Celje - skladišče D-Per 214/1969 1119690544,8 COBISS o GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE IZ VSEBINE: — Križem kražem po sejmih Baška vabi Nova stanovanja Žene — gasilke Ekonomska propaganda — Izobraževanje ob delu — Zdravje, delo, produktivnost —■ Novatorji SPREMEMBE V UPRAVNEM ODBORU Na zadnji seji delavskega sveta so potrdili nekatere spremembe v upravnem odboru. Tako je bil odpoklican kot član upravnega odbora Marjan Pilih, ki je bil postavljen na delovno mesto direktorja sektorja prodaje in je obremenjen še z nekaterimi drugimi funkcijami, tako da je delavski svet uvidel potrebo, da ga razreši članstva v upravnem odboru. Zaradi delovnih in drugih pogojev, ki jima ne dopuščajo, da bi se udeleževala sej1 upravnega odbora, sta bila razrešena namestnika člana upravnega odbora Marjan Kvartič in Valerija Jazbinšek. Srečko Pukl je bil namestnik člana upravnega odbora in je odšel na delo v drugo podjetje. Anton Pišek, ki je bil član upravnega odbora, je prav tako odšel na delo v drugo podjetje. Za člane upravnega odbora st g. bila izvoljena Marjan Pe- telinšek in Cedomir Deletič, ki sta bila doslej namestnika člana upravnega odbora. Za namestnike članov upravnega odbora pa so bili izvoljeni Edvard Coklič, Alfonz Kolar, Franc Lampe, Ervin Belak in Marija Gričar. Nova stiskalnica Lepo je slišati, da bomo na-' bavili nov stroj, saj so naši stroji — kot vsi dobro vemo — Že zastareli. Strokovne službe iščejo sedaj ugodno ponudbo za nabavo nove večstopenjske stiskalnice, ki bo obogatila naš proces proizvodnje z večjo storilnostjo. Na osrednji proslavi ob 50-ietnici KPJ, ZSJ in SKOJ v parku prejšnji teden. Prišlo je tudi precej članov našega kolektiva. V sredo, 4 junija ob 17. uri bo slavnostna seja delavskega sveta v počastitev jubileja tovarne. Na sejo smo povabili tudi mnoge odgovorne delavce občine in republike. Goste bo pozdravil predsednik delavskega sveta Slavko Vizjak, nato pa bo imel slavnostni govor. Na letošnjem beograjskem sejmu tehnike smo ob sami otvoritvi dobili šopek 20 nageljnov in čestitko ob našem jubileju. Bili smo veseli in presenečeni nad njihovo pozornostjo. Takole so nam napisali:- KOLEKTIV BEOGRAJSKEGA SEJMA VAM ČESTITA OB JUBILEJU IN VAM ŽELI OBILO USPEHOV V PRIHODNJE. Dobro poslovanje Na zadnji seji upravnega odbora je bilo obravnavano četrtletno poročilo o poslovanju podjetja, iz katerega je razvidno, da smo v tem času dosegli lepe gospodarske uspehe. Naša prodaja po vrednosti znaša 30 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta, čeprav so v mesecu marcu že nastopale sezonske težave. Upravni odbor, ki je obravnaval to poročilo zelo pozorno, je pozval vodstvo podjetja in s tem tudi vse strokovne službe, naj si prizadevajo, da bomo tudi v bodočih mesecih dosegli dobre poslovne rezultate. Pripraviti je treba dopolnilne plane in akcijske programe, da bo. gospodarjenje še bolje in da ;i bodo stroški proizvodnje čim ; manjši. ) \ V i» ) 0 ) Vzpodbudne številke Le--na hitro bomo postregli s podatki, ki jih imamo za prve štiri mesece letos za naše delo. Že samo po kilogramih smo v januarju naredili 2,824.643 kilogramov (lani v istem mesecu 2,455.501 kg), v februarju 2,587.000 kg (2 milijona 414.395 kg lani v februarju), v marcu letos 3,024.972 kg (lani smo naredili v marcu 2,443.239 kg) in v letošnjem aprilu 2 milijona 752.051 kg (lani v istem obdobju 2,307.575 kg). V letošnjih prvih štirih mesecih smo torej naredili kar 1,567.057 kg več kot lani v istem času. Če pri tem povemo še, da se je odstotek delovne sile povišal le neznatno v marcu za 0,39 odstotka) potem je to nedvomen uspeh. Razumljivo, da je takšen obseg proizvodnje prinašal seboj marsikatero težavo, od zajezenega transporta, nabite za-vijalnice, do prepolnih skladišč, ki so bila že prejšnja leta mnogo premala za manjši obseg proizvodnje. Res pa je, da na zalogi nikakor ni toliko več, kot smo mi več naredili. K tem številkam še tole: odstotek slabše kvalitete se je še posebno pri emajliranih izdelkih občutno izboljšal. O prcjdaji v letošnjem letu smo v eni prejšnjih številk že poročali. Razumljivo je, da ima prav ta oddelek v naši tovarni ob takšnem povečanem obsegu proizvodnje težavno nalogo, to pa se bo pokazalo še posebej v prihodnjih — poletnih mesecih. Obširnejši sestavek o prodaji pa bomo spet objavili v prihodnji številki Emajlirca, ko bomd lahko hkrati že postregli tudi s podatki o našem delu v maju. eo Strokovno posvetovanje emajlircev tokrat pri nas V počastitev' 75-letnice našega podjetja bo pri nas strokovno posvetovanje jugoslovanskih emajlircev. Organizator posvetovanja bo Združenje emajlircev Jugoslavije in naše podjetje. Posvetovanje bo v oktobru letos. Predvidevamo, da bodo na posvetovanju sodelovali trije naši strokovnjaki. ■ <* Kot vsako teto, tako smo tudi letos najprej razstavljali na sejmu v Koliiu, zatem pa še v Lyonu v Franciji in nato zadnje'dni v aprilu v Grazu. Sejem v Grazu obišče vsako leto precej naših ljudi, vendar pa bomo tudi o tem malce napisali. Domači sejmi so pričeli prejšnji mesec v Zagrebu, nato sredi maja v Ljubljani Alpe — Adria in te dni v Beogradu pomladanski sejem tehnike. Potem bo s sejmi za nekaj časa predah, le prav v pasjih dneh bo sejem v Skopju in upamo, da bomo poročilo takrat — v vsakem primeru še vrocfe — objavili. _ SEJEM V KOLNU Udeležba na tem sejmu je za naše podjetje že tradicionalna, saj vsako leto samostojno organiziramo razstavo naših izdelkov. Sejem v Kolnu je zelo pomemben, ker ga obiskujejo trgovci iz vseh delov sveta, in sicer iz Amerike (ZDA, Kanada), Levante (Libanon, Izrael itd) ter Afrike (Libija, Tunis itd). Največ interesentov pa je bilo iz skandinavskih držav, Beneluxa in seveda iz same Zapadne Nemčije. Tržišče Za-padne Nemčije imamo dobro\ obdelano, v zadnjem času pa delamo tudi na reorganizaciji naše zastopniške mreže na tem tržišču. Poleg naše posode so bili razstavljeni proizvodi zapadno-nemške konkurence, ki je po- SEJEM V LYONU Da bi tržišče Francije mogli temeljito obdelati in ugotoviti kakšne so možnosti'za povečano prodajo naše emajlirane posode, je bilo odločeno, da organiziramo samostojno razstavo na letošnjem mednarodnem sejmu v Lyonu. Sejem je trajal Od .22. do 31. marca letos: Lyon je važno križišče in trgovski center z močno industrijo. Sejem pridobiva iz leta v leto na pomembnosti posebno zaradi bližine meje z Italijo in Švico. Narben naše udeležbe na tem sejmu je bil, da navežemo stikfe z grosisti — direktnimi uvozniki v južnem delu Francije, ker sedaj v glavnem izvažamo našo posodo na območje Pariza. Razstavni prostor na sejmu v Lyonu kazala zelo širok asortiman emajlirane posode težje izvedbe v najrazličnejših barvah in dekorjih — prevladujejo pa predvsem pastelne barve. V proizvodnji težje vrste posode so napravili kvalitetni skok češki proizvajalci. Iz tega sledi, da bomo morali tudi mi posvetiti večjo pozornost izdelavi naše special posode posebno kar se tiče pastelnih barv in dekorjev. Naši izdelki so vzbudili veliko zanimanje pri obiskovalcih posebno zaradi barv. So pa glede kvalitete zelo občutljivi in smatrajo posodo, ki ima na zadnji strani dna vidne sledove konic žgalnih rešetk kot sekunda' kvaliteto. V Južni Franciji živi mnogo priseljencev iz Tunisa, AlŽira in Maroka in ti poznajo našo posodo posebno kotliče, čajnike in turške kavo-varje, vendar so trgovci — pri- seljenci iz Sev. Afrike, ki so obiskali naš stand, detaj listi. Navezali pa smo stike s pomembnimi firmami — uvozniki, preko katerih upamo prodati lepe količine naših izdelkov, seveda če bomo' pazili na kakovost in pa skrajšali dobavni rok. Na francoskem tržišču se srečujemo z močno konkurenco domače emajlne industrije, Grazu organizirata Gospodarski zbornici iz Ljubljane in Zagreba ter urejujeta izmenjavo, blaga v okviru sejemskih sporazumov. Naše podjetje vsako leto razstavi nekaj svojih izdelkov na tem sejmu, ki je sicer bolj lokalnega značaja, vendar pomemben za utrjevanje naših poslovnih odnosov z nekaterimi pomembnimi firmami kot so Razstava naše sanitarne opreme na sejmu v Zagrebu mnogo pa je na tržiščtt uvožene posode (predvsem težje)- iz Zapadne Nemčije; Italije in Norveške. V zadnjem času pa je precej narasel Uvoz posode iz H6ng-Rotiga. SEJEM V GRAZU Sejem v Grazu od 26. aprila do 4. maja 1969. Sejem v Kastner & Ghler, Moden Miil-Ier itd. Poleg emajlirane posode obstoja še največ izgledov za plasrrtan peči na olje na avstrijskem tržišču. Obdelava tržišča je vsekakor težavna, ker je konkurenca ne samo domače emajlne industrije (Austria-Email), ampak tudi češke in poljske. V. T. dela sejmov POMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM Najprej naj kar povemo, da smo imeli tokrat večji in lepo urejen razstavni prostor v hali 6 in prav uspešno razstavo naših ogrevalnih naprav na zunanjem razstavnem prostoru. Na sejmu so vzbujale največ pohvalnega pa smo slišali o pečeh. Zanje je na tržišču veliko zanimanje, še posebno za trajno gorečo peč KAMIN EMO 5. Na zunanjem prostoru so tako med strokovnjaki kot med samimi graditelji vzbujali precej pozornosti panelni radiatorji, saj zavzemajo manj prosto- ■ i cvroo, Takole je izgledala naša razstava posode v Zagrebu pozornosti naše peči — Kamin EMO 5 in EMO 8 v obeh dražjih izvedbah (z reliefom in s kaminskim okencem), pa seveda tudi naša razstavljena spe-cial posoda z izredno lepimi in modernimi dekorji. ra, laže jih je čistiti, pa tudi lepši so. S proizvodnjo pa bomo morali pohiteti, saj je bilo na sejmu slišati, da jih bodo začeli v kratkem izdelovati prav na veliko v nekem srbskem podjetju. Alpe Adria 1969 — imeli smo celo lutko, kije varovala »kuhinjski« del razstave . ... Za ta: sejem pač velja — tako pomladi kot jeseni —, da ga obišče največ trgovcev, vse ostale sejme v domovini obiskujejo več neposredni potrošniki. Razumljivo, da je s trgovci tekla beseda o radiatorjih, ki jih ni nikoli dovolj, o SPE-CIALU, ki naj bi prišel na trg takšen kot na sejem, največ ALPE — ADRIA MAJA LETOS V LJUBLJANI V nasprotju z izrednim zanimanjem za peči na zagrebškem pomladanskem velesejmu, lahko trdimo, da Slovenci o pečeh domala vse vedo. Propagandna akcija minulega leta 8 + 5 torej prinaša sadove prizadevanj in vloženega denarja in je do- Naš zagrebški zunanji prostor — toplotne naprave kazala, da je bila to dobra investicija za prihodnje obdobje, saj je izdelek dobil svoj sloves in ima dobro ime. Mnogi obiskovalci — tokrat izključno po-Trošniki — so se ob pečeh sicer ustavljali; vendar so kar v medsebojnem pogovoru ugotavljali, češ, te peči so dobre, da kupil jih boni na jesen, dobro se obnesejo in še in še. Koliko ljudi pri nas se loteva gradnje, je bilo očitno- na tem sejmu, kjer so se res številni obiskovalci zanimali predvsem za kotle za ogrevanje družinskih stavb ali dvojčkov. Potroš- niki pa o naši domala zaokroženi seriji kotlov še premalo vedo. In še .beseda o samem razsipnem prostoru — bil je velik, zelo lepo urejen, pokazali smo veliko in mnogim obiskovalcem. čeprav nekateri pro:-izvajalci temu sejmu ne posvečajo tolikšne pozornosti, pa je, čeprav morda ne iz stališča komercialnih rezultatov, pomemben kot potrošniško informativna razstava in udeležba *— še posebej, ker smo imeli po mnertju mnogih prav mi najlepši razstavni prostor — koristna. „inifriii' a«? riPzi MM ^ i ■'i O naših pečeh Slovenci veliko vedo — bolj je obiskovalce zanimal x kotel 30 T BAŠKA VABI Le nekaj tednov in spet se bomo znašli pred šolskimi počitnicami in pred časom dopustov. Že odrasli se dopusta veselimo, kaj se ne bi počitnic veselili otroci, ki po 10 mesecih guljenja šolskih klopi spet svobodno zadihajo in se otresejo vseh skrbi. Počitnice niso saifie sebi namen, ampak si morajo otroci v tem času pridobiti nove moči in zdravje za svoje nadaljnje delo v novem šolskem letu. Morje je za vsakega našega otroka nekaj, kar ga privlači, veseli se novega kar ob njem doživi, zato ni čudno, da je za letovanje otrok v našem kolektivu vedno večje zanimanje. Ob potrditvi zaključnega računa za leto 1968 in ob razdelitvi sredstev za leto 1969 je DS namenil del sredstev sklada skupne porabe tudi za preventivno okrevanje tako članov kolektiva kot njihovih otrok. Preko Centra za socialno delo v Celju organiziramo tudi letos letovanje naših otrok v Počitniškem domu v Baški. Predšolski otroci bodo letovali od 20. 6. do 3. 7. 1969, za šoloobvezne otroke pa bo v celoti naša izmena od 31. 7. do 14. 8. 1969. Cena 15-dnevnega letovanja znaša 250 din, V tem znesku je vračunan 15-dnevni pen-sion, varstvo otrok po strokov- VSELILI Konec tega meseca bo dograjen stolpič V v soseski Zg. Hudinja. V njem bo zopet dobilo stanovanje 20 družin naših delavcev. Večina teh delavcev bi se praviloma morala seliti v nova stanovanja že lansko leto v tem času, vendar je bilo to odloženo zaradi širših interesov tovarne. Kot je znano, smo preteklo leto neposredno pred vselitvijo stolpiča IV zaradi širjenja tovarne porušili 4 stanovanjske hiše na Krožni poti in smo namesto pričakovalcev s prioritetne liste, morali seliti stanovalce teh hiš. Stanovanjska komisija je že odločala o bodočih stanovalcih tik pred prvomajskimi prazniki, seveda na podlagi prioritetne liste »A« iz leta 1966. Seznam stanovalcev tega stolpiča je bil objavljen tudi že na oglasnih deskah za rok 15 dni. Po preteku tega roka se bo komisija ponovno sestala in dokončno odločila tudi o primerih, za katere še ni dokončno. Za nekatere pričakovalce stanovanj je odločilnega pomena tista določba pravilnika o dodeljevanju stanovanj, ki predvideva 50% NAŠE OTROKE Dohodek na člana družine din nih močeh in prevozni stroški. Komisija za letovanje je skle: nila, da se bo iz Že omenjenih sredstev sklada skupne porabe prispevalo delno k stroškom za letovanje posameznega otroka, delno pa bodo morali prispevati starši po prispevni lestpici, ki je odvisna od dohodka na družinskega člana. Lestvica je naslednja: Prispevek staršev din do 300 50 od 300,01 do 400 100 od 400,01 do 500 150 od 500,01 do 600 200 nad 600 250 Da bi prispevek staršev ne bil vzrok, da otrok iz številne družine ali iz družine z izredno nizkim dohodkom ne bi mogel letovati, ker starši niso v stanju plačati prispevka, je komisija sklenila, da takšnih primerov ne sme biti in bodo tovrstne primere individualno obravnavali ter najkritičnejše oprostila prispevka. želimo, da bi letovali otroci predvsem tistih staršev, ki jim sami počitnic ob morju ne morejo nuditi, otrokom pa bi letovanje koristilo. TS SE BODO participacije tistih delovnih organizacij, • kjer je zaposlen zakonec. Ob vselitvi tega stolpiča bomo prvič izvajali tudi dopolnilo pravilnika glede soudeležbe pri dodeljevanju stanovanj. Pričakovalce stanovanj smo o tem že pismeno obvestiti ob začetku leta. Vendar lahko ugotavljamo, da je bilo to dopolnilo v glavnem z razumevanjem sprejeto. Spočetka je bilo proti temu prispevku precej odpora, vendar je predlog precej[ izgubil na ostrini s tem, ko je bila kategorija delavcev z osebnimi dohodki izpod 300 N-din^ na družinskega člana oproščena prispevka. Sredstva, ki jih bo podjetje s tem pridobilo, bodo porabljena za kreditiranje individualne gradnje. Vsota sicer še zdaleč ne bo zadoščala potrebam, vendar bo led prebit, čeprav gre pri tem prispevku praktično le za posojilo stano-jemalcev, bomo sčasoma le morali preiti z dosedanje miselnosti na to, da je tudi stanovanje potrošna dobrina in da si ga bo mogoče le na ta način pridobiti. SZ Industrijsko gasilsko društvo EMO želi v svoje vrste vključiti tudi žene Letos slavi naše podjetje 75-letnico svojega obstoja, 15. maja pa je bilo tudi 33 let obstoja našega gasilskega društva. V gasilskem društvu EMO so vključeni predvsem moški člani kolektiva, četudi večino kolektiva predstavljajo naše sodelavke, žene in dekleta. Da bi razširili svoje vrste, so člani društva na svoji letni skupščini soglasno sprejeli sklep, da k sodelovanju povabijo tudi žene in dekleta, da v društvu formirajo tudi ženski oddelek. , Na osnovi novega zakona o narodni obrambi in vojaški obveznosti gasilske enote predstavljajo posebne enote civilne zaščite. Vse žene pa se po tem zakonu obvezno vključujejo v enote teritorialne obrambe, kot v enote civilne zaščite in delovne enote. žene, ki se bodo vključile v gasilsko društvo kot v po- d, 10 enoto civilne zaščite, ne bodo pozivali v ostale enote d. f sebno civilne zaščite, teritorialne enote ali delovne enote, Zato pozivamo vse sodelavke, žene in dekleta, ki imajo željo in voljo sodelovati v gasilskem društvu in v njem delovati tudi kot članice enote civilne zaščite, da se takoj prijavijo. Prijave sprejema poveljnik industrijskega gasilskega društva EMO Franc Medved v varilnem oddelku. S I d, » .« Za ženski gasilski oddelek bo organiziran poseben tečaj, članice tega oddelka pa bodo pozneje imele tudi možnost posebnega šolanja za častnike in podčastnike gasilskih enot, enako kot je to omogočeno moškim članom društva. Nadure v porastu Nadurno delo narašča in zato je potrebno poostriti kontrolo nad tem. Zlasti je treba paziti, da se v nadurnem delu opravljajo res taki posli, ki jih v rednem delovnem času ni mogoče opraviti in ki imajo svoj učinek za napredek v proizvodnji in poslovanju podjetja. VISOKA OBRATNA REŽIJA Obrat TOBI Bistrica ima visoko obratno režijo. Zaradi tega bo gospodarsko analitski sektor izdelal analizo, zakaj je ta režija tako visoka in kaj bi bilo treba storiti, da bi jo znižali. Nerešene disciplinske prijave V zadnjem času se je nakopičilo precej prijav zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Da jih bo komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti lahko rešila, bo imela precej dela. Morda pa takega dela ne bi imela, če bi bili vsi nekoliko bolj disciplinirani pri delu, kajti prijave zadevajo največ neopravičene izostanke z dela, neopravljanje delovnih nalog in podobno. Obvestila Prosimo, da oprostite, da je Emajlirec izšel po daljšem presledku. Zato pa smo tokrat poskrbeli za nekaj več branja. Na željo avtorja članka Kaj se res ne da nič ukreniti, ki je bil objavljen v 3. letošnji številki Emajlir-ca, objavljamo, da navedbe v tem sestavku niso točne in se avtor za takšno zavajanje opravičuje. Prejeli smo ponoven odgovor k sestavkoma Javna zahvala za takšno odgovornost. Pred časom je prvi sestavek napisal Jurij Met-ličar, odgovor na prvi članek pa je v prvi naslednji številki posredoval Slavko Vizjak, ki je zadevo spremljal in poznal. Sedanji tretji sestavek nam je ponovno poslal Jurij Metličar, vendar smatramo, da sta imela oba avtorja s svojima sestavkoma priložnost povedati svoji mnenji v prvih sestavkih in zato polemiko zaključujemo. Uredniški odbor Ce se nam zdijo predvidevanja, ki so pod tem naslovom izšla v časopisu »Privredni pregled«, preveč fantastična in zaskrbljujoča, so vsekakor skromnejša od vizij Julesa Verna. Toda današnja stvarnost je v. mnogočem zdaleč prekosila celo njegove najdrznejše sanje, če pa obenem premislimo, kako hitro mine 25 let, kolikor nas še loči od stoletnice obstoja našega podjetja in kako neverjeten razvoj se nam v tem obdobju obeta, moramo napeti vse sile, da bomo znali našo poslovno politiko usmeriti v skladu z razvojem na našem in svetovnih trgih. Ekonomska propaganda - predprodajna udarna sila in motor prodaje Izobraževanje ob delu (nadaljevanje in konec) ZAPOSLENIH NORMATIVNO Jugoslovanska ekonomska propaganda še ni takorekoč niti prav zaživela, ko drugod že pospešeno snujejo koncepcijo reklame in propagande za naslednjih trideset let in več. Evropski in ameriški strokovnjaki so si edini v napovedi, da bo ekonomska propaganda še v nadalje ostala predprodajna udarna sila in motor prodaje na tržišču. Delovala bo v okviru tako imenovanega marke-ting-komiteta, ki bo edini upravljalni vzvod v podjetju. Toda rezultati znanstveno-tehnolo-škega napredka — elektronika, molektronika, informacionika in kibernetika, bionika in genetični inženiring, fotonistika, avtomatika in ostale znanosti — bodo bistveno spremenile ma-terialno-proizvodne sile in tudi obliko ekonomske propagande. Ogrodje propagande ne bo več predstavljala ideja, temveč avtomatika, monomatetika in in-formacionistika. Leta 2000 ne bodo vodili propagande ekonomisti, temveč znanstveniki — tehniki. Namesto motivacije nakupovanja bodo vzpodbujali povpraševanje avtomatski servisi in najsodobnejše oblike razdeljevanja izdelkov. Ne bo uličnih panojev, plakatov in neonskih reklam, ker za njih ne bo več prostora. Vedno važnejše bo oglaševanje v tisku, čeprav bo tudi tisk zelo ogrožen od prodora televizije. Prodajalo se bo izključno s hišnimi prospekti in katalogi. Po teh predvidevanjih bodo tržišča zelo nestabilna, pogoste bodo krize, huda konkurenca in silno povečanje stroškov za očuvanje in razvoj trga, kar bo odločilno vplivalo na nenehno zniževanje cen. Ob predvidevanju takšnih ekonomskih gibanj bo brez dvoma močno narasel pomen propagande, njene metode pa bodo vedno bolj znanstvene. Pri gigantskih premikih v ekonomiki bodo znatno narasli stroški za ekonomsko propagando, obenem pa set bo tudi spreminjala struktura stroškov za posamezna reklamna sredstva. Če so bili doslej V Jugoslaviji stroški za sejme povprečno na prvem mestu in stroški za oglase na predzadnjem, bodo že leta 1975 oglasi na drugem in ob prelomnici tisočletja na prvem mestu. Toda ob sedanji stopnji rasti bi znašali stroški za propagando povprečno' le 1,5%, in leta 2000 okoli 4% dd (vsekakor!) prodaje. Tovrstno naraščanje ponazarja krivuljo, ki je veljala za-srednje razvite države že pred deset in več leti. Takšen vzpon ne obeta najbolj vzpodbudne perspektive v konkurenčni borbi prihodnosti na mednarodnih tržiščih. Interesantno pa je, da se po tej računici propagandni stroški ne odrejajo več iz mase bruto produkta, temveč kot odstotek prodaje, zato bodo znatno višji in torej ustreznejši. Jugoslovanska ekonomska propaganda se bo morala hitreje usmerjati v sodobno in učinkovito organizacijo, vendar brez naglih skokov. Pred nami so še veliki napori, da v skladu s preusmeritvami v politiki, razvoju, planiranju, tehnologiji in sploh vsej gospodarski strukturi osposobimo tudi ekonomsko propagando za pozitiven in ustvarjalen odnos do napredka. Na osnovi ocene dosedanjega razvoja, r.sedanjega stanja in potreb nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja, bi morali IZOBLIKOVATI REPUBLIŠKO POLITIKO DO IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH IN DOLGOROČNEJŠI NAČRT ZA RAZVOJ TEGA PODROČJA. Le temeljito izdelan razvojni koncept lahko vsebuje tudi najbolj ustrezne konkretne strokovne in organizacijske ukrepe ter ekonomske instrumente, ki bi dejansko zagotavljali napredek na tem področju in preprečili stagnacijo in nazadovanje (v tem pogledu Slovenija, zaostaja za nekaterimi drugimi republikami). Realizacija takega koncepta in dolgoročnega plana zahteva KOORDINACIJO IN ENOTNO VPLIVANJE tistih faktorjev, ki bi imeli pri tem odločilno vlogo. Mogoče bi bilo v ta ñamen potrebno tudi KOORDINACIJ: SKO TELO, ki bi bilo dejansko pristojno in sposobno enotno usmerjati tak razvoj. Za pospeševanje tega vzgojno-izobraževalnega področja potrebujemo SPOSOBNO IN UČINKOVITO STROKOVNO SLUŽBO. Ta bi bila lahko združena v nekem samostojnem zavodu (če bi Zveza delavskih univerz Slovenije pridobila potrebno število svetovalcev za izobraževanje v delovnih organizacijah, bi lahko razširila strokovno službo na celotno področje izobraževanja ob delu); lahko pa bi bila samostojna enota v sestavu druge institucije (npr. Zavoda za šolstvo, Gospodarske zbornice SRS). S pomočjo te službe bi v strokovnem pogledu lahko odigrali vidnejšo vlogo za posamezne panoge tudi določeni šolski in izobraževalni centri in eventualno tudi posamezne razvitejše delavske univerze. Naloge take strokovne službe bi bile zelo obsežne, saj je očitna potreba po strokovno izdelani metodologiji izobraževanja ob delu in njenih instrumentov (nomenklatura poklicev, metodologija sistematizacije delovnih mest, izdelave profilov in programov, izdelava programov za široke in ozke profile itd.); očitna je ' tudi potreba po sistematičnem usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov ter po usmerjanju institucij v skladu z republiško politiko in splošnimi družbenimi interesi. Proučiti in urediti bo treba tudi mrežo ustanov za izobraževanje Odraslih ter zagotoviti redno šolanje kadrov za njihove potrebe. Tako kot ostald področja našega vzgojno-izobraževalnega sistema bo potrebno tudi IZOBRAŽEVANJE UREDITI v republiški in v interni zakonodaji delovnih organizacij (v našem podjetju je sedaj taka zakonodaja že urejena). Potrebnost splošne pravne ureditve izobraževanja zaposlenih je širše utemeljena v predlogu za izdajo zakona o ustanovah za izobraževanje odraslih, ki (ne sicer v celoti) nakazuje tudi konkretna vprašanja, ki naj bi jih ta zakon uredil. Razen tega zakona pa bodo potrebni še drugi predpisi, ki bodo urejali posamezna odprta vprašanja (izobraževanje za poklice ozkega profila oziroma strokovno izobraževanje pod ravnijo poklicnih šol itd.). Vse navedene misli oziroma predlogi se mi zdijo primarni. Lahko pa bi jim dodali še vrsto konkretnih predlogov, ki bi jih konkretizirali ali dopolnili. Nikakor ne mislim, da mora imeti urejanje tega izobraževalnega področja prednost pred urejanjem rednega šolstva. Slabosti kateregakoli področja vzgojno-izobraževalnega sistema se namreč negativno odražajo v svojih posledicah v celotni družbi. Področje izobraževanja ob delu prav zato ne sme zaostajati v razvoju, ker bi le-to povzročilo občutno škodo za družbo in njen družbenoekonomski napredek. S. V. NOVO V KNJIŽNICI — Simonovič M.: »Sirovinska baza Jugoslavije u čvrstim fosilnim gorivima i mogučnost njenog dalj nog razvoja i koriščenja«. Beograd 1968. — Pantič P.: »Sirovinska baza nuklearnog goriva u Jugoslaviji«. Beograd 1968. — Savič S.: »Termoenergetska sirovinska baza Jugoslavije«. Beograd 1968. — Veličkovič D.: »Specifični prirodni i drugi izvori energije i specifični energetski procesi«. Beograd 1968. — Protič R.: »Neki ekonomski aspekti istraživanja i proizvodnje tekučih i plinovitih ugljenovodika kod nas«. Beograd 1968. — »Cena ekonomičnosti prenosa električne energije vodo! vima 220 kV i 380 kV u Jugoslaviji«. Beograd 1968. — Požar H.: »Prlog metodu za odrečivanje optimalne energetske strukture«. Beograd 1968. IMENOVAN NOV UREDNIŠKI ODBOR EMAJLIRCA Kot vsako leto ob tem času. je upravni odbor tudi letos imenoval člane novega uredniškega odbora našega Emaj-lirca. Člani v prihodnjem letu bodo Berginc Frane, ,Hempt Drago. Krebs Anton. Knafelc Franc, Tržan Vera in Vili Končan. Po službeni dolžnosti sodeluje na sejali urednica glasila. 6 EMK¡ifli>ieo (OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 1969) . Letos je Svetovni dan zdrav-za znova v celoti in poglobljeno posvečen zdravstvenemu varstvu -pri delu. Z geslom: »Stopnja zdravstvenega varstva delavcem je merilo, po katerem se v mednarodnem svetu presoja naprednost in položaj delavskega razreda v katerikoli državi« — ta Svetovni dan zdravja dovolj nazorno in imperativno nakazuje potrebo po čim aktivnejšem in uspešnejšem varstvu pri delu tudi pri nas, zakaj — »za sleherno pedjo našega napredka in razvoja stoji človek — najpomembnejši ustvarjalec vseh naših dobrin. Brez njegovega posredovanja in pomoči bi vse surovine in stroji in vsa finančna sredstva ne bila nič drugega kot brezplodni instrumenti« (dr. Candau, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije). Če je torej temu tako, bodo vsi napori naše industrije in agrotehnike dosegali znatno manjše uspehe in nezadovoljiv napredek, če za zaščito človeka — tega najpomembnejšega -u-stvarj.alca vseh naših dobrin — ne bodo ustvarjeni zdravi delovni in življenjski pogoji. Zdravje in produktivnost — dva osnovna cilja naše ustvarjalnosti! Ni produktivnosti brez zdravja, nasprotno, ne bo materialnih možnosti za ohranitev zdravja, če ne bo produktivnosti. Tako neločljivo sta ta dva cilja v medsebojni odvisnosti, da si sodobne. ustvarjalnosti in napredka ne moremo zamisliti brez neločljivega sodelovanja osnovnih služb, ki skrbijo za zdravje in produktivnost — zdravstvene službe in industrijske tehnologije. Ker pa je zdravje zmožnost aktivnega prilagajanja spremembam okolja, ki se kaže v stanju telesne in _ duševne ter socialne blaginje in ne le v bolezenski odsotnosti ali nezmožnosti za delo, vstopajo v krog odgovornih činiteljev pri doseganju opisanih ciljev nepogrešljivo tudi predstavniki drugih služb v industriji in javnih ustanovah: psihologi, ka-drovniki, socialni delavci, varnostni inženirji in drugi. Vsi navedeni predstavljajo ob tehnologu in zdravniku nedeljivi organizem, ki je nosilec vseh zamisli, akcij in ukrepov, potrebnih na širokem področju varstva pri delu. Ne bo odveč, če si za bolje razumevanje funkcij in nalog takega organizma pogledamo nekaj členov iz temeljnega zakona o varstvu pri delu (Ur. 1. SFRJ 15/6 5in 29/65): — varstvo pri delu obsega ukrepe in sredstva, s katerimi se ustvarjajo varni delovni pogoji; x. — vami delovni pogoji se ustvarjajo s sodobnimi tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzrok poškodb in zdravstvenih okvar delovnih ljudi pri deiii; — za varstvo pri delu morajo skrbeti delovne organizacije, organi družbenopolitičnih skupnosti in druge pravne osebe, pri katerih so zaposlene osebe na delu; — delovna organizacija je. glavni nosilec nalog in zadev, s..katerimi se izvaja in pospe-šuje'Varstvo pri delu; — uresničujoč pravico samoupravljanja v organizaciji, imajo ljudje na delu pravico in dolžnost organizirati varstvo pri delu in skrbeti za napredek varstva vseh članov delovne skupnosti; — varstvo pri delu se uresničuje in pospešuje vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem produkcijskega procesa, tehnološkega procesa in sploh delovnega procesa. Delovna organizacija je torej po zakonu neposredno zadolžena organizirati učinkovito varstvo pri delu, samoupravni organi imajo pravico in dolžnost to varstvo izvajati. Sam zakon pa vsebinsko postavlja zdravstveno službo neposredno vštric vsem ostalim službam v industrijski odnosno delovni organizaciji, istočasno pa zavezuje te poslednje, da ničesar ne ukrepajo in ne načrtujejo brez sodelovanja zdravstvene službe odnosno mimo sodobnih principov zdravstvenega varstva pri delu (principi medicine dela). Dokler tako Sodelovanje ne bo dosledno izvedeno in dokler se skupen program varstva pri delu ne bo tako izvajal, ne moremo pričakovati uspehov pri doseganju ciljev, o katerih smo govorili na začetku: zdravje in produktivnost. Ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja, ko po vsem svetu znova glasno manifestirajo idejo varstva pri delu, moramo zgoraj povedano misel tudi pri nas najglasneje izpovedati in z njo sleherni delovni organizaciji, družbenim službam, družbeno-političnim skupnostim nenehno dokazovati humanistično, socialno in ekonomsko nujo, ki nam narekuje sistem varstva pri delu v vsej njegovi kompleksnosti vse bolj in neprestano izpopolnjevati. V kompleksu varstva pri delu so za zdravstveno varstvo delavcev posebnega pomena obratne ambulante, ki morajo opravljati neločljivo preventivno in kurativno zdravstveno varstvo. Obratna ambulanta 'skrbi za prilagoditev človeka delu in dela človeku, s čimer utrjuje zdravje delavcev in pomaga delovni organizaciji pri boljši organizaciji dela in pri večanju storilnosti. Zato morajo zdravstveni delavci obratnih ambulant poznati tehnološki proces, organizacijo dela, te- lesne in druge obremenitve, poznati morajo zdravstvene škodljivosti in druge činitelje pri delu, , ki utegnejo škodljivo vplivati na zdravje delavcev in na njihovo delovno sposobnost. Seveda pa bo delo obratnih ambulant ostajalo osamljeno in neučinkovito, dokler ne bo nedeljivo vključeno v spredaj opisani organizem. Le tako, z roko v roki, upoštevajoč vsesplošna načela varnosti, bodo doseženi rezultati, ki zanesljivo jamčijo uspešnost neke delovne organizacije na osnovi zdravja in produktivnosti vsega delovnega kolektiva. (Nadaljevanje sledi) Novo v knjižnici — Žinič S.: »Sirovinska baza Jugoslavije u tekučim i plinovi-tim gorivima u mogučnosti razvoja ove baze«. Beograd 1968. — Jankovič S.: »Stanje siro-vinske baze nuklearnog goriva u svetu (proizvodnja, rezerve, kvalitet, ležišta)«. Beograd 1968. — «Opis pomaka automatske jedince za rukovanje puškom«. Beograd 1968. — »Termička obrada u kup- kama s rastaljenom soli«. Beograd 1968. -- . — »Konstruirana procesna postrojenja, komercijalno .i teh-ničko razmatranje izbora i prirojene električnih regulacionih uredaja«. Beograd 1968. ----- »Uredaji za rezanje i prematanje filmova«. Beograd 1968. — »Preduzeče Vhessoe i energetska industrija«. Beograd. 1968. — »Slatka voda iz mora«. Beograd 1968. — »Djelatnost poduzeča Lucas«. Beograd 1968. EAJ JE Z NOVATOR JI? Tema za diskusijo V prvih povojnih letih je bilo novatorstvo in racionalizacija predmet mnogih razprav v časopisju. Delavci -r izumitelji so predstavljali središče pozornosti v j a v-' nosti. Tisti časi so minili in z njimi žal tudi — dasiravno le amatersko — gibanje izumiteljstva. Mladi naraščaj skoraj ne pozna več pojmov novator in racionaldzalor, četudi sta svoje čase mnogo prispevala razvoju naše industrije. Takrat nismo imeli mnogo znanstvenih usta-noV: Skoraj povsod smo še orali ledino in vsak izum, sleherna iznajdba sta bili dobrodošli. Danes je stanje popolnoma drugačno. Za znanstveno raziskovalno delo trošimo dosti denarja. Desetine delovnih organizacij ima svoje lastne inštitute. Kje šmo pogrešili? Ali naj Se zato manj posvečamo gojenju masovne prizvodne ustvarjalnosti in tehničnega napredka? Mi smo storili prav to — in pogrešili. Dejstvo, da smo medtem marsikje, dosegli zadovoljivo raven tehničnega in znanstvenega napredka, bi moralo biti samo razlog več za nadaljnje spodbujanje iiovatorjev in raciona-lizatorjev. Po podatkih mednarodnega urada za zaščito indu-pnijavljenih izumov prepričljivo med zadnjimi v Evropi, sirijske lastnine v Genevi, je Jugoslavija po številu V Luxemburgu izide letno po eden patent* na 314 prebivalcev, pri Švedih na 692, v Franciji na 1351, v Italiji na 2635, v Grčiji na 8429, v Poljski na 19.058, v Jugoslaviji pa pridemo do enega patenta letno šele na 83.500 prebivalcev! Primeri Takšna so razmerja v izumiteljstvu med nekaterimi državami. Toda na primerih nekaterih naših kolektivov lahko vidimo, koliko so prispevali proizvodni delavci, tehniki in inženirji, ki predlagajo tehnične izbojšave. V Železarni Sisak so prijavni 1965 leta 20 patentov. Z njihovo praktično uporabo so prihranili v .enem letu 1,700.000 dinarjev. Avtorjem izumov so izplačali 28.765 dinarjev nagrad, kar znaša 1,7 % 'prihranka. Zakaj Med delovnimi. organizacijami, ki pomagajo novator jem in racionalizatorjem, navaja ustrezna analiza Sveta Zveze sindikatov naslednje: IMT v Rakovici, »Cinkamo« v Celju, »Prvomajsko« v Zagrebu, Rudarsko — topilniški bazen v Boru, Tovarna dušika v Goraždu, »Famosa« v Hrastniku, »Moša Pijade« v SvetOzarevu, »Borisa Kidriča« v Lukavcu in »Podravko« v Koprivnici. Verjetno je še dokaj kolektivov, ki povečujejo dohodek s spodbujanjem izumiteljske ustvarjalnosti delavcev. Vemo pa tudi, da mnoge delovne organizacije le simbolično stimulirajo svoje delavce za novatorstvo in racionailizatorstvo. - V »Varteksu« je bilo v dveh letih prijavljenih in sprejetih 16 izumov, s katerimi je podjetje prihranilo milijon novih dinarjev. Toda predlagatelji niso dobili nobenega nadomestila. V tovarni šamota v Arandjelovcu, nekemu niso priznali racionalizacije v konstrukciji vagoneta za tunelsko peč, čeprav so s to izboljšavo letno prihranili 600.000 N-din. Takšnih primerov je žal mnogo. Zakaj? (Tanjug) £Xnafí)i6&---------------------------------- Kakšni smo in kakšni naj bi bili? V svetu so se v zadnjih letih zgodile velike spremembe; kar je bilo včeraj še iantazija, to je danes resničnost. Tudi haše delo v podjetju se je spremenilo. Prišli smo in prihajamo do novih spoznanj, delamo z novimi surovinami in uvajamo nove metode, ki so spremenile stare delovne navade in tehnologijo. Če bi se danes pojavil mojster, ki je bil strokovnjak pred 50 leti in bi hotel prevzeti vodenje dela in ljudi,, bi se moral naučiti novih znanj, katera ob njegovem času niso bila znana. Ne bi pa bilo dovolj, da bi osvojil samo strokovna znanja. Temeljito bi moral spremeniti način dela in vodenja ljudi. Delavec, ki dela, ni samo proizvajalec, ampak je tudi upravljalec in soodloča pri usodi skupine in podjetja. Zato bi naš ded težko razumel, da so mogoči takšni medosebni odnosi in težko bi se privadil nanje. Pa poglejmo, kaj ,zahteva današnja doba od delavca, ki je postavljen,. da vodi delo sodelavca. Kakšne lastnosti naj ima? — da je pravičen, — da ima voljo do prevzema odgovornosti, — da je umirjen in da ima zaupanje vase, — da zna hitro odločati, — da je pri dajanju nalog jasen in kratek, — da je energičen, — da dobro pozna tehnične Strani svojega dela in je čvrst v svojem znanju, — da ima čut človečnosti, — da se zna obvladati v kočljivih situacijah. Lahko bi našel še mnoge lastnosti, ki naj jih ima vodja. Literatura našteva do 50 takih lastnosti, ki naj jih ima vodja. Bilo bi idealno, če bi našli take ljudi, ki bi imeli prav vse naštete lastnosti. Zavedati pa se moramo, da so vodilni tudi samo ljudje. Vsak človek ima dobre in slabe strani, zato bi bil nesmisel iskati idealne vodje. Bolje se je ozreti in videti kakšne lastnosti imajo vodje, ki imajo dobre uspehe. Navadno so uspešni vodje po značaju zelo različni, imajo pa nek skupni imenovalec, da znajo delati in imajo pri delu dobre rezultate. Kakšne prijeme so uporabljali? — Znali so si pridobiti sodelavce (ne podrejen), — znali so sestaviti delovne skupine po interesih in sposobnostih, — nekateri vzpodbudijo skupino tako, da sami primejo.za delo in s lem primerom pokažejo, kako naj se to delo opravi (jo potegnejo za seboj), — drugi znajo ustvariti človekovo zaupanje v skupini in s tem dosežejo sodelovanje skupine tako, da vsak sodeluje, — nekateri od njih pa znajo uspešno pritegniti sodelavce k planiranju in presojanju delovnih nalog. Tako dosežejo, da vsak delavec razmišlja in daje svoje izkušnje skupini v cilju čimbolj-šega uspeha. Vsi prijemi pa so v‘osnovi isti, to je, da imajo vodilne osebe pravilen odnos do sodelavcev. V tem primeru so delavci res sodelavci in ne podrejeni. Na tej osnovi počasi izginja razlika med nadrejenimi in podrejenimi. Sodelavci niso• več figure, ki spre- Bodite kritični pri odgovorih in odgovorite tako, kot je v resnici in ne tako, kot sami veste, da bi bilo pravilno! Rezultati točkovanja: Med 8 in 11 točkami: Ste odkriti in pripravljeni na pristno sodelovanje s sodelavci. Ljubše vam je sodelovanje skupine z vami, kakor da dela skupina pod vami. Med 12 in 23 točkami: Se danes, tudi v moderno organiziranih in opremljenih obratih so ljudje, ki bi se najraje, kakor v »starih časih« zaprli vase in čuvali svoje »tajne« recepte in s tem dosegli slavo »učenega« moža. Kakor ni bilo mogoče ljudem, ki so čuvali svoje recepte vzdržati napram tistim, ki so bili za sodelovanje in so prekriti v znanosti te »tajnosti«, tako tudi vam ne bo mogoče vzdržati s tistim, kar so vam dale izkušnje pred leti. Preveliko samoljubje in nepotrebno skrivanje »tajnosti« zavira nemoteno izigravanje sil, kar je predpogoj za uspeh pri delu. Izmotajte se iz vaše zaprtosti, s katero ljubosumno čuvate vaše znanje. Poizkušajte se vključiti z jemajo povelja in izvršujejo podrejena dela. Razlika med vodjo, in skupino je ta, da ima vodja bolj zahtevne naloge in večjo odgovornost, ki pa je zbir odgovornosti celotne skupine. Spodaj je pripisan kratek vprašalnik, s pomočjo katerega lahko vodje izboljšajo svoje delo. Pazljivo opravite točkovanje in gotovo še'boste lahko uvrstili v katero od imenovanih skupin vodij. vašimi izkušnjami v skupno delo. Priznanja in uspehi ne bodojzo-stali. v Med 24 in 32 točkami: Vi ste diktator pri delu. Sami veste vse, imate pregled čez vse in »veste vse«. Vaši sodelavci so delovna sredstva, ki morajo izvrševati vaše ukaze. Poizkusite napraviti pri sebi majhno spremembo: Ne učite samo enkrat »jaz« »Jaz imam delo za vas« ■— »Jaz želim, da bo delo tako narejeno« •— »Izdelajte mi do jutri« — ampak skušajte z »midva« ali »mi« ■— »mi moramo izvršiti to delo v treh dneh« — »pred nami je naslednji problem ...« — »kaj mislite, kako bi midva rešila najbolj pravilno to nalogo?« Dovolite vašim sodelavcem sodelovati pri preudarjanju, planiranju in odločanju. Pogovorite se z njimi o skupnih problemih Vprašajte sodelavce za mnenje in prediskutirajte z njimi predloge in pripombe. Tako boste na-, pravili vaše sodelavce iz togihl izvrševalcev v sodelavce. , Ali res dopuščate sodelavcem da sodelujejo? O M S a H 1. Ali se pogovorite s sodelavci o pro- Jh O Ph a >o > >o ' CD > blemih, načrtih in odločitvah? 5 3 1 2. Ali si uredite vaše delo tako, da imate samo vi pregled? 1 2 3 3. Ali upoštevate predloge vaših sode- lavcev? 1 2 3 4. Ali želite delo opravit sami, če je to možno? 1 2 3 5. Ali se pred odločitvijo posvetujete s sodelavci? 5 3 1 6. Ali odločate sami za vsako malen- kost? 5 3 1 7. Ali želite, da bi sodelavci samo to naredili, kar se jim naroči brez lastnega razmišljanja? 1 2 5 8. Ali obrazložite sodelavcem vzroke vaših odločitev? 3 2 1 SKUPAJ PISMA Ob odhodu v pokoj se za dar rilo iskreno zahvaljujem vsem delovnim tovarišicam in tovarišem, posebno tovarišu mojstru Belak Francu iz dekor oddelka. KIKER Ani Skoraj nimam besed, s katerimi bi se zahvalila mojim dobrim sodelavcem v pocinkovalnici: Res 'presenetilo me je poslano darilo. Torej prav lepa. hvala za pozornost, katero mi izkazujete. ¿ Ob prazniku dela vam iskreno čestitam ih vam želim mnogo delovnih uspehov ter vsem prav lep pozdrav. Čmajne Marija upokojenka MIMIKA JE PISALA V uredništvu smo pred dnevi spet dobili sestavek Marije Gregl, poznamo jo pa bolje kot Mimiko. Gotovo se mnogi še spominjajo njenega zadnjega pisma ob odhodu v pokoj. Vendar Mimika ni pozabila na nas, poslala je obširen sestavek, katerega najbolj zanimive dele objavljamo. KAJ SE GODI? Pred dnevi sem srečala tovarišico, ki mi je povedala, da so v emajlirnici pred dnevi spet za nekaj časa prekinili delo. Menim, da to ni dobro, pa če? prav naj bi to bil. odjek zaradi nižjih osebnih dohodkov, sa/ zaradi zastoja potem še manj dobijo. Z ustavljanjem dela namreč ne bomo mogli rešiti tistega kar ni prav, poleg tega pet so za takšno-roševan je druge poti. V nadaljevanju svojega pisma je naša Mimika pisala še o naših ljudeh v tujini in o delu ia priznanju za delo Jugoslovanom zunaj. Pisala je tudi o tem, kako si delavci želijo napredka in velikokrat govorijo o tem, kaj bi morali narediti, da bi se hitreje razvijali. Med drugim je v svojem pismu Mimika načela še vprašanje, kako včasih ne izkoristimo časa najbolje, kako nam s tem čas in denar uhajata skozi prste. Ob koncu svojega pisma je Mimika napisala še, da se v proizvodnji zavedajo, da imajo ljudje v upravi veliko problemov, ki jih morajo rešiti, da pa so za takšno delo tudi šolani. Zato bi morali težave odpravljati vedno sproti, ko se pojavijo, ne pa šele takrat, ko sa vrč od hoje po vodo že razbije. No, seveda, Mimika nam je v spismu zaželela tudi obilo uspehov. 8 E*M¡f¡heo> in v Zvezna skupščini SFRJ je 11. februarja 1969 sprejela zakon o narodni obrambi in zakon o vojaški obveznosti. Ker člani kolektiva niso seznanjeni s temi zakoni in ker se posamezna določila teh zakonov različno, tudi izkrivljeno tolmačijo, bomo v našem časopisu postopno objavili posamezna za TO VAS BO ZANIMALO...! člane kolektiva, interesantna in morda še neznana določila. Ker novi zakon o narodni obrambi in zakon o vojaški obveznosti zajema tudi žene, je prav, da obrazložimo in navedemo posamezna določila. Ker večino kolektiva predstavljajo žene, prav zato njim dajemo te.prve obrazložitve. Zakon o vojaški obveznosti v svojem 1. členu postavlja: »Vojaška obveznost občanov je splošna! Vojaška obveznost obsega: — naborno obveznost — obveznost služiti vojaški rok — obveznost služiti v rezervnem sestavu.« 2. člen določa: — obveznost služiti rok se iz-, vršuje v JLA — obveznost služiti v rezervnem sestavu pa v jugoslovanski armadi in v teritorialni obrambi. Po 3. členu so vojaški obvez-, »osti zavezani vsi jugoslovanski državljani, kar pomeni, tako moški kot tudi ženske. Vendar ženske niso zavezane naborni obveznosti in ne obveznosti služiti vojaški rok. Glede obveznosti žensk zakon določa naslednje: Obveznosti služiti v teritorialni obrambi so zavezane ob pogojih, ki jih predpisuje ta zakon, vse ženske, ki so sposobne za vojaško službo, obveznosti služiti v rezervnem sestavu v jugoslovanski ljudski armadi pa ženske vojaški obvezniki, ki imajo izobrazbo za opravljanje strokovnih in tehničnih služb v JLA. Ženske se kličejo v rezervni sestav JLA samo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju. Po navedenem je razvidno, da ženske samo v primeru vojne nevarnosti in vojnega stanja imajo vojaško obveznost. Po 48. členu zakona o vojaški obveznosti so ženske dolžne služiti v rezervnem sestavu, vendar čl. 49 določa, da so ženske lahko poklicane v vojaško službo od začetka leta, v katerem dopolnijo starost 19 let, do konca leta, v katerem dopolnijo 40 let, ženske — rezervni oficirji in vojaške uslužbenke pa do konca leta, v katerem dopolnijo starost 50 let. Ne glede na navedene roke se v vojaško službo ne pokličejo: — žena, če je njen mož poklican v vojaško službo — vdove, ločene in neporočene ženske, če imajo otroka, ki še ni star 15 let — žena, katere mož ni poklican v vojaško službo, če ima o-troka, ki še ni star 10 let — nosečnice Take so določbe zakona o vojaški obveznosti za žene. Zakon o narodni obrambi pa v 87. členu postavlja obveznost 0 Krožek za podvodne dejavnosti pri LT EMO je začel že pred zimo z izvajanjem delovnega programa, sprejetim za leto 1969, kajti člani krožka želijo oditi na potapljaško akcijo dobro pripravljeni, saj so si za cilj izbrali precej oddaljene — Kornate. člani krožka so takoj pričeli s kontrolo in pripravo pomožnega orodja in opreme, z izdelavo gldbinometrov,