačila	536.616,55
—	odpisi	2.895,55
—	zaostanek na	dan	31.	XII.	1975	72.652,25
3.	člen
Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-6/76
Logatec, dne 30. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
883.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in na podlagi 27. in 153. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na 16. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Logatec
1.	člen
V	tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni Ust SRS, št. 55/72, 40/73. 45/73, 16/ 74, 9/75 in 4/76) se 5. točka — tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi:
»5. Naravnega žganja in vinjaka	40 “/o.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.
St. 010-24/73
Logatec, dne 30. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
884.
Na podlagi šestega odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 42. člena zakona o gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37/74) in 135. člena statuta Skupščine občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah
1.	člen
V	odloku o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se 9. člen spremeni tako. da glasi:
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnike stanovanjske pravice, so tudi stroški
komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje
vode, kanalizacija, elektrika, PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-29/65
Logatec, dne 30- junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
885.
Ng podlagi odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRIROČNIKA za ugotavljanje vrednosti stanovanj
1.	člen
V priročniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj v občini Logatec, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 28/73 se v 17. točki celotno besedilo opombe črta.
2.	člen
Ta sprememba in dopolnitev začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-29/65
Lpgatec, dne 30. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria i. r.
886.
Na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 in 14/69) in 58. ter 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združe, nega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju podružnične šole Vrh nad Rovtami
I
Podružnična šola Vrh nad Rovtami se poimenuje po borcu NOV Francu Isteniču tako, da se odslej imenuje:
Osnovna šola »Padlih prvoborcev« Žiri podružnična šola »France Istenič« Vrh nad Rovtami.
II
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
- $t. 61-1/76
Logatec, dne 30. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
887.
Na podlagi 39. in 245. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12-296/74)
sklenejo:
1.	Skupščina občine Logatec
2.	družbenopolitične organizacije občine Logatec
3.	temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti na območju občine Logatec
4.	krajevne skupnosti na območju občine Logatec in
5.	samoupravne interesne skupnosti občine Logatec.
DRUŽBENI DOGOVOR o družbeni saniuzatčiti v občini Logatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Družbena samozaščita pomeni vrsto ukrepov in aktivnosti, ki jih moramo v določenem procesu storiti vsi, to je celotna družba, za izgradnjo bolj organiziranega in učinkovitega sistema zaščite naše neodvisnosti in integritete države, ustavne ureditve ter osebne in premoženjske varnosti državljanov.
Načelo, ki je stalno prisotno v zakonu o ljudski obrambi, jasno govori, da varnost celotne jugoslovanske družbe ne more biti naloga samo ozkih strokovnih služb, temveč zahteva učinkovito zaščito pred družbeno škodljivimi dejavniki ter aktiven odnos vseh družbenih dejavnikov in slehernega državljana do te problematike.
Da bi postala naša celotna samoupravna družba aktivnejša v reševanju te problematike, so nujni nadaljnji organizacijski, politični, normativni in vzgojno propagandni ukrepi za dvig zavesti našega državljana o varnosti in krepitvi splošne družbene discipline pri varovanju ljudi pred sovražnimi vplivi, pri zavarovanju zaupnih podatkov, objektov in drugih vrednot, ki so življenjskega pomena za varnost naše države.
Zato se podpisniki tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: dogovor) zavedajo, da je družbena samozaščita:
—	najširši obrambni in varnostni sistem;
—	nujni in sestavni del samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov, ki ima tradicijo in zasnovo v narodnoosvobodilni borbi;
—	varovanje in zaščita ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin ter tudi drugih, splošno priznanih vrednot;
—	samoupravna funkcija, katero uresničujejo delovni Ijudie in občani v temeljnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih.
Z demokratizacijo našega družbenopolitičnega sistema in z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja, je organiziranje družbene samozaščite, kot ga določa ta dogovor, logično nadaljevanje neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v najpomembnejši element našega družbenega sistema.
2.	člen
Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, močna migracijska gibanja in množični turizem, aktivnost tujih obveščevalnih služb, dejavnost ekstremnih
političnih skupin, nepomirljivost imperializma do izgube svojih izkoriščevalskih pozicij in dinamična notranja gibanja, ki jih spremljajo negativni pojavi centralističnih, birokratskih, lokalističnih, separatističnih in liberalističnih teženj ter tolerantnost do teh pojavov, kriminal tn drugi škodljivi pojavi, ogrožajo naš ustavni red in pridobitve narodnoosvobodilne borbe ter ovirajo izgradnjo naše socialistične samoupravne družbe.
Ker napadi na družbeno premoženje (grabež, poneverbe, neopravičeno bogatenje itd.) spodkopujejo ekonomsko osnovo naše družbe, je zato nujno, da se organizirajo in sistematično povežejo vsi nosilci družbene samozaščite:
—	delovni ljudje in občani;
—	organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	družbenopolitične organizacije in skupnosti ter vsi njihovi organi.
3.	člen
Delovni ljudje in občani, podpisniki tega dogovora, se obvezujejo, da bodo:
—	razvijali zavest o varovanju temeljnih vrednot našega družbenega sistema;
—	razvijali socialistične družbene odnose in norme, oblike dela in ravnanja pri opravljanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog, pri upravljanju, koriščenju In razpolaganju z družbenim premoženjem;
—	varovali samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov;
—	organizirali in razvijali civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov, da bodo znali organizirati varovanje družbene lastnine;
—	organizirali in razvijali zaščito človeka v prometu ;	:
—	preprečevali In pravočasno odkrivali kazniva dejanja, gospodarske prestopke ter druge oblike škodljivih dejanj in pojavov, predvsem pa tistih, ki razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tistih, ki ogrožajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe;
—	nudili vso potrebno pomoč organom, pristojnim za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj ter drugih družbenoškodljivih dejanj.
4.	člen
Da bi podpisniki dogovora lahko zagotovili izpolnitev obveznosti iz 3. člena tega dogovora, si določijo v nadaljevanju posebne medsebojne obveznosti.
II.	OBČINSKA SKUPŠČINA
5.	člen
Skupščina občine Logatec usmerja in vodi uresničevanje družbene samozaščite tako. da:
—	daje orientacijo za aktivnost nosilcev družbene samozaščite zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni in pravni red;
—	zagotavlja koordinirano delo In dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite;
—	skrbi, da se organi odkrivanja, pregona, sojenja In strokovne službe usposabljajo v organizacijskem. kadrovskem in materialno tehničnem pogledu:
—	zagotavlja materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite;
razpravlja o varnostni problematiki v občini nasploh;
—	formira pri svetu za ljudsko obrambo koordinacijski odbor za družbeno samozaščito.
6.	člen
Koordinacijski odbor z družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usmerja in usklajuje dejavnost teles za družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in skupnostih združenega dela;
—	nudi tem telesom pomoč pri idejnem, praktičnem in organizacijskem delu ter jih seznanja z varnostno problematiko;
—	sodeluje s tiskom in drugimi javnimi občili;
—	seznanja javnost o svojem delu in skrbi za popularizacijo družbene samozaščite;
—	goji stike s šolami, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek njih zagotavlja širjenje varnostne kulture:
—	organizira praznovanje tedna varnosti in družbene samozaščite;
—	seznanja se z varnostno situacijo, razpravlja o njej in na tej osnovi sprejema svoj letni akcijski program;
—	poroča skupščini občine o svojem delu in problematiki s področja uresničevanja družbene samozaščite-
—	daje pobude za pravno urejanje zadev v občini in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja, kot so resolucije, priporočila itd.;
—	nudi pomoč skupnostim združenega dela pri tehničnem zavarovanju premoženja združenega dela in pri sestavljanju zaščitnih načrtov;
—	sodeluje z organi za notranje zadeve.
Koordinacijski odbor opravlja svoje delo toliko
časa. dokler ne prevzame te funkcije svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
7.	člen
Državni organi, organi za notranje zadeve, inspekcijske službe in drugi državni organi ter služba družbenega knjigovodstva, so dolžni sodelovati pri graditvi sistema družbene samozaščite s tem, da:
—	nudijo organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in skupnostim pomoč v zvezi i vprašanji, ki so pomembna za uresničevanje družbene samozaščite in jih obveščajo o zadevah, ki so zanje neposrednega pomena;
—	redno in konkretno obveščajo javnost o vsebini in oblikah sovražnega delovanja in o drugih družbe-noškodljivih pojavih in aktivnostih;
—	poročajo Skupščini občine Logatec o stanju in problemih na področju svoje dejavnosti;
—	sodelujejo v različnih občinah vzgojno propa-gadne aktivnosti.
Ut. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
8.	člen
Družbenopolitične organizacije bodo pripomogle k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite:
—	s svojo idejnopolitično aktivnostjo bodo budile socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov, da se bodo občani organizirano v večji meri zavzemali ir borili zoper sovražnike našega samoupravnega socializma in zoper druge nosilce antisocialističnih pojavov
—	sodelovale bodo pri informiranju in izobraževanju občanov v družbeni samozaščiti;
—	obravnavale bodo negativne in sovražne pojave;
‘— ugotavljale bodo izvor, vzroke in posledice negativnih in sovražnih pojavov ter podajale družbenopolitične ocene istih in ustrezno ukrepale zoper njihove nosilce oz. povzročitelje.
9.	člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, se o delovanju na področju družbene samozaščite dogovarjajo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
10.	člen
Organi občinskih konferenc družbenopolitičnih organizacij bodo organizirali pogovore z delavci, začasno zaposlenimi v tujini. Ob razgovorih jih bodo seznanjali ob drugih informacijah tudi o možnostih pritiskov sovražne ekstremne emigracije ter tujih obveščevalnih in drugih organizacij v tujini.
11.	člen
Komite občinske konference ZKS je še posebej odgovoren za vzgojo svojega članstva v smislu idejnopolitičnega delovanja v sistemu družbene samozaščite.
V svojem programu dela je dolžan predvideti letne seminarje za člane ZKS po osnovnih organizacijah ZK.
Občinski komite ZKS bo nudil ustrezno pomoč pri izvajanju ukrepov družbene samozaščite tudi koordinacijskemu odboru za družbeno samozaščito pri Skupščini občine Logatec.
IV.	TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DEUš
12.	člen
V temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih so delovni ljudje in občani dolžni varovati interese svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerimi upravljajo in razpolagajo.
Odstranjevati morajo vzroke negativnih pojavov, negativne pojave pa zatirati in se boriti za zakonitost dela.	%
Z ukrepi družbene samozaščite in s svojo dejavnostjo morajo varovati ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delovanjem, tehnokratskimi in antisamoupravni-mi težnjami ter tako prispevati k utrditvi delovne organizacije in družbenega reda.
13.	člen
Pri uveljavljanju družbene samozaščite bodo delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v njihovih skupnostih razvijali aktivnost in predpisali v svojih samoupravnih splošnih aktih:
—	vodilni delavci morajo zagotoviti poslovni uspeh in so soodgovorni tudi za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti:
—	ob pojavih nezadovoljstva, sovražnih parol, razširjanju vznemirljivih ali alarmantnih vesti in ob drugih škodljivih pojavih, so vodilni delavci dolžni
dajati ustreznim samoupravnim organom pobudo za obravnavanje in odklanjanje takih primerov.
Samoupravni organi so dolžni takoj ukrepati, če v svoji delovni organizaciji sami ugotovijo stanje iz prejšnjega odstavka.
Samoupravni organi so dolžni obravnavati sami ali po svojih organih vsak primer omenjenih škodljivih pojavov, v slučaju potrebe pa tudi z organi milice.
Ugotoviti morajo izvor pojava in njegov vzrok, podati politično oceno in kritiko, v konkretnem primeru pa tudi ustrezno ukrepati.
14.	člen
Delovne organizacije bodo določile v sistemizaciji delovnih mest:
—	vsa tista delovna mesta, ki so posebno izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, korupciji in razpolaganju z materialnimi sredstvi delovne organizacije;
—	določena bodo delovna mesta, katerih vsebina dela zajema tudi pooblastila za poslovne razgovore s tujimi partnerji, če prihajajo v delovno organizacijo ali pa pooblaščene osebe delovne organizacije odhajajo v tujino:
—	ker zahtevajo taka delovna mesta večjo stopnjo pravne in družbene odgovornosti, bodo še posebej zaščitena;
—	na taka delovna mesta bo delovna organizacija sprejemala le delavce, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, vse potrebne moralnopolitične kvalitete in niso bili nikoli kaznovani ža kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, človečnost in mednarodno pravo, oborožene sile, uradno dolžnost ali za kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje
15.	člen
Delovne organizacije bodo sprejele:
—	pravila o čuvanju državne, vojaške, uradne ali poslovne tajnosti (kateri podatki in listine so zaupne narave; konkretizirati, katere osebe se lahko seznanijo z njimi; fizični in tehnični ukrepi, ki jih je treba za-' gotoviti ža zavarovanje istega);
—	pravila o odnosih s tujci (osebe, ki so pooblaščene za stike s tujci, dokumentacija razgovorov in dogovorov, prostori ali objekti, ki niso dostopni tujcem) ;
—	pravila o delu s tujimi partnerji v času bivanja predstavnikov delovne organizacije v tujini, o njihovi zaščiti in zaščite jugoslovanske imovine v tujini:
—	pravila o ponašanju in delovanju v času bivanja v tujini (kršenje dostojanstva državljana SFRJ, podkupovanje, uvoz nekurantnega blaga, privatni stiki, lažni izvoz in uvoz, lažno prikazovanje kilometrine in dnevnic, nelojalna konkurenca, povezovanje z nesolidnimi partnerji ter naši državi škodljivimi organizacijami in njihovimi nosilci);
—	pravila o hrambi, čuvanju in poslovanju z gotovino in drugimi vrednostnimi papirji (transport, šoki jučarstvo, ustreznost blagajn);
—	pravila o ukrepih za preprečevanje gospodarskega kriminala, zlorab poslovne' morale, podkupovanje, neprijavljanje kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kršitev samoupravnih in drugih pravic delovnega človeka;
—	pravila o licencah iz varnostnih interesov, nakup, in prodaja;
—	pravila o ukrepih ob kaznivem dejanju zaposlene osebe, ob požaru, večji nesreči in izredni nevarnosti;
—	pravila o zagotovitvi zdravstvene, tehnične in delovne varnosti;
—	pravila o požarni varnosti;
—	pravila, ki obravnavajo transportna sredstva;
—	pravila o nalogah in osebni odgovornosti oseb in služb pri uresničevanju družbene samozaščite;
—	pravila o odnosu do političnih in kriminalnih delinkventov, ki po moralnopolitičnih in drugih vidikih pomenijo potencialno nevarnost in možnost za ponovno delovanje;
—	pravila o čuvajski službi;
—	pravila o skladiščenju lahkovnetljivih tekočin, plinov in eksploziva.
16.	člen
S posebnim pravilnikom ali aktom bo določeno:
—	kateri poslovni podatki se smejo objaviti v tovarniških glasilih;
—	kako se posluje s sejnim materialom;
—	kdo odgovarja za pravilno izvajanje tega določila;
—	opisan način fizičnega zavarovanja objektov in materialnih dobrin organizacije.
Delavci, ki bodo varovali premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki, gasilci itd.), morajo biti neoporečni in fizično ter psihično sposobni za opravljanje zaupane jim naloge.
Organi delavske kontrole bodo opravljali še sledeče naloge:	,
1.	Obravnavali bodo vse negativne pojave in obnašanja. ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja.
2.	Take pojave so dolžni oceniti, izreči kritiko in sprejeti drug ustrezen sklep ali ukrep.
3.	Vsaj enkrat letno bodo obravnavali problematiko o zavarovanju preVnoženja organizacije in problematiko družbene samozaščite.
4.	Obravnavali bodo vsak primer suma ali kaznivega dejanja, s katerim bi lahko bila ali je oškodovana organizacija, kakor tudi vsako kršitev samoupravnih odnosov.
5.	Pri tem so dolžni skrbeti, da bo odposlana prijava javnemu tožilstvu ali pravobranilstvu.
6.	Obravnavali bodo vse primere nastale znatne materialne škode na objektih ali materialnih sredstvih, vsak primer nesreče pri delu, požara, povodnji, eksplozije, okvare, uničenja materiala itd.
7.	Pri tem bodo zlasti ugotavljali vzroke in subjektivno krivdo, kakor tudi. če so odgovorni storili vse, da bi do opisanih nezgod in nesreč ne prišlo.
17.	člen
V splošnih aktih organizacije bo čim bolj točno definirana individualna in kolektivna odgovornost.
18.	člen
Delavski svet bo najmanj enkrat letno obravnaval problematiko družbene samozaščite v organizaciji in seznanil delavce z zaključki.
19.	člen
Osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij so še posebej odgovorne za uveljavljanje družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in njihovih skupnostih.
20.	člen
Da bi lahko zagotovila izpolnjevanje nalog in obveznosti iz 13. člena tega dogovora, bo temeljna organizacija v svojih splošnih aktih določila:
—	da ima TOZD poseben samoupravni organ za družbeno samozaščito in določila njegovo sestavo in pristojnosti;
—	da so vodilni delavci, predvsem direktor TOZD in vodilni delavci kadrovskih in splošnih zadev, dolžni še posebno paziti na nemoteno izvajanje nalog na podlagi tega dogovora;
—	delovna organizacija bo določila način sodelovanja posameznih delavcev in samoupravnih organov z ustreznimi organi za notranje zadeve.
V.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
21.	člen
Krajevne skupnosti z odbori za družbeno samozaščito na svojem območju in s sodelovanjem organizacij združenega dela in drugimi organizacijami;.
—	organizirajo družbeno samozaščito;
—	z izvirnimi in raznovrstnimi oblikami aktivnosti, metodami, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu ustavnega reda in materialnih dobrin;
—	preprečujejo napad na družbene vrednote;
—	preprečujejo sovražno dejavnost in drugo družbeno škodljivo dejavnost na svojem območju;
—	sodelujejo pri izboljšanju tehničnih pogojev na cestnih površinah v krajevni skupnosti;
—	skrbijo za varstvo otrok in mladine v prometu;
—	vključujejo organe združenega dela in drugih Organizacij za večjo varnost v prometu:
—	vzgajajo ostale udeležence v prometu:
—	nudijo pomoč občinskemu organu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
22.	člen ,
Ob sprejemanju letnega programa dela načrtujejo tudi dejavnost in naloge krajevne skupnosti ter njenih organov s področja družbene samozaščite.
23.	člen
Konkretno delo krajevne skupnosti pri razvijanju in utrjevanju družbene samozaščite se bo obdržalo predvsem v naslednjih oblikah dejavnosti:
—	v program informiranja in izobraževanja občanov se vključi tudi poročilo o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti ter o njenem izobraževanju;
—	najmanj enkrat letno bo obravnavana problematika javne varnosti;
—	vsaj enkrat letno bo obravnavano stanje prometne varnosti v KS. zaključki in predlogi pa bodo posredovani pristojnim organom;
— Ob pojavu sovražnih parol in vznemirljivih vesti obravnava pojav, ugotavlja nosilce in razširjevalce. 'poda politično oceno in izreče družbeno kritiko;
—	sodeluje z državnimi organi, kadar gre za varnost družbe ali posameznika, jih opozarja na nega-tivpe pojave, zlasti pri pojavih kaznivih dejanj, kršitvah javnega reda in mira. pojavih sovražne propagande, klatežev, prekupčevalcev in drugih sumljivih oseb:
—	opozarja pristojne organe (komisijo za ugotavljanje izvora premoženja) na primere očitnega prekomernega bogatenja, primere špekulacije in nedovoljenega izkoriščanja najete delovne sile;
—	obravnava in opozarja pristojne organe na primere nevestnega razpolaganja ali negospodarskega ravnanja z družbenim premoženjem;
—	obravnava in opozarja na neprimerno in nesa-moupravno vodenje posameznika, ki povzroča nezadovoljstvo med občani s prisvajanjem oblasti in zapostavljanjem samoupravnih organov;
—	z neposredno kritiko vpliva na izboljšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov spo-vov in nesporazumov med ljudmi ustvarja pogoje za dobro sožitje;
—	obravnava problematiko mladostnega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavlja vzroke in predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe;
—	sodeluje s pristojnim organom pri nudenju pomoči’ vzgojno zanemarjenim in slabotnim osebam ter osebam, ki so prišle s prestajanja kazni ali drugim osebam, ki so se znašle v stiski Iz raznih vzrokov;
—	ob danih pogojih organizira v KS svetovalno službo ter svetuje in pomaga občanom, kako naj uveljavijo ali zaščitijo svoje pravice;
—	organizira in podpira dejavnosti In aktivnosti med mladino, ki prispevajo k večji stabilnosti javnega reda in mira. večji solidarnosti med občani in zatiranju družbeno negativnega ponašanja v KS;
•— obravnava, proučuje in opozarja na splošne nevarnosti kot poplave, požare, potrese itd, ter sodeluje pri preprečevanju istih; / organizacijo in akcijo pomaga odstranjevati posledice, ,
24.	člen
Krajevna skupnost se pripravlja za primer vojne že v mirnem času.
23.	člen
V neposredni vojni nevarnosti ali v vojni razvija krajevna skupnost še naslednje aktivnosti:
—	obvešča pristojne forume o gibanju sovražnika in o vseh drugih pojavih, pomembnih za varnost ljudi v skupnosti;
—	varuje posamezne objekte In skupine objektov pred delovanjem sovražnika ali njegovih agentov;
—	organizira odpor proti manjšim sovražnim. skupinam in posameznikom, katerih namen je teroriziranje prebivalstva;
—	odkriva in prijavlja vodstvu SLO primere kolaboracionistov in kapitulantov;
—	preprečuje sabotažna dejanja in prijema sovražne agente ali dezerterje;
—	ovtra sovražnika z negiranjem njegovih ukrepov in s sabotažnimi akcijami, naperjenimi neposredno na njegovo gibanje:
—	z različnimi ukrepi (odstranjevanje kažipotov, napisnih tabel itd.) zavaja sovražnika in ga ovira pri
'njegovi dejavnosti;
—	na morebitno začasno zasedenem ozemlju Organizira delovanje za preprečitev poskusov vzoostavtia-nja sovražnikovega režima.
26.	člen
Posebna skrb v sistemu družbene samozaščite mora biti posvečena delovanju hišnih svetov. Krajevna skupnost je dolžna urediti, da poslane sistem družbene samozaščite dolžnost in naloga hišnih svetov.
27.	člen
Hišni sveti so dolžni pravilno organizirati delovanje družbene samozaščite v hišah, s katerimi upravljajo.
VI.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
28.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih aktih določile:
—	nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti takšen sistem družbene samozaščite, kot je to določeno v 3. in v 13. do 20. členu tega dogovora;
—	način informiranja volilcev in delegatov o ukrepih za uveljavljanje in izvrševanje nalog družbene samozaščite.
29.	člen
• Temeljna izobraževalna skupnost bo pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programov ter v okviru rednega pouka pospešeno vzgajala pri mladem človeku varnostno kulturo ter obravnavala vprašanja družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora
30.	člen
Pri otrocih in mladini bo na primeren način:
—	budila zavest o pomenu varnosti družbe;
—	budila zavest o pomenu čuvanja enotnosti, bratstva in pridobitev NOB ter pomenu varovanja samoupravnega socializma;
—	negovala bo socialistični patriotizem in s tem dvigala zavest mladega rodu.
31.	člen
Z ozirom na izjemno vlogo pri vzgoji mladih, bodo vodstva vseh šol pri kadrovanju vztrajala, da morajo imeti učitelji in vzgojitelji poleg strokovne usposobljenosti tudi socialistično opredeljenost in moralnopolitične kvalitete. VII.
VII.	ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE DOGOVORA IN FINANCIRANJE AKTIVNOSTI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
32.	člen
Podpisnice dogovora so moralnopolitično odgovorne za njegovo izvajanje. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki spremlja izvajanje tega dogovora, je dolžan v primeru kršitve dogovora:
—	pismeno opozoriti pristojni organ podpisnice na kršitve;
—	obvestiti vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini o nastali kršitvi, s predlogom, da ustrezno ukrepajo;
—	predlagati pristojnemu organu podpisnice, ki je kršila dogovor, da uvede postopek zoper odgovorne osebe.
33.	člen
Podpisnice se obvezujejo, da bodo v svojih samoupravnih aktih opredelile kršitve tega dogovora kot kršitev delovne dolžnosti.
34.	člen
Vsako nespoštovanje tega dogovora bodo družbenopolitične organizacije v občini. KS, OZD, TOZD, SIS itd. obravnavale v najkrajšem roku, sprejele svoja stališča in dale predloge za rešitev.
35.	člen
Podpisnice dogovora se zavezujejo, da bodo iz lastnih virov zagotovile ustrezne materialne in finančne pogoje za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite, kot je določeno s tem dogovorom.
VIII.	TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
36.	člen
Z namenom, da bi manifestirali podružbljeno skrb za varnost, kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, se v občini Logatec praznuje vsako leto Teden varnosti in družbene samozaščite in sicer v tednu, ki vključuje 13. maj — zgodovinski praznik ustanovitve varnostne službe.
37.	člen
Teden varnosti in družbene samozaščite se praznuje tako, da se v javnih občilih publicira aktivnost in uspehe na področju uresničevanja družbene samozaščite, organizirajo se predavanja, razpišejo po šolah nagradni natečaji na temo »Družbena samozaščita in njeno uresničevanje«, lahko pa se podeljujejo tudi pohvale in plakete najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem in občanom, ki so pokazali posebno zavzetost in uspehe pri širjenju varnostne kulture in konceptu družbene samozaščite.
38.	člen
Plakete in pohvale se podeljujejo na predlog koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito ali sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
IX.	KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Podpisnice dogovora se obvezujejo, da bodo uskladile svoje samoupravne akte s tem dogovorom najkasneje v roku 6 mesecev od pričetka njegove veljavnosti.
40.	člen
K temu dogovoru lahko pristopijo tudi drugi organizirani nosilci družbene samozaščite.
41.	člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko da vsaka podpisnica.
42.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščenci večine podpisnic.
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS in kot prilogo v glasilu Logaške novice.
St. 23-1/76
Logatec, dne 30. junija 1976.
Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Logatec je podpisalo 39 podpisnic — nosilk družbene samozaščite:
Skupščina občine Logatec, Delovna skupnost uprave SO Logatec, 5 družbenopolitičnih organizacij občine Logatec, Združenje rezervnih vojaških starešin, 15 temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti na območju občine Logatec. 7 krajevnih skupnosti na območju občine Logatec in 9 samoupravnih interesnih skupnosti občine Logatec.
MOZIRJE
888.
Skupščina občine Mozirje je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-377/73) ter 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 3-120/76) se 5. točka tarifne številke 2 spremeni in se glasi:
»5. naravno žganje in vinjak	40 Ve.«
•-	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 010-3/76-1
Mozirje, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
889.
Skupščina občin« Mozirje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1976 sprejela na podlagi 185. člena ustave SRS in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74)
ODLOK
o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom
1.	člen
Delegati, ki jih temeljne samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo v občinsko skupščino, ter delegati, ki delujejo v skupinah za delegiranje delegatov v republiško skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegati) in zaradi tega izgubijo del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti ali utrpijo stroške, imajo pravico do povračila.
2.	člen
Sredstva za povračilo delegatom po tem odloku zagotovijo:
a)	temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v katerih imajo delegati lastnost delavca združenega dela in
b)	občinski proračun.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti izplačajo izgubljeni de) osebnega dohodka tistim delegatom, ki imajo pri njih lastnost delavca združenega dela.
Občinski proračun izplača izgubljeni del osebnega dohodka tistim delegatom, ki opravljajo svobodni poklic, ki go kmetje in ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico. Tem delegatom pripada povračilo v višini povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v občini, ugotovljenega za zadnje trimesečje pred pridobitvijo pravice do povračila.
Povprečni bruto osebni dohodek v občini se ugotovi po podatkih, ki jih zbere občinski upravni organ, pristojen za statistiko.
4.	člen
Za udeležbo na sejah pripada delegatom povračilo potnih stroškov, če je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na s;jo uporabiti prometna sredstvo. Potni stroški se delegatom priznajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prevoznim sredstvom.
Potne stroške za udeležbo delegatov na sejah občinske skupščine in na sejah skupin delegatov, ki se sestajajo v Velenju, Celju in Žalcu zato, da delegirajo delegate v republiško skupščino, izplačuje občinski proračun.
5.	člen
Določbe lega odloka sc uporabljajo tudi za člane teles (komisij) občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in njegovih teles.
6.	člen
Povračilo za izgubljeni del osebnega dohodka lahko zahtevajo tudi delegati, ki opravljajo svobodni poklic, ki so kmetje in ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima. jo lastninsko pravico, če so izgubili del osebnega dohodka zaradi udeležbe na sejah pred uveljavitvijo tega odloka.
Povrnitev potnih stroškov lahko zahtevajo tudi delegati, ki so se udeležil sej pred'uveljavitvijo tega odloka.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, ' št. 32-737/71).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-7/76-1
Mozirje, dne 29. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
89«.
Na podlagi 24. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 22/58 in 11/65), 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) ter
2.	in 19. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/74) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 24. junija 1976 spreiel
ODREDBO
o razglasitvi nekaterih voda na območju občine Mozirje za varstvene vode (rezervate)
I
Na območju občine Mozirje se razglasijo za varstvene (rezervate) naslednje vode:
a)	vsi pritoki Savinje in reke Drete, s katerimi gospodari ribiška družina Mozirje;
b)	vsi pritoki Savinje, s katerimi gospodari ribiška družina Ljubno ob Savinji, razen Liubnice od izliva do Taškovega jezu.
II
V vodah, ki so naštete v prejšnji točki pod a) in b), je prepovedan kakršenkoli ribolov brez posebnega dovoljenja ribiške družine Mozirje oziroma ribiške družine Ljubno ob Savinji ali njenih morebitnih pravnih naslednikov.
III
Zoper kršilca te odredbe se uporabljajo določbe
41.	in 42. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 22/58 in 11/65).
IV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-12/76-1
Mnzirie. dne 24. junija 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Hubert Herček 1. r.
SEVNICA
891.
Skupščina občine Sevnica je na osnovi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list ,SRS, št. 39/74) in 215. člena statuta občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Sevnica ka leto 1975. katerega kestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Sevnica za leto 1975.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1975 so bili:
—	„	.	din
I.	Po proračunu:
—	dohodki	18,108.949,05
—	izdatki	17,450.146,80
—	presežek	dohodkov nad izdatki	658.802,25
II.	Rezervni sklad:
—	dohodki	569.132,58
—	izdatki	142.294,85
—	saldo 31	XII.	1975	426.837,73
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna se deli:
din
—	v proračun za leto 1976 do višine
dovoljenje, a ne izvršene porabe	518.337,00
—	vračilo preveč prejetih solidarnostnih sredstev	57.000,00
—	v sklad za komunalno dejavnost
in negospodarske investicije	83.465,25
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 426.837,73 se prenese kot dohodek tega! sklada v leto 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/76-3
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
892.
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 3. odstavka 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št 2/73) in 2'34. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975. ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled obeh zaključnih računov.
2.	člen
Zaključni račun davkov izkazuje: Začetni saldo 1. I. 1975 Obremenitve v letu 1975 — odpisi v letu 1975 Plačila v letu 1975 Zaostanek dne 31. XII. 1975
din
1,061.280,30
8,144.920,35
345.773,00
8,461.926,25
398.501,40
Zaključni račun prispevka za starostno zavarova-
nje kmetov izkazuje:
Začetni saldo 1. I. 1975	1,063.250,40
Obremenitve v letu 1975	1,461.531,90
— odpisi v letu 1975	161.728,90
Plačila v letu .1975	1,820.161,25
Zaostanek dne 31. XII. 1975	572.891,55
3.	člen
Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
\
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-15/76-4
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
893.
Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni Ust SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne Z2. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
6.	člen odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 43/73) se v celoti spremeni tako, da se pravilno glasi:
Prispevek od m* koristne površine se plačuje:
a)	v I. kategoriji mesečno 0,28 din za 1 m* stanovanjske površine in poslovnih prostorov zasebne obrti in klavnice ter 0.40 din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov,
b)	v II. kategoriji mesečno za 1 m2 0,28 din stanovanjske površine ih poslovnih prostorov zasebne obrti ter 0,30 din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov,
c)	v III. kategoriji mesečno 0,25 din za 1 m2 stanovanjske površine in poslovnih prostorov zasebne obrti ter 0,25,din za 1 m2 površine drugih poslovnih prostorov,
č) 0,50 din za Im2 nezazidanega mestnega zemljišča letno,
d)	0,05 din mesečno za 1 m2 mestnega zemljišča, ki jih delovne organizacije uporabljajo za svojo poslovno dejavnost (dvorišča, skladišča na prostem, manipulativni prostori in ostala funkcionalna zemljišča).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od prvega dne v naslednjem mesecu.
St. 420-10/76-3
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
894.
N
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št 32-287^72) in 214 člena statuta občine Sevnica (Uradni Ust SRS. št. 20-602/74) je zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine
občine Sevnica na svoji skupni seji dne 22. junija 1976 sprejel
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica
1. člen
V	drugem in tretjem odstavku 2. člena ter prvem odstavku 4. člena odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS št. ’33-819/73) se besede »občinska skupščina« nadomestijo z besedami »izvršni svet«.
V	6. členu odloka se besede »svet za gospodarstvo in finance« nadomestijo z besedami »izvršni svet«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/76-3
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
895.
Na podlagi 18. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 58. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71), 113., 114. in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. junija 1976 in skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi štaba teritorialne obrambe občine
Sevnica
1.	člen
Ustanovi se občinski štab teritorialnih enot občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: štab) kot poseben organ Skupščine občine Sevnica.
2.	člen
Štab deluje v miru In vojni.
3.	člen
Štab vodi in združuje delovanje vseh enot teritorialne obrambe v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost.
Štab izvršuje smernice in stališča Skupščine občine Sevnica, sveta za ljudsko obrambo ter navodila republiškega štaba oziroma pristojnega pokrajinskega štaba.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Sevnica potrjuje mobilizacijski razvojni načrt občinskega štaba teritorialne obrambe in njegovih enot.
5.	člen
Člani štaba po mirnodobni formaciji so profesionalni delavci štaba, ki tudi v volni opravljajo svojo nalogo člani po vojni formaciji pa so vojaški obvezniki razporejeni na posamezne dolžnosti.
6.	člen
Komandanta štaba imenuje komandant glavnega štaba SR Slovenije za SLO na predlog sveta za ljudsko obrambo Skupščine občine Sevnica. Člane štaba — rezervne vojaške starešine postavlja na vsa formacijska mesta komandant štaba, odobri pa svet za ljudsko obrambo. Civilne osebe sprejema na delo v štab svet za ljudsko obrambo.
Komandant štaba je za organiziranost in pripravljenost enot teritorialne obrambe odgovoren občinski skupščini in komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo, za bojno pripravljenost in nppra-bo enot teritorialne obrambe pa komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo.
7.	člen
Komandant štaba lahko odredi, da morajo osebe na službi v štabu začasno bivati v štabu, če je to potrebno zaradi posebnega stanja med pripravljenostjo, vojaškimi vajami, za Izvajanje ukrepov ob hudih naravnih nesrečah ali drugi splošni nevarnosti.
8.	člen
Delavci, zaposleni v štabu se štejejo kot delavci v delovnem razmerju. Pravice in dolžnosti delavcev v štabu, ki opravljajo to funkcijo kot poklicno dolžnost, se določajo v splošnih aktih, ki jih sprejme svet za ljudsko obrambo v soglasju z občinskim štabom.
9.	člen
Finančna sredstva za oborožitev, opremljanje in urjenje enot teritorialne obrambe, ki jih ustanovi občinska skupščina, se zagotovijo s finančnim načrtom sklada za financiranje obrambnih priprav na podlagi sprejetega razvojnega navrta in se štabu dodeljujejo kot namenska sredstva.
Finančna sredstva za osebne dohodke, materialne in funkcionalne izdatke štaba se zagotavljajo Iz sredstev sklada za financiranje obrambnih priprav Skupščine občine Sevnica.	(
10.	člen
Finančni načrt In zaključni račun štaba sprejme štab, potrdi pa svet za ljudsko obrambo.
11.	člen
Službo štaba vodi komandant štaba, ki v mirnem času opravlja to funkcijo kot poklicno dolžnost.
Komandant organizira delo službe in je neposredni disciplinski starešina delavcev, zaposlenih v službi štaba.
Komandant je tudi odredbodajalec računa štaba teritorialne obrambe.
Poleg komandanta lahko štab imenuje za odredbodajalca računa še druge osebe. '
12.	člen
Štab prične r delom takoj.
13.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Sevnica »Skupščinski Dolenjski list, št. 14/70), ki govorijo o službah TO v občini.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-3/76-1
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
896.
Na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 71. in 72. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list. SRS, št. 28-180/71), 119. in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnico na seji družbenopolitičnega zbora dne
21.	junija 1976 ter skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite, za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah
s	1. člen
Civilna zaščita obsega samozaščito delovnih ljudi in občanov, ukrepe civilne zaščite, enote in štabe za civilno zaščito.
2. člen
Za vođenje in neposredno upravljanje dejavnosti civilne zaščite po prvem členu tega odloka ustanovijo štabe in splošne enote za civilno zaščito:
a) štabe in splošne enote ustanovijo:
Krajevne skupnosti:
1.	Blanca
2.	Boštanj
3.	Bučka
4.	Krmelj
5.	Loka
6.	Sevnica
7.	Studenec
8.	Šentjanž
9.	Tržišče
10.	Zabukovje.
Organizacije združenega dola ali temeljne organizacije združenega dela:
1.	Kopitarna Sevnica
2.	Jugotanin Sevnica
3.	Konfekcija »Lisca« Sevnica
4.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica
5.	Metalna Maribor — TOZD TLK Krmelj
6.	Stilles Sevnica
7.	Strojna tovarna Trbovlje — TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica
9.	Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD gozdarstvo — TOZD predelava lesa — Žaga in TOZD prodaja gradbenega materala in kuriva Brežice — prodajalna Sevnica
10.	Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica, Otroški vrtec »Ciciban« Sevnica in Posebna osnovna šola Sevnica
11.	Osnovna šola Boštanj
12.	Kmetijski kombinat ^Zasavje« Sevnica
13.	Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica.
Enote pod točko a) zajemajo:
1.	gasilsko enoto
2.	enoto RBK zaščito
3.	enoto prve pomoči
4.	tehnično reševalne enote
5.	enote za red in varnost
6.	enote zvez — kurirjev
7	enote za zatemnitev objektov.
b) Samo splošne enote ustanovijo:
1.	Konfekcija »Lisca« — TOZD Krmelj
2.	Skupščina občine Sevnica — upravni organ
3.	GIF Beton Zagorje — TOZD proizvodnja gradbenega materiala — obrat Gramat Sevnica
4.	Gostinsko podjetje Sevnica
5.	Poklicna oblačilna šola Sevnica
6.	Osnovna šola Blanca
7.	Osnovna šola Krmelj
8.	Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž
9.	Osnovna šola Tržišče
10.	Trubarjev dojpn Loka
11.	Dom počitka Impol j ca
12.	Zdravstveni dom Sevnica, regionani zdravstveni dom Celje
13.	Trgovsko podjetje »Merx« Celje — TOZD pekarna — TOZD grosist in TOZD prodaja — poslovne enote Sevnica.
Organizacije združenega dela in ostale organizacije pod točko bi morajo ustanoviti najmanj eno gasilsko tehnično enoto, ekipo prve pomoči, ekipo za red in varnost in ekipo za zatemnjevanje.
Krajevna skupnost Primož organizira gasilsko tehnično enoto, ekipo prve pomoči in ekipo za red in varnost.
3; člen
Specializirane enote civilne zaščite za potrebe občine, po občinskem načrtu cvilne zaščite ustanovijo:
1.	Občinski štab za civilno zaščito — ekipo za dezaktiviranje neeksplodiranih bojnih teles
2.	Delovna skupnost upravnih organov občinske skupščine Sevnica — enoto za obnovo in popravilo mostov ter cestnih prehodov
3.	Občinska gasilska zveza Sevnica — dve desetini v Sevnici in eno desetino v Krmelju
4.	Kmetijski kombinat »Zasavje« Sevnica — ekipo RBK zaščite
. 5. Veterinarski zavod Posavje — Veterinarska postaja Sevnica — veterinarsko ekipo, za nudenje prve pomoči živini in asanacijo
6.	Strojna tovarna Trbovlje — TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica — ekipo varilcev
7.	Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD gozdarstvo Sevnica — tehnično reševalno ekipo
8	GIF Beton Zagorje — TOZD proizvodnja gradbenega materiala — obat Gramat Sevnica — tehnično reševalno ekipo
9.	Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica — ekipo za asanacijo terena — ekipo za vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja
10.	TOZD »Elektro« Krško — delovna enota Sevnica — ekipo za vzdrževanje in popravilo električnega omrežja
11.	Gostinsko podjetje Sevnica — ekipo za prehrano
12 Lekarna Sevnica — ekipo za oskrbo s sanitetnim materialom
13.	Občinska skupnost socialnega skrbstva — ekipo za socialno delo.
4.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost skupaj s hišnimi sveti ustanovi ekipe prve pomoči v vseh stanovanjskih zgradbah, ki imajo nad deset stanovanj.
V stanovanjskih zgradbah, ki imajo manj kot 10 stanovanj pa samoupravne stanovanjske skupnosti s hišnimi sveti dveh ali več stanovanjskih zgradb ustanovi skupno ekipo prve pomoči.
5.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela. temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, ki po 2. in 3. členu tega odloka ustanovijo štabe ih ekipe za civilno zaščito, razporejajo pripadnike civilne zaščite same, vendar v soglasju z upravnim organom za ljudsko obrambo občine Sevnica
6.	člen
Štabi in splošne enote ter ekipe za civilno zaščito ustanovljeni v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela m krajevnih skupnostih, so dolžne sodelovati v reševalnih akcijah v vojni in miru s svojimi sredstvi tudi izven svojega območja na zahtevo občinskega štaba za civilno zaščito.
7.	člen
Za pravilno izvajanje nalog s področja obrambe in zaščite prebivalstva in materialnih dobrin se pooblašča občinski štab za civilno zaščito in upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine občine Sevnica, da opravljata potrebno inštruktažo ter izvajata inšpekcijske zadeve s področja obrambe in zaščite na svojem območju.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji civilne zaščite občine Sevnica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/73.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-2/76-1
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
897.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7(73) in 215 člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20-122/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o obveznem fluorograflranju prebivalstva v občini Sevnica v letu 1976
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obo-
lenj prsnega koša se v občini Sevnica izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev, rojenih do 31. 12. 1952.
2.	člen
*' Fluorografska akcija na območju občine Sevnica bo izvedena v času od 24. 8. 1976 do vključno 2. 9. 1976.
3.	člen
Fluorografiranje je za prebivalce brezplačno.
4.	člen
Fluorografiranje bo izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
5.	člen
Po izvršenem fluorografiranju se morajo na individualni poziv za zdravstvo pristojnega organa ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica izda po potrebi podrobnejša navodila in sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda
2.	odgovorna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na fluorografiranju
3.	kdor kakorkoli ovira nemoten notek fluoro-grafske akcije.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 510-1 75-2
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
898.
Na podlagi 6. odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 42. člena zakona o gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS. št. 37-48/74) in 215. člena statuta Skupščine občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah	i
1. člen
z.a investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti:
— obnova aji zamenjava strešne konstrukcije in kritine
—	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov
—	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten
—	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov
—	obnova fasade hiše
—	popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov
—	popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih
—	popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka
—	popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije, hišnega priključka, zamenjava toplovodnih kotlov in večja popravila
—	popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja
—	popravilo delov osebnega in tovornega dvigala
—	popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije
—	popravilo ali zarhenjava greznic in ponikalnic
—	popravilo ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši
• — pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročelju hiš. rolet, vetrnic, balkonskih ift dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snego-lovov in strelovodov po potrebi
—	obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in otroških igrišč, če spadajo k stanovanjski hiši
—	obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše.
Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oziroma prispevek etažnih lastnikov na m2 stanovanjske površine.
2.	člen
Popravilo ali zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja.
Stroški popravila zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši, stanovanjskih in poslovnih prostorih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo v njihovo breme.
V breme Imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe posameznih naprav,, elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjih in poslovnih prostorih.
3.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela, ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške je:
let
1. zidan štedilnik	40
čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava šamotne obloge, pekači, kotličkov na vodo. grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
/
let
2.	železni premični štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna
zašč.ita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2
4.	plinski štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov
in priključne cevi
5.	električni štedilnik	20
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči, termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 20 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešet, vratič in ploče^ vinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zašči-
1 td z grafitnim premazom, popravil in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna , peč — pločevinasta	12
vzdrževanje enako pod št. 7
9.	lutzova peč	20
vzdrževanje enako kot pod točko 7
10.	termoakumulacijska električna	peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
11.	emajlirana peč na plinsko olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi in gumbov
12.	trajnožareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne
rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	toplovodni litoželezni raditator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in
zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
14.	toplovodni pločevinarski radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje
15.	plinski radiator	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe, pregled vleke
dimnika in nadomestitev metuljčkastega gorilca ter pleskanje
16.	infra peč	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale
ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo	20
(kurjenje z drvmi ali lignitom) čiščenje popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloae. dimne cevi, vrat. posode za pepel, spajkanie kotlička, nadomestitev armature
18 WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana	30
redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana	30
rećjno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran	30
popravilo in nadomestitev tesnil, plavača, potezne vrvice in odsesača
21.	WCK rezervoar — plastični	25
vzdrževanje enako kot pod točko 20
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano	15
let i
čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirov
23.	litoželezno pomivalno	korito	—	emajlirano	30
vzdrževanje enako kot pod točko 19
24.	pomivalno korito	iz	nerjaveče	pločevine	40
vzdrževanje enako kot pod točko 19
25.	plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega
kamna najmanj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	20
redno čiščenje, odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki 2 leti, vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata, varnostnih ventilov, kontrolne luči ter termostatov
27.	pločevinasta kopalna kad — emajlirana 30 čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih
ventilov, sifona, tesnil, zamaška ter verižice
28.	litoželezna kopalna kad — emajlirana	50
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih
ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29.	vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les	45
rc^d n o čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem,
oziroma lakiranjem
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	40
b)	trdi les	50
vzdržvanje nako kot pod točko 29
31.	navaden lesen in ladijski pod
a)	položen na	izolirano	podlago	25
b)	položen na	neizolirano	podlago.	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) 30 redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem,
manjša popravila
33.	bukov in jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem ali
lakiranjem, manjša popravila
34.	hrastov parket	30
vzdrževanje isto kot pod točko 33
35.	tlaki iz umetnih mas
a)	guma, linolej, podolit,	likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
c)	taplsom	20
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem
z dovoljenimi loščili
36.	ksilolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecijanski tlak	'	80
redno vzdrževanje (pranje, mazanje)
38.	betonska tla	40
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
39.	tlak iz kramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40. tlak iz marmorja redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41 lesene rolete feslinger in polkna) vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42,	pločevinaste ali plastične žaluzije
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja in pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci
let
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata
44.	lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev
kjueavnice, ključev/ kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okviri	i	60
redno vzdrževanje, pleskanje
46.	lesena Okenska krila in okviri na fasadi 40 redno vzdrževanje oliv, profilov in ostalega
okovja
47.	lesena notranja okna in okenske police 50 redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov,
oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila	in okviri na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov,
oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	keramična	zidna	obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev
razbitih in odlepljenih ploščic ter stičenje
50.	električna instalacija
a)	nadometna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, slikal, vtičnih doz. svetlobnih teles
51.	domofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic
Stroški zamenjave navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike.
4.	člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti.
Za elemente opreme, katerih pred iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom, prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortizirani del stroškov le, če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovarijske pravice.
Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca. Stanovanjska skupnost ga lahko zamenja z drugim, če je bolj racionalno.
5.	člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za redno obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se s tem, poveča:
—	funkcionalnost stanovanja
—	uporabna vrednost stanovanja
—	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
6	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v zvezi z normalno uporabo.
a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. ki gredo v breme’ stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika, so zlasti:
—	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev
—	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžiganje dimnikov
—	delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje)
—	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stop-niščnih vrat
—	popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in
čiščenje	/
—	popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje
—	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov
—	popravila izolacije ravnih streh balkonov in teras
—	popravila strelovodov in meritve prevodnosti
—	popravila ometov na fasadah, in skupnih prostorih
—	popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb
—	popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa
—	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s 'stopničastega vretena ali hodnika
—	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih
—	popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd.
—	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji
—	popravila električnih instalacijskih vodov do priključka na ^stanovanje
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na insta-cijah
—	popravila in pleskanje instalacij centralne kur. jave, plina, radiatorjev v skupnih postorih
—	popravila plinskih, električnih in centralnih bojlerjev v skupnih prostorih,
—	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev ter skupinskih TV anten
—	nabava požarno-varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito
—	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture
—	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav
—	nabava <jrogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirov za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti
—	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije, dezinfekcije in desinsekcije
—	stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal
—	plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave
—	vzdrževanje skupinskih 1 naprav domofonov, električnih ključavnic ter vzdrževanje in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav
—	čiščenje in ocimašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi in iz-praznjevaniu greznic vsakih 6 mesecev.
b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice, vključno s stroški vzdrževanja iž 3. člena obsegajo zlasti:
—	beljenje stanovanja (slikopleskarska dela) ter zamenjava tapet
—	pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja
—	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov)
—	nadomestitev električnih svetilk in žarnic
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja
—	nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterj, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji
—	nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja
—	čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov
/	— popravilo in nadomestitev straniščnih desk in
škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih	e
—	pleskanje oljnih površin v kuhinji, kopalnici in straniščih ter nadomestitev keramičnih ploščic
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika
—	stroški čiščenja centralnih bojler jev
—	stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav.
7.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so:
' a) pogodbene in zakonske obveznosti
b)	del stroškov stanovanjske skupnosti
c)	stroški plačil organizacijami ki opravljajo storitve stanovanjski skupnosti.
Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš, prispevek za zaklonišča ter obresti od najetih kreditov, če jih je najel hišni svet.
.	8. člen
Obratovanje stanovanjskih hiš, ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov:
—	porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave
—	čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela, zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji)
—	čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi, s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom
—	i zamen j ava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk
—	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih
—	nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirov za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov
—	izobešanje in snemanje zastav
—	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za
smeti in košev za smeti, kant in kontejnerskih posod, kolikor niso vračunani pri odvozu smeti,
—	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši ali več stanovanjskim hišam
—	stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet
—	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti.
9.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše. ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika, prispevek za , uporabo mestnega zemljišča. PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj) ter stroški v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov in stroški pobiranja stanarine.
10.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah se sme uporabiti od skupno zbrane stanarine v posameznih zgradbah tale višina sredstev:
Odstotek stanarine glede na starost stavbe
od 0—20 let	od 20—40 let	od 40—60 let
9,3 “/o	14,8 %>	15 Vo
od 60—80 let	nad 80 let	
18,6 °/o	23,7 °/o	
. Organizacija	za upravljanje	stanovanjskih hiš
predpiše s svojim aktom, dogovorom in letnim programom višino sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stroške upravljanja in zavarovanja hiš in stroške upravne režije.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče. vzdrževanje stanovanja, kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš.
12.	člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnemu svetu. Le-ta jih redno odvaja pristojnim organizacijam, ki te stroške evidentirajo.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov. Hišni svet določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih troškov je m* koristne stanovanjske površine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju.
13.	člen
Etažni lastniki stanovanj sodelujejo pri plačilu vzdrževanja hiš in stroškov obratovanja takole:
— investicijsko vzdrževanje po tem odloku plačujejo organizaciji za vzdrževanje hiš sorazmeren del stroškov vrednosti vzdrževanja hiše, v kateri imajo
stanovanje. Delitev stroškov se izvrši na osnovi površine hiše v m2 tako, da plača etažni lastnik v 8 dneh po izvršitvi del investicijskega vzdrževanja za njego, vo površino za m2, ki jih ima v lastnini,
—	stroške obratovanja plačujejo etažni lastniki v
enakem razmerju, kot je določeno v prejšnji alinei in sicer mesečno ali po posebnem dogovoru z organizacijo za vzdrževanje hiš,	,	,
—	za stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš, ki so navedeni v 7. členu tega odloka, plačujejo etažni lastniki sorazmeren del teh stroškov v “/o na celotne dejanske oziroma planirane stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš. Osnova za delitev so površine v m3, s katerimi organizacija gospodari oziroma stanovanje vzdržuje.
Stroške po tem planu plačujejo etažni lastniki v 8 dneh po izstavitvi računa ali po pogodbi, če je ta sklenjena med organizacijo za vzdrževanje hiš in etažnim lastnikom.
Dokler etažni lastnik pismeno ne obvesti organizacije za vzdrževanje hiš o morebitni spremembi lastništva. je zavezanec za plačila in obveznosti po tem členu in drugih določilih tega odloka lastnik sam.
14.	člen
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje zapisniško oddati organizaciji, ki vzdržuje stanovanjske hiše in sicer v enakem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Primopredaja stanovanja se izvrši v prisotnosti dosedanjega in bodočega imetnika stanovanjske pravice, predstavnika hišnega sveta, vlagatelja in predstavnika organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
Ce se ne da ugotoviti v kakšnem stanju je bilo stanovanje prevzeto, mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje zidarsko prebeliti in očistiti.
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne odda stanovanja po določilih iz prejšnjih odstavkov, odpravi pomanjkljivosti delovna, organizacija za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš na račun dotedanjega nosilca stanovanjske pravice.
Določbe tega člena veljajo oziroma'se smiselno uporabljajo tudi za najemne poslovne prostore.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, tekoče vzdrževanjfe, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 33/73).
16.	člen	j
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 899.
Skupščina obline Slovenske Konjice je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 134, členu statuta občine Slov, Kopjice (Uradni Ust SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine slov. Konjice za leto 1975, katerega sestavni d6l je zaključni račun 1 sredstev občinskih rezerv.
2.	člen
I.	Zaključni račun proračuna izkazuje: N ciin
—	dohodke	,	'	15,103.099,73
—	izdatke	14,790.638,32
—	presežek	dohodkov nad izdatki	313.061,41
3.	člen
II.	Sredstva občinskih rez.erv izkazujejo: din
—	dohodke	688.070,84
—	izdatke	253.180,00
—	ostanek sredstev	-m 890.84
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki iz 2. člena tega odloka v višini 313.061,41 din se nameni za intervencije v gospodarstvu.
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki iz 3. člena tega odloka v višini 434 890,84 din se prenese v naslednje leto.
6.	člen
Zaključni račun proračuna občine in občinskih rezerv za leto 1975 je sestavili del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
V
St. 400-10/76-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975
Vrni«
dohodka
Dohodki
1	Davki na dohodke in davek iz osebnih dohodkov
2	Prometni davek, davek na 'premoženje in na dohodke od premoženja
3	Takse
Predvideno po proračunu
5.165.000
8.068.000 685.000
Predvideno po.rebalansu
Doseženo
4,582.963	4,582.960,65
8,133.201	8.405.236,75
760.694	760,692,85
dohodka	Dohodki		Predvideno po proračunu	Predvideno po rebalansu	Doseženo	
6	Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki	15.837	89.605	89.604,26	
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	336.000	716.767	757.766,10	
9	Presežek dohodkov po proračunu za leto 1974	295.163	507.440	507,439,12	
	Skupaj	14,565.000	14,790.760	15,103.699,73	
					
St. glav. nam.	Razpored dohodkov	Predvideno po proračunu	Predvideno po rebalansu	Doseženo	
o:	Dejavnost org. družbenopolitičnih skupnosti	9,783.384	10,032,089	10,032.084,45	
02	Narodna obramba	550.000	350.000	350.000,00	
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	693.000	708.000	708.000,00	
04	Negospodarske investicije	668.095	1,458.006	1,458.000,27	
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	69.992	69.992	69.992,00	
08	Socialno varstvo	1,400.000	798.001	798.001,00	
09	Zdravstveno varstvo	105.000	111.604	111.601,70	
10	Komunalna dejavnost	/	504.000	499.831	499.830,60	
16	Intervencije v gospodarstvu	447.000	422.489	422.380,15	
17	Proračunske obveznosti jz preteklih let	204.529	204.529	204.528,15	
18	Rezervni sklad	140.000	136.220	136.220,00	
	Skupaj	14,565.000	14,790.760	14,790.638,32	
	stanje sredstev	—	—	313.061,41	
	Vsega skupaj	14,565.000	14.790.760	15,103.699,73	
000.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčenju proizvodom in storitev v prometu [Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72. 28-377/73, 36-547/75 in 58-793/75) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine, dne
30.	junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 5-225/76) se v 5. točki tarifne številke 3 dosedanja stopnja »15 “/o« nadomesti s stopnjo »40 “/o«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-4/76-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r. I
I	901.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) in 8. ter 185. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-31/73) na seji zbora združenega
dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se zagotovijo ix>goji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj, zavaruje mir, red, varnosten snaga in da se stavbe in stanovanja družbene in državljanske lastnine vzdržujejo v uporabnem stanju, se s tem odlokom določijo obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj.
2.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce, ki stanujejo v stanovanjski hiši ali v poslovni stavbi, v kateri je vsaj eno stanovanje.
3.	člen
Vsaka stanovanjska hiša mora imeti na vidnem mestu izobešen seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov.
Vsaka hiša v družbeni lasti mora imeti seznam inventarja, ki se skupaj uporablja. Tak seznam s cenilno vrednostjo posameznih predmetov hrani predsednik hišnega sveta ali hišnik oziroma hišni upravitelj.
4.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
II. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV
5.	člen
Imetniki stanovanjske pravice morajo s skrbnostjo dobrega gospodarjenja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati.
6.	člen
Stanovalci so dolžni zlasti:
1.	uporabljati stanovanje oziroma poslovne prostore v skladu z njihovim namenom ter na način, ki ne povzroča prekomerne obrabe;
2.	vzdrževati stanovanje in poslovne prostore v uporabnem stanju;
3.	paziti na red in snago v poslovnem prostoru ter v skupnih prostorih;
4.	skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro;
5.	sproti uničevati mrčes in drugo golazen;
6.	skrbeti, da se ne kvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave, posebno zaradi mraza in vlage;
7.	takoj naznaniti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih in poslovnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti;
8.	pri dovozu kuriva ali drugega materiala takoj očistiti pločnik in druge prostore;
9.	po potrebi prebeliti prostore, najmanj vsako tretje leto pa kuhinjo;
10.	dati popraviti oziroma nadomestiti predmete, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati imetniki stanovanjske pravice;
12.	parkirati motoma vozila na mestih, ki jih določi hišni svet.
7.	člen
Stanovalci in najemniki poslovnih prostorov so dolžni paziti na red in snago v prostorih in se vesti tako, da ne ovirajo stanovalcev in bližnje okolice v v mirni uporabi njihovih stanovanj.
Zato je posebej prepovedano:
1.	igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjski hiši;
2.	uporabljati stroje in naprave tako, da povzročajo prekomeren hrup in ropot;
3.	sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
4.	igrati se po hodniku, razgrajati v stanovanjih, hodnikih in stopniščih;
5.	pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti stanovanjsko zgradbo;
6.	odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena;
7.	iztepati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah;
8.	prati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih;
9	mgtatl odpadke in druge predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi ali kanale;
10	pisati nritrjevati objave naznanila in obvestila na mestih ki niso za to določena;
11.	zamazati poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore:
12.	zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimikoli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest;
13.	prekomerno močiti tla in čistiti parkete z vodo;
14.	po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano;
15.	postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke ter jih zalivati tako, da voda odteka po zidu;
16.	rediti domače'živali v stanovanjih ali poslovnih prostorih, kleteh in podstrešjih; imeti pse, mačke ali večje število ptičev brez dovoljenja hišnega sveta oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše ali lastnika dela stanovanjske hiše;
17.	hraniti na podstrešju lahko gorljive predmete;
18.	uporabljati , vodovodne, električne, ogrevalne In sanitarne ter druge naprave in instalacije na način, ki povzroča okvare;
19.	puščati vkjučene električne naprave brez nadzorstva; . j
20.	sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predm'ete ob dimnih vodih;
21.	kakorkoli motiti mir in počitek sosedov, zlasti pa od 22. do 6. ure;
22.	storiti kakršnakoli druga dejanja, ki bi utegnila povzročiti škodo ali kaliti medsebojne odnose med stanovalci.
8.	člen
Skupni prostori in skupne naprave morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjske hiše.
čas in način uporabe skupnih prostorov naprav določi hišni svet oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice,
9.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore in naprave v skladu z njihovim namenom, skrbnO z njimi ravnati, paziti, da se ne kvarijo in po uporabi redno očistiti.
III.	OSTALE DOLOČBE
10.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim hišni svet.
Hišnik je zlasti dolžan;
1.	vsak dan pomesti pločnik in pozimi do pol sedme ure zjutraj, po potrebi pa tudi čez dan očistiti sneg s hodnikov, jarkov in kanalskih požiralnikov, ob posledicah posipati hodhik z žaganjem aii pepelom, odmetati sneg od hiše in očistiti prehode;
2.	vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih vsak mesec poribati;
3.	očistiti dvorišče in pomiti enkrat na meseč okna na stopniščih ih skupnih prostorih; !
4.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč;
5.	sproti priglašati hišnemu svetu vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam popraviti;
6.	vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati prod okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati;
7.	skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti;
8 opravljati vse druge posle, ki mu jih naloži hišni svet v skladu s sklenjeno pogodbo.
V hišah kjer ni hišnega sveta, določi zbor stanovalcev. kako se bodo opravljala hišniška dela.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik poslovnega prostora mora ob izselitvi izročiti vse prostore v takem stanju, kakor jih je sprejel, upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov se ugotovi komisijsko z zapisnikom ob izselitvi v navzočnosti člana hišnega sveta oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše ali lastnika stanovanja kot dela stavbe.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik poslovnih prostorov oddati predsedniku hišnega sveta oziroma svojemu stanodajalcu vse ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem ali poslovnim prostorom.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din za prekršek se kaznuje imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora, ki kljub pismenemu opominu hišnega sveta oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše ali lastnika stanovanja kot dela stavbe krši dolžnosti iz 6. člena tega odloka izvzemši 4. točko in krši prepovedi iz 7. člena tega odloka izvzemši 2. in 4. točko.
Kršilec dolžnosti iz 4: točke in 6. člena in kršilec prepovedi iz 2. in 4. točke 7. člena tega odloka se kaznuje po 4. točki 11. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16-144/74).
V.	KONČNE DOLOČBE
13.	člen.
Natančnejša pravila o izvrševanju hišnega reda predpiše zbor stanovalcev za vsako hišo posebej (3. točka. 10. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini — Uradni list SRS, št. 37-427/74).
Pojasnila k posameznim določbam tega odloka daje po potrebi izvršni svet občinske skupščine.
14.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o hišnem redu v občini Slov. Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 25-354/66).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-5/76-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r
902.	♦
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 234. Členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-244/74, 39-468/74. 5-180/ 76 in 10-381/76) ter 134 členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 30. junija 1976 sprejela
j SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1975
I
Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
II
Zaključni račun izkazuje:	<nn
—	obremenitev	,	14.042.690,45
—	vplačila	12.417.605,00
—	zaostanek dolga na dan 31. 12. 1975 2.268.037,75
—	preplačila zavezancev na dan
31.	12. 1975	642.952,30
III
Zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, pre. gled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/76-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
903.
Skupščina občine Sjlovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni Ust SRS, št. 2-4/73) in 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/ 76 in 10-381/76) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji zborov občinske skupščine dne 30. j,Unija 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
I
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
II
Zaključni račun izkazuje:
—	obremenitev
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31/12-1975
—	preplačila zavezancev na dan 31/12-1975
III
Zaključni ričun obsega bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev.
din
2.316.982,05
1.687.047,20
671.031,65
41.996,80
XV
Ta sklep začne veljati osmi dan po odjavi v Uradnem listu SRS.
St, 400-8/76-1	>
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1, r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
805. StallšCa glede Inovacij kot pogoja gospodarskega in
celotnega družbenega razvoja	957
100. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb 038
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
807. OdloCba o razveljavitvi samoupravnega sporazuma o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov osnovnega in dispanzerskega zdravstvenega varstva Pomurskega zdravstvenega doma Murska Sobota	943
ŠENTJUR PRI CELJU
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
904.
Na podlagi 1-, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/73, 37/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in po 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. junija 1976. na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10, junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76 in 6/76) se v tarifni številki 2 točka 6 stopnje prometnega davka spremene od 15 “/o na 40 "/o.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS in se uporablja od dneva objave.
St. 422-568/75-8
Šentjur pri Celju, dne 10. junija 1976.
SOI. Odlok o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu iftTft	944
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
hod. Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1976	946
510.	Pravilnik o pravilih cestnega	prometa	948
511.	Pravilnik o tehničnih pregledih*motornih vozil in prU
klopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov	951
812. Pravilnik o voznikih inštruktorjih	961
gn. Pravilnik o avto šolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon, na katerih ne kandidati za voznike učijo vožnje	968
814.	Pravilnik o zdravstvenih pregledih voznikov motor-
nih vozil in kmetijskih traktorjev in o izdajanju zdravniških spričeval	972
815.	Odredba o določitvi zdravniških komisij druge stop-
nje, ki opravljajo zdravstvene preglede kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev	977
816.	Odredba o višini stroškov zdravstvenega pregleda
kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil in kmetijskih traktorjev	978
817.	Pravilnik o določitvi zavodov za opravljanje zdrav-
stvenih pregledov in analiz za ugotavljanje, če Je bil voznik pod vplivom alkohola, drugih mamil ali pslhoaktivnih zdravil	978
818.	Pravilnik o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske	hiše	oziroma	stanovanja 978
819.	Navodilo o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za
vodo in zrak, za katere sč ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela	989
820.	Sortna lista za sadne	rastline	in vinsko	trto	990
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
• Vinko Jagodič 1. r.
POPRAVEK
Pri objavljenem sklepu o razpisu referenduma za sofinanciranje ureditve občinskih cest I. ktg.: Šmarske in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel) (Ur. list SRS, št. 16/76, stran 873) bi se moralo v četrtem členu na koncu drugega odstavka pravilno glasiti:	. ki bi bil
predpisan za obdobje šestih mesecev in to od L 7. 1076 do 31. 12. 1976.« in ne » ... ki bi bil predpisan za obdobje petih mesecev in to od 1. 7. 1976 do 31, 12. 1076.«
Predsednik zbora delegatov KS Litija — d. b.
Nino Sekulič 1. r.
POPRAVEK
V sklepu sveta krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič — I^esno brdo (Uradni Ust SRS, št. 16/76) je v prvem odstavku 4. člena izpuščeno besedilo, ki se glasi:
*3. upokojenci s pokojnino z varstvenim dodatkom«
Predsednik
sveta KS Drenov grit — Lesno brdo
Angel Bajc !. r.
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
821,	Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoti	993
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
822.	Odlok o zakljutnem ratunu proratuna mesta Ljubljane za leto 1975	994
623. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane	094
824.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega piana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane	994
825.	Odlok o spremembah odloka o sprejetju noveliranega
urbanističnega načrta Medvod	995
82«. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane	995
827.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic. cest in
trgov na ureditvenem območju mesta	Ljubljane	996
828.	Odlok o komunalnih organizacijah, ki opravljajo ko-
munalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane	996
829.	Sklep o soglasju k razrešitvi direktorja Viator Ljubljana, TOZD Mestni potnfSkl promet	(Ljubljana)	997
830.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Viator Ljubljana, TOŽB Mestni potniški promet (Ujubljana) 9DT
831.	Sklep o soglasju k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja TOZD Javna higiena in ceste (Ljubljana) 997
832.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Opere In Baleta SNG (Ljubljana)	997
833.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja strokovne
* službe SIS za ceste (Ljubljana)	998
834.	Sklep n razrešitvi sodnika občinskega sodišča L v
Ljubljani	,	998
835.	Sklep o pooblastitvi Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane za sklepanje družbenih dogovorov o temeljih srednjeročnega družbenega plana za obdobje
1976 do 1980	»98
839. Sklep o razrešitvi sodpiee občinskega sodišča II, V
Ljubljani	»»s
837.	Sklep o imenovanju ijredstojnjka tajništva izvršnega
sveta (Ljubljana)	M«
838.	Sklep o razrešitvi načelnika oddelka za gospodarske,
stanovanjske, komunalne. In prometne zadeve skupščine mesta Ljubljane	»99
Stran
839. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarske, stanovanjske, komunalne in prometne zadeve Skupščine mesta Ljubljane
810. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Brežice)
841.	Odlok o določitvi stanarin v občini Brežice
842.	Odlok o povprečnih gradbenih cenah in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, ki so podlaga za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča (Brežice)
843.	Odlok o poimenovanju ulice v mestu Brežice
844.	Odlok p zaključnem računu občine Celje (obč. proračuna) za leto 1975
845.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje za leto 1976
846.	Odlok o uporabi sredstev rezerv občine Celje
847.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1975 (Celje)
848.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje)
849.	Odlok o hišnem redu (Celje)
850.	Odlok o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč iti grobov ter o varstvu spomenikov in spominskih obeležij (Celje)
851.	Odlok o zazidalnem načrtu »Nova vas« (Celje)
852.	Odlok e spremembi zazidalnega načrta Lava I-C (Celje)
853.	Odlok o spremembi urbanističnega načrta Celje — trasa magistralnega plinovoda Slovenije preko območja občine Celje
854.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« zazidava v Cuprijski ulici (Celje)
855.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od, prometa proizvodov in od plačil za storitve (Grosuplje)
856.	Odlok v zaključnem «.u nu o izvršitvi proračuna občine Kamnik (občinskega proračuna) za 1975
857	Odlok o spr.nner.ibah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od uronjota proizvodov in od plačil za storitve (Kamnik)
858	OdJok 6 spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem na • ; ■ ;ra ureditveno območje Kamnika
859	L Ilok o .' .•.vi komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov (Kamnik)
860. Odlok o /akkavnem računu izvršitve proračuna občine Laško za leto i:?75
861 udlok o rpreniembi odloka o proračunu občine Laško za leto 1976
882. oiiiok o spremembi odloka o posebnem občinskem davim od prometa proizvodov in od plačij za storitve (Laško)
863	Odlok o oprostitvah plačila posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Laškol
864	Odlok a povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976 (Laško)
8G5 Odlok o spiemembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Laško)
866	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Laško
867	Odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Laško
868	Sklep u potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1975
869	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Laško)
870	Sklep o organizaciji in Izvajanju mrliško pregledne službe v občini Laško
871.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija
872.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija
999
999
999
1000
1000
1000
1001
1003
1003
1003
1003
1007
1008
1008
1008
1008
1009
1009
1010 1010 1011 1011 1012
1013
1013
1013
1013
1014
1014
1015
1016 1016 1017
1017
873 OfMMc o dolo-itv« imen novozgrajenih ulic v mestu
Litija	1017
874.	Odlok o spremembi odloka o razporeditvi delovnega
časa in sprejemanja strank pri občinskih upravnih organih (Litija)’	1018
875.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega, samoprispevka za sofinanciranje ureditve občinskih
* cest 1 ktg.: Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na po-
Stran
teku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel)	ioi8
876.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve (asfaltiranja) občinskih cest I. ktg. Šmarske ceste in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija (do krajevnih napisnih tabel) 1018
877.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljub-
ljana Center)	kuj*
878.	Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih delavcev,
ki delajo v gospodinjstvih občanov (Ljubljana Center)	J02;*
879.	Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in področju
dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	1032
880.	Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini
Ljubljana Vič-Kudnik	«	io32
881.	Odlok o javni razgrnitvi predloga podrobnega urba-
nističnega reda naselja Rakitna (Ljubljana Vič-Rudnik)	\	1035
882.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Logatec)	i©35
883.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve na območju občine Logatec	1036
884.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o minimal-
nih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Logatec)	iQ3g
885.	Spremembe in dopolnitve priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Logatec)	1036
886.	Odločba o poimenovanju podružnične šole Vrh nad
Rovtami (Logatec)	1036
887.	Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini
Logatec	1037
888.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Mozirje)	1042
889.	Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu
stroškov delegatom (Mozirje)	1042
890.	Odredba o razglasitvi nekaterih voda na območju
občine Mozirje za varstvene	vode	(rezervate)	1042
891.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Sevnica za leto 1975	1043
892.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov
za leto 1975 (Sevnica)	1043
893.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo
mestnega zemljišča (Sevnica)	1044
894.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ukrepih
za družbeno kontrolo cen v občini	Sevnica	1044
895.	Odlok o ustanovitvi štaba teritorialne obrambe občine Sevnica	1644
896. Odlok o določitvi krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite, za zaščito in reševanje prebivalstva In materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob
naravnih in drugih hudih nesrečah (Sevnica)	1645
897.	Odlok o obveznem fluograflranju prebivalstva v občini Sevnica v letu 1976	1046
898.	Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih
za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Sevnica)	1047
899.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975	1051
900.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slov. Konjice)	1652
901.	Odlok o hišnem redu (Slov. Konjice)	1652
902.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1975 (Slov. Konjice)	1054
903.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov za
starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Slov. Konjice)	l®54
904. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju)	1055
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma za sofinanciranje ureditve občinskih cest I. ktg.: Šmarske In Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litija
(do krajevnih napisnih tabel)	1055
—	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Drenov grič—-Lesno hrdo (Vrhnika)	. *055
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leti- 1076 240 din Inozemstvc 350 din — Reklamacije st upoštevajo it mesec dni pc izidu vsak' Številke Uredništvo in uprava. Ljubljana, Veselova ll. poštni predal 379/VI1 - Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja preklici in naročnine 23 579 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mncnl" Sekretariata p Informacije v fzvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421-1/72