pišejo Tadej Kogovšek, Gregor Danev in Darij Krajčič. Marjan Lipoglavšek se je lotil postranskih proizvodov iz bukovih gozdov. Tu pogrešam omembo kampanj za pridobivanje jedilnega olja iz žira v vojnih in povojnih krizah. O tehnoloških posebnostih pridobivanj a lesa v bukovih gozdovih razpravlja Boštjan Košir. O tveganju za nezgode pri sečnji bukve razpravljata Anton Poje in Igor Potočnik. Z Boštjanom Koširjem se srečamo še v prispevku o poškodbah bukovih gozdov zaradi pridobivanja lesa, kjer poleg poškodb drevja razčleni tudi poškodbe tal zaradi spravila lesa. Za celovitejši pogled na bukev se srečamo še s prispevkom Lastnosti in predelava bukovega lesa ter njegova raba v arhitekturi Katarine Čufar s soavtorji. Za zaključek pa Mitja Piškur in Nike Krajnc predstavita še tokove in rabe okroglega bukovega lesa.
Še nekaj razmišljanj o monografiji
Ko sem pregledoval obsežno monografijo sem se dokopal do podobne ocene, kot jo zapiše že urednik prof. dr. andrej Bončina v predgovoru: Upamo, da bo monografija prispevala k
boljšemu - sonaravnemu in večnamenskemu gospodarjenju z bukovimi gozdovi v Sloveniji ter tudi k racionalni in kulturni rabi bukovega lesa. Čeprav je dokaj celovita, bi bile dobrodošle še nekatere vsebine.
Zato velja pritrditi misli urednika: Naj bo izdaja izziv za nove raziskave bukve in bukovih gozdov, iskanje boljših strokovnih prijemov pa tudi pripravo monografij o drugih drevesnih vrstah v naših gozdovih. Ni jih malo - zato kar pogumno!
Naj dodam še par misli. Pri tako številnih avtorjih, različnih pristopih in izhodiščih ter namenih je razumljivo, da je struktura prispevkov različna, nekateri so zasnovani kot pregledni, drugi pa kot izvirni znanstveni, vmes se najde tudi strokovni prispevek. Tako so nivoji posameznih delov monografije različni, nekateri so podprti z več, druge z manj poglobljenih domačih raziskav. Pri aplikativnih prispevkih v monografiji zasledimo številne koristne napotke, pri drugih je tega manj. Vsi pa nas bogatijo in upam, da se bodo spoznanja pridobljena iz monografije udejanjila v naših bukovih gozdovih.
Mag. Franc PERKO
Jubilej
Adolf Svetličič, 100-letnik
adolf Svetličič, gozdarski strokovnjak, letos praznuje stoletnico in prav je, da se ga ob tem visokem jubileju spomnimo tudi v Gozdarskem vestniku, saj je bil njegov ustvarjalen pisec. Rodil se je v Idriji, 9. 2. 1913. Gozdarski študij je končal v Zagrebu leta 1940 na Gozdarskem oddelku Poljeprivredno-šumarskog fakulteta zagrebške univerze.
Leta 1941so ga Nemci kot naprednega Slovenca skupaj z ženo Nušo izgnali v Bosno (Mostar), pozneje v Sisak. V Mostarju se je rodil sin Jože, v Sisku pa Marjan.
V gozdarstvu je tako najprej deloval v Mostarju in Travniku.
Leta 1944 se je pridružil partizanom (1. četa 1. bataljona VII. Krajiške udarne brigade), bil
po treh dneh ranjen, zato so ga poslali v bolnišnico v Jajcu in ga pozneje premestili v zaledje v Bugojno kot prometnega oficirja.
Inženir adolf Svetličič se je po drugi svetovni vojni vrnil v Slovenijo in v celjskem okrožju organiziral gozdarsko službo. Tako ga je slovenska vlada avgusta 1945 postavila za vodenje poslov okrožnega gozdarja pri okrožnem NOO v celju. Julija naslednje leto (1946) je bil imenovan za v. d. ravnatelja Savinjskega gozdnega gospodarstva s sedežem v Gelju. Že septembra 1946 je postal načelnik kmetijskega oddelka pri OOF Gelje.
P
Kot je bila navada v tistem obdobju, so se dekreti kar vrstili, in že decembra 1946 je bil imenovan za vodjo Savinjskega gozdnega gospodarstva s sedežem v celju. To delo je opravljal le kratek čas, saj je kmalu postal šef odseka za nakup lesa iz zasebnih gozdov. Že septembra 1947 je bil »dan na razpolago« Planski komisiji LRS.
Mogoče je prav, da malo podrobneje spoznamo razvoj in delovanje načrtovanja v povojnem obdobju. Že 1. oktobra 1945 je bila pri Predsedstvu vlade LRS ustanovljena Komisija za gospodarski načrt, ki naj bi načrtovala gospodarski razvoj in povojno obnovo. V njej je bil tudi referat za kmetijstvo in gozdarstvo. Junija
1946	se je komisija preimenovala v Načrtno komisijo. Spet je nastala reorganizacija. Načrtno komisijo so preimenovali v skladu z navodili Zvezne planske komisije v Plansko komisijo. Po sprejetju petletnega načrta od leta 1947 do 1951 je bila spet reorganizacija Planske komisije; v njej je bil ustanovljen Oddelek za naravna bogastva. Z odlokom o reorganizaciji Vlade LRS z dne 11. 4. 1951 je bila Planska komisija ukinjena, vse zadeve in pristojnosti so prešle na Gospodarski svet LRS in Glavno upravo za plan LRS. Glavna uprava za plan LRS je bila 4. 7. 1952 ukinjena, njene pristojnosti je prevzel Gospodarski svet LRS. V obdobju od leta 1953 do 1956 je deloval Republiški zavod za gospodarsko planiranje, od leta 1956 do 1963 pa Zavod Ljudske republike Slovenije za gospodarsko planiranje.
Pa se povrnimo k A. Svetličiču, ki je od leta
1947	do 1964 delal v okviru teh, stalno se spreminjajočih se planskih inštitucij. Njegovo delovno področje je bilo načrtovanje razvoja gozdarstva in lesne industrije (glej bibliografijo).
Po letu 1964 je do upokojitve decembra 1973 deloval v okviru Poslovnega združenja Les. aktiven je bil še nekaj let po upokojitvi, delal je honorarno, in prav iz tistega obdobja izhajajo številni strokovni prispevki in analize, ki so razvidni iz priložene bibliografije.
Prejel je več odlikovanj, posebno ponosen je na medaljo zaslug za narod in medaljo za hrabrost,
ki ju je dobil za zasluge v NOB, za svoje strokovno delo pa je bil leta 1961 odlikovan z redom dela z zlatim vencem.
Še do pred dvema letoma sta z zdaj devetindevetdesetletno ženo živela dokaj samostojno v Šiški, sedaj pa sta nastanjena v Domu starejših občanov Medvode.
Bibliografija:
Ekonomska problematika našega gozdnega in lesnega
gospodarstva. Ekonomska revija, 1951 in 1955. Gozdni fondi Slovenije. Gozdarski vestnik, 1955. Lesno gospodarstvo v Sloveniji ob desetletnici osvobodilne
borbe. Les, 1955. Gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1955. Gozdarski
vestnik, 1955. V spomin inž. Franju Šulgaju. Gozdarski vestnik, 1956. O nekaterih problemih lesnega gospodarstva v Sloveniji. Les, 1957.
O smernicah za razvoj industrije predelave lesa v razdobju
od 1957 do 1961. Les, 1957 Načrtovani razvoj gozdarstva za razdobje od 1957 do
1961. Gozdarski vestnik, 1958. Razvoj lesne industrije v Sloveniji v razdobju od 1961
do 1965. Les, 1961. Nekateri važnejši problemi gozdnega in lesnega gospodarstva v letu 1962. Gozdarski vestnik, 1962. O nekaterih osnovah lesne industrije v razdobju do leta
1970. Gozdarski vestnik, 1964. Za skladen razvoj gozdarstva, lesne in papirne industrije.
Gozdarski vestnik, 1965. O soodvisnosti gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojno tehnično in ekonomsko razmerje med proizvodnjo hlodov in žaganega lesa smreke-jelke in bukve. Tehnične osnove. Strokovna in znanstvena dela IGLG, 1983. 87 str.
Industrijski lesni ostanki v Sloveniji: nastanek in poraba
v letu 1977, IGLG, 61 str. Uporabljeni viri:
-	Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 do 1977.
Ljubljana 1979.
-	Šumarska enciklopedija. Jugoslovanski leksikografski
zavod, Zagreb, 1963.
-	Dr. Marjan Svetličič (pisni vir).
Mag. Franc PERKO