Ste v. 145 TRST, petek 27. maja i9i0, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN totfi efe nedeljah In praznikih ob 5-, eb ponedeljkih ih t. ijatraj. PuaBilM iter. m prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) v mo«si »obakarnak t Trstu ia okolici. Godci, Kranju, št. PMra. Postojni, Sežani, Nahreiini, Sv. Luctfi, Tolminu. Ajdov-i&ni, Dornkergm itd Zastarel« 6te». p« 5 nr6. (10 iMt.). JCLAtl 8E RAČUNAJO NA M1LIMSTRC ▼ ikckosti 1 CENE: Trgovinski ia obrtni ogtui po S as. »a, >*AiJir»»iea, zahvale, poslanice. oglasi denarnih zavodov »o /.O vt. mm Za oglase v tekstu Hot* do a vrst 26 K. vsaka «*EDINOST^ it. 145 V Trsttl, dne 27. Biaja i9 i0 ravno gospodo, ki pišejo v glasilo danes žalostno proslulega kancelarja Mecchie, častil in nazival kakor svoje tržaške vrle sobojevnike! in kako se je opravičevalo to gonjo proti nam ? V imenu vere, v imenu krščanstva, v imenu preporajanja v Kristu. A to v obrambo zistema, ki ga stdaj cerkven dostojanstvenik označa kakor brezsrčnega in nekrščanskega. Prava blasfemija! So se li kedaj najvzvišeneji pojmi tako grdo prostituirali? Kancelar Mecchia je bil spiritus movens tega zistema v tem tako zvanem preporajanju v Kristu. Paralela med tem dejstvom in med fotografijo, ki jo je napravil o tem človeku kanonik Buttignoni nam pravi, kako velika laž je bila to in kako se je s vzvišenimi stvarmi podpirala gnjilav, ki nam jo je razkril kanonik Buttignoni. Ne radujemo se, ne poskakujemo od veselja in nočemo posnemati „Slovenca", ki brska na vse strani, kje bi našel, pa biio tudi kako najneznatnejo in za javnost povsem indiferentno privatno zadevico, da more potem vsklikati na našo škodo: Glejte jih, taki so vsi! — Kakor je to storil na brezmejno perfiden način ravno te dni, ko je neko zasebno afero radi žaljenja časti, kakoršne se dogajajo vsaki dan po vsem božjem svetu, izkoristil, češ, da meče žalostno luč na iz- štatufih, predloženih državni dumi, bo delovanje visoke šole v vseh delih podvrženo kontroli kuratorja učnega okraja. Vseuči-liščni rektor, izvoljen od profesorskega sveta, je odgovorni zastopnik vseučilišča. Njegov« izvolitev bo moral potrditi minister. Kandidat, ki ga minister ne potrdi, ne sme biti zopet izvoljen. Ako ostane izvolitev dvakrat nepotrjena, tedaj imenuje rektorja minister. — Dijaki in profesorji so med seboj le v znanstvenih odnošajih. Dijaški shodi so podvrženi splošnim določbam o zborovanju m se imajo vršiti izven vseučilišč. Na vseučilišču so dijaki združeni le v znanstvenem delovanju. Učni jezik je povsod ruski, le na vseučilišču v Jurjevem (Dorpat) je nemški jezik dovoljen na bogoslovni fakulteti, razun tega se bo na varšavskem vseučilišču poljski jezik in slovstvo predavalo v poljskem jezrku. Določbe o vsprejemanju Židov ostanejo v veljavi. Potovanje generalnega štaba. — Y torek je odšel generalni štab z Dunaja na daljše potovanje, ki bo trajalo 10 dni Generalni štab poseti tudi Postojno in Gorico. Nadomestna državnozborska volitev v Splitu. Dne 4. junija se bo vršila v Splitu vsled odpovedi mons. Bulica držav-nozborska nadomestna volitev šestega dal- udeležil tudi namestnik princ Hohenlohe z zasluga našemu vrlemu poslancu dru. uradniki namestništva ; zaključil je procesijo baru, ki se je za to potegoval na merodaj-zopet oddelek bosanskega pešpolka št. 4. nih mestih na Dunaju. Omeniti je, da se je Na trgih Barbacan, Squero vecchio, S. Gia- sestanka v poljedel. ministerstvu na Dunaju como in pred stolnico so bili štirje evan- dne 11. maja t. 1., ko se je določalo • geliji z blagoslovi; ob vsakem blagoslovu podelitvi podpore za živinorejo, udeležil naš vestne tržaške kroge, da-si se je_afera do- matinskega okraja. Hrvatski demokrati kan didirajo dr. Josipa Smodlaka, ki ga bo podpirala tudi narodna hrvatska stranka. — Izvolitev dr. Smodlake je potemtakem skoraj gotova. Ameriški senat vsprejel flotni zakon. Iz Washingtona poročajo : Senat je vsprejel flotni zakon, s katerim je dovolil 130 milijonov dolarjev. V tej svoti so zapopadeni stroški za dva Dreadnoughta. Ta znesek presega za tri milijone najvišo svoto, ki je bila dosedaj dovoljena za mornarico. Ruska carska dvojica poseti Darm-stard. Neki nemški listi poročajo, da prideta ruski car in carica s svojimi otroci v drugi polovici poletja v Darmstadt, kjer ostaneta dlje časa. Carska rodbina bo bivala na gradu Wolfsgarten pri Darmstardtu. Malorusko vseučiliščno vprašanje. Maloruski klub je imel v sredo pod predsedstvom načelnika profesorja Romanczuka da!j>o sejo, na kateri je razpravljal o malo-ruskem vseučiliščnem vprašanju. Poslanca dr. Konstantin Lewicki in prof. Kolessa sta poročala o zadnjih pogajanjih na Dunaju in v Lvovu. Rekla sta, da se pogajanja bržkone v kratkem zopet prično. Klub je vzel to poročilo delegatov hvaležno na znanje ter se je izjavil popolnoma sporazumnim toliko s poganji samimi kolikor tudi s podlago, na kateri so so vršila. Vprašanje Ivovskega vseučilišča. — Iz L jva poročajo: Prihodnja konferenca za vre-i iev razmer na Ivovskem vseučilišču se bo » ršila na Dunaju te dni. Na tej konfe-rei= :i se bo razpravljalo o dveh predlogih. Nt rej o formuliranju cesarjevega odloka o poijskera značaju Ivovskega vseučilišča, nato pa o tem, kako da se izvede prehodno stanje, dokler se ne osnuje povsem samostalno malorusko vseučilišče. Eden maloru-skih profesorjev je že izdelal regulativ za ta slučaj, da se pozovejo maloruski docenti, dokler se ne osnuje povsem samostalno malorusko vseučilišče. godila daleč od Trsta, v Istri! Tako daleč je šla perfidija „Slovenceva", da je skušal metati črno senco na pošteno ime kristal-nočistih ljudi z namigavanjem na dogodke, ki so se odigrali v času, ko so bili ti ljudje — v povojih ali pa jih morda celo na svetu ni bilo. To sicer ne spada k gornjem predmetu, ali omenjali smo, da pokažemo kako mi odklanjamo taka bojna sredstva in kako krivično bi bilo, ako bi mi po vzgledu „Slovenca" hoteli iz kričečih grehov jednega Mecchie delati zaključke na moralno kvaliteto vseh stanovskih tovarišev tega kancelarja. Ne! Mi ne zagrešamo take krivice, za-greša pa jo „Slovenec" dan na dan. Ali bodimo pravični tudi nasproti kanoniku Mecchiji. On je krivec ali ni v tem edini krivec ! Ima celo visokega sokrivca. Kanonik Buttignoni trdi sicer, da je imel Mecchia škofa Nagla pod svojo popolno oblastjo. Nekateri hočejo celo vedeti, da je bilo zelo tehtnih razlogov osebne naravi, radi katerih je bil škof Nagi obnemogel nasproti svojemu kancelarju. Toda mi dopuščamo še drugo možnost; da je namreč postopanje dr. Mecchie odgovarjalo namenom in načrtom teroristične narave škofa Nagla. Ali bodi kakor hoče. Domnevanje, da je Nagi dopuščal tako divjanje proti svojemu boljemu prepričanju, bi bilo najža-lostneje spričevalo za cerkvenega in dušnega nadpastirja. — Če pa je soglašal in je bil Mecchia le slep izvrševalec njegove volje, potem pa sedita na zatožni klopi dva moža: Mecchia in — Nagi. In naj je eno ali drugo; dejstvo, da se je takov mož povspel še višje, nam kriči, da — smo v Avstriji! Pouk afere Buttignoni-Mecchia pomenja polom režima Naglovega in prinaša pouk, do kakih posledic dovajajo eksperimenti z nemškimi škofi v slovanskih krajih. Dnevne novice. Povratek cesarjev iz Bosne in Hercegovine. Cesar dospe na svojem povratku iz Bosne in Hercegovine dne 4. junija na postajo Hetzendorf in se od tamkaj poda v Schonbrunn. Posl. Hinkovič, ki je bil nedavno izvoljen v Brodu, je vstopil v avtonomni klub hrvatsko-srbske koalicije. Proti evropskim navadam v Turčiji. Turčija se ne bo menda še dolgo modernizirala. Turški minister notranjih stvari je izdal odredbo, s katero prepoveduje otrokom Turkov nositi evropske klobuke, češ, da je to nespodobno. Novi vseučiliški štatuti v Rusiji. Iz Petrograda poročajo: Po novih vseučiliščnih gospod kolega Haramija in vaša koleginja, njegova soproga se tudi udeležita zabave. Predno sem prišel do vas, bil sem pri njih. Omenil sem jima, da bi tudi vi šli ž njima. Drage volje in veselo sta vsprejela ponudbo ter obljubila, da prideta po vas in vzameta seboj — in vse — in vse. O, stari Haramija — on je gotovo zaljubljen v vas. — Torej, — imate-li sedaj še kak izgovor? (Pride še.) Pogled v vesoljsivo. Astronomična črtice ob prihodu Hal-ieye ©«?a kometa.) Priredil R. H. IV. Kakor otroci okolo matere, tako se zbirajo planeti okolo osrednje žareče zvezde, — solnca. Pozneje pokažemo tudi, da so planeti zares „otroci" solnca, da so izšli iz njegovega telesa. Iz plinovih mas, ki jih je pred milijardi let izločila od sebe teaaj še plinasta solnčna krogla, so bržkone nastali planeti. Ti so torej medseboj zares bratje in imaio tudi neki skupen, soroden značaj. Planeti so tem starejši, t. j. so se poprej Domače vesti. Procesija Sv Rešnjega Telesa se je vršila včeraj ob lepem pomladanskem vremenu. Ob 7. uri zjutraj je v baziliki sv. Justa služil kapitularni vikar in stolni prošt mons. Petronio pontifikalno mašo. Mej tem je procesija krenila iz stolne cerkve in se pomikala po ulicah S. Giusto, S. Michele, trgu Barbacan, ul. Felice Venezian, Sanita, deli' Orologio, Velikem trgu, Borznem trgu, Korsu, trgu S. Giacomo, ulici Donota in Cattedrale, nazaj v stolno cerkev. Procesijo je vodil kapitularni vikar mons. Petronio ob asistenca stolnega kapitelja, mestne duhovščine, kapucinov in frančiškanov. Špalir je delal v procesiji oddelek bosanskega pešpolka št. 4 z lastno godbo. Slavnosti se je odcepili od solnca, čim so bolj oddaljeni od njega. Neptun je najstarejše, Merkur najmlajše dete solnca. Merkur, ki je le 58 milijonov kilometrov oddaljen od solnca, se zato za naše oči drži vedno v njegovem najbližjem sosedstvu. Brez natančne vednosti o njegovi legi in brez trdno k njemu naperjenega daljnogleda ga tudi ni videti. On se prikazuje le tik pred vzhodom ali po zahodu solnca in če tedaj se nahaja v obsegu vse prežarujočih solnčnih žarkov. Pri tem pa je Merkur na sebi jako svetla zvezda in pri totalnih mrkih, ko nam mesec zakriva solnce, se isti prav močno zasveti na nebu. Njegova lega tik solnca je tudi kriva na tem, da o njegovi površini ne vemo nič posebnega. Astronomi pa so na podlagi ne-premičnosti nekih peg, ki jih je videti z daljnogledi na površini konstatirali, da se Merkur sploh ne vrti okolo svoje osi, kakor Zemlja. Tudi atmosfere, ozračja, ni videti na njem, in zato smemo že trditi, da na tem bratu Zemlje, ki je več ko dvakrat manjši od nje, ni življenja. Krasna zvezda sedaj na večernem, potem na jutranjem nebu je Venera, drugi planet. Kdo pač ne bi poznal lepe „danice" ali „večernice" ? To je vedno ista zvezda je oddal salve oddelek pešpolka in baterija ob obrežju pri svetilniku. Okolu 10. ure je bila vsa slavnost dovršena. Batalijon pešpolka št. 97 z godbo in zastavo in oddelek veteranov z zastavo sta bila nameščena na Borznem trgu. Po procesiji so se vojaki in veterani podali na Veliki trg, kjer so defilirali pred okrajnim poveljnikom vojne mornarice kontreadmi-ralom Rihardom Kohenom, generalnim rna-joijem Krans-Elislago in velikim številom častnikov. Po vseh ulicah, koder se je pomikala procesija, je bilo zbrano veliko število občinstva. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu. XIII. občni zbor kmetijske družbe za Trst in okolico 22. maja 1910. — Otvorivši zborovanje, je predsednik gosp. Ivan Goriup pozdravil navzoče zborovalce, osobito poslanca dra. Rybara, c. k. vinarskega nadzornika Zabavnika in kult. inž Laha kakor zastopnika namestništva. Na to sta sledili tajnikovo in blagajnikovo poročilo za upravno leto 1909. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da se je družbeni odbor v minolem upravnem letu v 14 sejah posvetoval in sklepal o poljedelskih in narodno-gospodarskih vprašanjih ter dotične sklepe vlagal na merodajna mesta. Odbor je razpisal in podelil podporo mlademu možu, ki se je v dobi trgatve udeležil praktičnega tečaja na c. kr. uzorni domeni v Pazinu. Nadalje je odbor proti primernemu plačilu razdelil med sadjarje 500 sadnih dreves ; razdelilo se je tudi različnim zelenjadarjem več zelenjadnega semena. Naročilo se je 140 kvintalov rud. superfosfata za člane, dosegla se je znatna podpora za strokovni list, ter odposlala se je prošnja za stalno podporo na vlado in proračun za 1. 1910. Tekom leta je odbor predložil c. kr. namestništvu pravila za ustanovitev toli potrebne „Zveze zavarovalnic goveje živine v okoliciu. S hvaležnostjo naj bo tukaj omenjeno, da je dotična pravila preskrbel, proučil in sestavil c. kr. tehnični pristav kult. ing. g. Lah. Vsled odborovega sklepa se je naročil za vse zavarovalnice in nekatere ude, strokovni list „Kmetovalec". V minolem letu se je na več krajih prikazala v naši okolici trtna bledica. Na odborovo prošnjo je posebna komisija pod vodstvom g. vinarskega nadzornika Zabavnika pregledala/ dotične vinograde ter je vspeh komisije priobčila v „Edinosti". Našlo se je namreč, da ta bledica ni nič nevarnega, ampak le nekak navaden pojav. Na željo vinogradnikov je družba v decembru sklicala javen shod kakor protest proti namerovanemu razširjenju davka na vino. Družbin podpredsednik je stvar na shodu temeljito obrazložil, na kar je bila vsprejeta ostra protestna resolucija. V minolem letu je družba ustanovila v okolici dve novi postaji s plemenskim: marjasci angleške Yorkširske pasme in sicer v Ro-janu in na Prošeku. Enako je tudi preskr-1 odboru. predsednik g. J. Goriup. Da se družbino delovanje čim bolj oživi in razširi, je odbor v prošlem letu razpisal mesto strokovnega uradnika, ki naj bi vodil družbeno pisarno ter imel strokovna predavanja v okolici, da bi bil tak« v vednem stiku z našimi kmetovalci. Število družbinih članov je to leto precej poskočilo. Udje dobivajo za članarino 2 kron priznani strokovni list „Primorski Gospodar". Razun tega je odbor določil, da poleg lista dobi vsak član slednje leto dvoje sadnih drevesc in nekaj zelenjadnega semena. Upati je, da družba z obetano večjt vladno podporo razširi svoj delokrog ter da bo z intenzivnim delom koristila in pripomogla našemu kmetu-okoličanu. Tajnikovo poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Predsednik g. Goriuji je izrazil imenom odbora tajniku, šol. ravnatelju v. p., Valentiču, priznanje in zahval« za njegov večletni trud in delovanje v pro-speh družbe. G. tajnik Valentič je predstavil novo-imenovanega strokovnega uradnika gosp Jereba, ki je ob tem svojem prvem nastopi« pozdravil zbrane kmetovalce. V daljšem govoru je slika! bedo kmeta-trpina, ki ječi pod težo davkov in doklad ter družili plačil. Posli in delavci zahtevajo čimdalje večje plače in konečno še to, kar se z žuljavimi rokami prideluje, se težko spravlja v denar. Da, v resnici bi moral biti kmetovalec nekak umetnik, da bi iz skupička letine plačal dolgove in posle, pošteno preživljal sebe in svojce ter konečno dajal še cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Kakor drugim stanovom, tako je treba tudi kmetu seči po samopomoči. Ko se dandanes tudi obrtnik in delavec organizujeta v družbah, društvih in zadrugah, mora tudi kmetovalec podobno drugim stanovom misliti na združitev. Nadalje je omenjal gosp. Jereb pomen in nalogo kmetijskih družb in kulturnih svetov, katere upošteva vlada z zdatno podporo. Poživljal je navzoče, naj se temeljito poprimejo čitanja strokovnih listov, strokovnih knjig in posečajo kmetijska predavanja, izlasti pa naj se drže domače kmetijske družbe, ki je vstanovljena za kmeta-okoličana ter jej je namen, da pomaga domačinu. Pri 4. točki: volitev predsednika in novega odbora je predlagal g. Grmek, naj se voli z vsklikom stari odbor. Tajnik, šolski ravnatelj g. Valentič, je povdarjal, da mu, žal, ni možno več prevzeti tajniškega mesta, ker čuti težo let na svojih ramah ; naj se torej mesto njega izbere mlajša moč v osebi g. Jereba. Predsednik je obžaloval odstop g. Valentiča ter je hvaležno omenjal zaslug, ki si jih je ta mož kakor tajnik stekel za družbo. Da se je družba razširila, je njegova sasluga ; z vso vnemo se je on vedn« zanimal za napredek našega oratarja, vestn« in skrbno vodil družbino pisarno, in šel našim kmetovalcem na roko! Zato je izrekel željo, naj bi gosp. Valentič še ostal v bela mladega bika Untenvaldske pasme za skočno postajo na Prošeku. Z vladno podporo razdelila je družba revnejšim živinorejcem 2400 kvintalov sena po znižani ceni; to delo se je zvršilo s sodelovanjem sedmerih zavarovalnic goveje živine v okolici. Z zadoščenjem se omenja nadalje odlok c. k. namectništva, s katerim je bila družba obveščena, da je vpisana v oficijelen imenik in pripoznana med glavne gospodarske korporacije, združene v zvezi na Dunaju, ki ima tam od časa do časa svoja posvetovanja v prospeh avstrijskega kmetijstva. Daje bila naša kmetijska družba registrirana v imeniku avstrijskih kmetijskih družb in kulturnih svetov ter da ima kakor taka pravico do vsakoletne državne subvencije, za to gre Venera, najbližji nam planet, 108 milijonov kilometrev oddaljen od solnca in 40 milijonov od nas. Tudi Venera se za naše oči drži vedno bližine solnca in jo moramo za to vedno iskati nedaleč od njega. Nikoli ne moremo videti Venere kakor Jupitra ali Marsa o polnoči visoko na nebu. Kajti kolobarja teh dveh zadnjih planetov sta že onkraj zemeljskega kolobarja, dočim sta kolobarja Merkurja in Venere notri med zemeljskim kolobarjem in solncem. Ako stoji Venera levo od solnca, pa stoji pri solnčnem zahodu navidezno nad njim in zahaja za to pozneje nego solnce: tedaj jo občudujemo kakor „večernico*. Tedaj pa tudi vzhaja zjutraj po solncu in je za to nevidljiva, ker je vsa potopljena v gorečem morju solnčnih žarl-ov. Narobe, ako stoji Venera desno od sol; -a, stoji pri solnčnem zahodu pod solncem in zahaja pred njim; ostaja torej zvečer nevidljiva. Zjutraj pa vzhaja tedaj pod solncem in jo občudujemo kakor „danico". Venera je nasvetlejši izmed vseh planetov; njena svetloba je tako močna, da jo opažamo kakšenkrat celo po dnevu. Njena velikost je malo manjša od one naše Zemlje. Venerino leto traja 224 in tri četrt naših dni. Kar pa se tiče dolgosti Venerinega dneva, ne vemo nič natančnega. Mogoče je, G. Valentič je povdarjal. opetovano, da mu ni možno prevzeti več tajništva, hoće pa vedno podpirati in biti kakor član v stiki z družbo. Pri volitvi odbora je bil voljen star odbor; izprememba je le v toliko, da je bil mesto odstopivšega zaslužnega g. Valentiča voljen tajnikom g. Jereb. Pri točki „slučajni predlogi" se je oglasil g. Čok z željo, da bi družba napravila, oziroma si preskrbela lastno skladišče za razne kmetijske potrebščine. G. predsednik Goriup je omenjal, da je bila ista zahteva že v odborovi seji na tapetu ; vprašanje je, ako bi se naprava izplačala (stroški bi bili veliki) in ako bi se tega skladišča kmetovalci posluževali v zadostni meri? Vsa stvar se študira. G. Martelunc da se ta planet vrsti v, recimo, 24 urah okolo svoje osi, kakor Zemlja; mogoče je pa tudi, da vladajo na njem iste razmere kakor pri Merkurju, da nima namreč nikake rotacije in da kaže solncu vedno isto stran. Brezdvomno pa ima Venera atmosfero kakor Zemlja. Velika svetloba te zvezde ovira jako njeno opazovanje, pač pa je v dobrih daljnogledih videti okolo nje svetel rob, — osvetljeno ozračje in na njej sive pege oblake, pa tudi pač večje skupine na njeni površini, morja aii kontinente. Venera, kakor niti Merkur nima nikake lune. Nikak lunin svit ne osvetljuje torej noči teh planetov ; pač pa žari, kadar je temna stran Venere obrnjena proti Zemlji, na Venerineai nebu zvezda čudovite svetlosti — Zemija, ki tedaj kaže sosedi svojo polnobsevan« polokrogljo. Kdo naj nam pove, da-li tedaj na onem svetu ne gledajo hrepeneče oči gor k žareči zemeljski zvezdi, morda iščoč v njej popolnejši, lepši svet, a ne vedoč o milijonov muk, ki odsevajo od nje z njenimi žarki! Morda pa je tudi na onem svetu že napočil oni zlati vek, o katerem mi vsi sanjarimo, in razsvetljeno, svobodno Clovečan-stvo se tam raduje ob svitu žareče Zemlje, ki je v resnici še jako „temna" ! (Nadaljevanje v nedeljski prilogi). V Trsiu, 2 4. maja it. 145. Čurjin EN z Barkovelj je omenjal, da bi se osnovala ekspertna zadruga za zelenjavo in rano sadje. G. kult. inž. Lah je odgovaijal, da se je o tem že prejšnja leta večkrat govorilo; žal, da ni dobiti človeka s strokovnim znanjem, ki bi to zadrugo vodil. G. Štrekelj je pred leti že mislil vstanoviti tako zadrugo. G. predsednik je rekel, da se stvar preštudira. G. Nabergoj s Prošeka je želel, da bi se v okolici vršili kmetijski kurzi. G. kult. inž, Lah je odgovoril, da bi bili stroški preveliki, pač pa hoče kmetijska družba po svojem tajniku uvesti nedeljska predavanja v okolici. G. učitelj Grmek je pojasnil, da so sicer na šolah uvedeni nekaki kmetijski tečaji, žal pa, da so slabo obiskani, ker se otroci in stariši za to ne zanimajo. G. Martelanc je vprašal, bi se-Ii ne dala za spodnjo okolico osnovati zavarovalnica goveje živine (kakor jih imajo v zgornji okolici) in sicer za Greto, Rojan in Barkovlje; on je mnenja, da bi se v to svrho priredilo nekako zborovanje. Posl. dr. R y b a r je želel pojasnila radi zveze „Zavarovalnic goveje živine" in ako je ista že ustanovljena. On je mnenja, da ona zavarovalnica, katera ne pristopi k zvezi, ne bo imela upanja do državne podpore, ker podporo daje vlada le potom zveze. G. inž. Lah je poročal natančneje in je pojasnjeval pomen zavarovalnic. Nekateri navzočniki so sporočali, da je v zadnjem času začela „Societa agraria" pošiljati med naše okoličane slovenske tiskovine s podpisom „Kmetijska družba tržaška" in bi se-li ne dalo pravnim potom kaj ukreniti proti imenovani družbi, ki na ta način hoče slepiti naše kmetovalce ?! Po različnih debatah je zaključil predsednik zborovanje, zahvaljujoč se konečno poljedelskemu ministerstvu, c. k. namest-ništvu ter tržaški Hranilnici in posojilnici za izdatno podporo, g. poslancu dr. Rybafu na tem, da je storil potrebne korake na Dunaju družbi v prilog in uredništvu „Edinosti", ki je vsakokrat brezplačno tiskala družbina poročila. Tržaški mestni svet bo imel jutri 28. t. m. ob 7. uri zvečer VII. javno sejo. 75-letnica obstanka protestantske šole v Trstu. V sredo je tukajšnja prote-stanska cerkvena občina v slavnostni dvorani tržaškega društva „Avstria" praznovala 75 letnico obstanka svoje šole. Slavnosti sta se udeležila tudi princ Hohenlohe in njegova soproga. Cepljenje kožic prične v Trstu in okolici dne 2. junija t. 1. Zadnji kmečki punt na Slovenskem. Jutri v soboto ob 8. uri in pol zvečer bo predaval v „Delavskem domu" pisatelj Etbin Kristan o gornjem predmetu. Na zadnjem predavanju o puntih slovenskih kmetov je predavatelj E. Kristan obljubil prirediti še eno predavanje o zadnjem in največjem kmečkem puntu na Slovenskem. S tein predavanjem bo obljuba izpolnjena in s tem tudi želja vseh, ki so zadnje predavanje slišali in ki se zanimajo za te izredno velike socijalne pojave med slovenskimi kmeti, kakoršni so baš imenovani punti. Knjižica „Ljudskega odra" o modernem gospodarskem in političnem razvoju in o ciljih socijalizma se dobiva tudi v knjigarni g. J. Gorenjca v ul. Valdirivo. Cena 20 stot. Mednarodni časnikarski kongres v svetovno - znani Postojnski jami. — Dne 24. maja je dospel v Postojno ob krasnem vremenu z vlakom južne železnice ob 10. uri in četrt dopoludne večji del vdeležencev mednarodnega časnikarskega kongresa, od-zvavši se vabilu c. kr. poljedelskega mini-sterstva, da si ogleda svetovno - znano Postojnsko jamo. Pred vhodom v jamo je pozdravil jamski tajnik Perko slavnostno družbo ter izrazil upanje, da bo časnikarski kongres gotovo zdatno pospeševal tujski promet. Urednik Stolz se je zahvalil v imenu vdeležencev jamski upravi ozir. c. kr. poljedelskemu ministerstvu na prijaznem vabilu, na kar so se posetniki podali v čarobni podzemeljski svet. Naposled so se zbrali vsi udeleženci k neprisiljeni zabavi v hotelu ,.Pri Kroni". Slov plan. društvo je otvorilo Kadil-nikovo kočo na Golici dne 22, t. m. Ob tej priliki se je zbralo v koči znatno število planincev. Koča je dobro prezimila in le želeti je, da bi imela vedno mnogo obiskovalcev. Golica je na južni strani že popolnoma brez snega in flora se že tudi krasno razvija. „Prva češka na življenje" v Trstu je zopet naročila pri odseku za vseslovanski listek v akad. društvu „Sava" na Dunaju 200 legitimacijskih listkov in plačala v prid naši prepotrebni Ciril-Metodovi družbi za vsak listek po eno krono, tako da ima družba korist od vsake izdane zavarovalne police. Priporočamo najtopleje „Prvo češko i na življenje" in opozarjamo še prav posebno na njena zavarovanja, sklenjena za Ciril-Metodovo družbo, ki imajo namen zagotoviti kmalu naši šolski družbi — milijonsko glavnico. Koledar in vreme. — Danes: Magdalena Pac. dev. — Jutri: Avguštin škof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 22* Cels. — Vreme včeraj: lepo. DAROVL — Moška podružnica CMD. v Trstu je dobila mesečne stalne prispevke za stavbo slovenske šole v Trstu od gg.: dr. Rybar za 3 mesece 9 K, Ivan Keček za 4 mesece 4 krone. Rojaki, posnemajte! Na občnem zborn iste podružnice 24. t. m. se je nabralo 15 K 60 st. Vest? iz Goriško. Kako skrbe „ljudski" poslanci za javno korist! — „Gorica" se hvali v vsaki svoji številki, kakov blagoslov za našo deželo so njeni „ljudski" poslanci in ljudka stranka; a kako ta stranka v resnici skrbi za ljudstvo, bodi naslednje v pojasnilo : Deželni zbor je dovolil neki znesek za popravilo mostu čez Sočo v Plaveh. Pričakovali smo, da dado na tem delu tudi nam zaslužiti kak krajcer, saj je vendar naš denar, s katerim se bo delalo. Ali motili smo se! Komu, mislite, so oddali delo? Regni-colu, Italijanu! Delavci so tudi sami Lahi. Mi pa lahko skozi prste gledamo, kako nam tujec odjeda kruh iz- pred ust. Delo bo stalo več tisoč kron in vsi ti bodo romali čez mejo. Domačin pa hajdi v svet, ako nočeš poginuti gladu doma. Lahi imajo pa pri nas svojo Ameriko. Predsednik cestnega odbora, oni, ki je oddal to delo Lahom, je „ljudski poslanec" Miha Zega v Kanalu. Naj se le izgovorja, da domačini niso sposobni za omenjeno popravilo; ali to ni res! Vprašamo ga, kdo je delal in kdo popravljal ta most do sedaj, ako ne domačini ? Ako bi ravno pri nas v Plaveh ne bilo sposobnega mojstra, zakaj ni dela razpisal v slovenskih listih? Ali ima tudi tukaj Pajer svoj veto, komu se mora delo oddati, da bratcem iz Italije ne zmanjka kruha ?! Tako je pri vsakem delu! Kjer je le par sto kronic zaslužka, romajo čez mejo po zaslugi našik „ljudskih" poslancev. Srečna dežela! Davkoplačevalec. Vesti is Istre. Umrl je v Kastvu dne 14. t. m. gosp. Miroslav Grosman, ravnatelj deške ljudske šole v p. Paroplovna služba v Kvarneru. Z Dunaja poročajo, da je trgovinski minister sklenil z avstro-hrvatsko paroplovno družbo v Puntu pogodbo glede redne paroplovne službe v Kvarneiju, s čemer se ugodi naj-nujnejim potrebam prometa na iztočni obali Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. januvarija do 18. maja 1910 je obiskalo Opatijo 16.527 oseb. Dne 18. maja 1910 je bilo navzočih 2436 gostov: Nekoliko besed na naslov „Slovenca". Iz občine Dekanske na Koprščini: „Slovenec" bi hotel strmoglaviti naše bori-telje, ki so si pridobili neutajljivih zaslug za naš kulturni in gospodarski razvoj. Le zlobni, strankarsko-sebični nameni so mogli | narekovati tisti nesrečni članek „Obtožujemo j Vas", na kateri je „Edinost" — hvala .jej i na tem — temeljito, uprav izborno odgovorila. Ker se tiče podtikanj in sumničenj, je ! „Slovenec" res na višku — prvak med slovenskimi listi. Ali pri ljubljanskem listu naj si ne domišljajo, da bi zaveli koga nas, ki na lastne oči opazujemo delovanje naših voditeljev in njim ob strani naše poštene rodoljubne duhovščine. Mi ostanemo na njihovi strani v neomajni zvestobi. In v Ljubljani naj nam nikar ne opravičujejo svojega divjanja s skrbjo za koristi vere in cerkve, ko vendar dobro vemo, da jim ni prav nič do tega, kako kdo misli in čuti, je-li veren, ali ne — da le formalno pripada k... stranki!! O tem smo se uverili že neštetokrat, posebno pa povodom zadnjih deželno-zborskih volitev. Naša narodna stranka je postavila v splošni kuriji kandidatom uglednega duhovnika, g. Škrbca župnika v Kortah, a stranka „Slovenčevih" pristašev je postavila osebo, ki sta jej vera in cerkev deveta briga. Koliko je tej stranki ležeče na javni j koristi, je pokazala ob zadnjih deželno-zbor-' skih volitvah na Goriškem. Narodni volilci so postavili kandidatom jednega najsposob-nejih slovenskih mož v Primorju, izkušenega branitelja v naših narodnih bojih, moža, ki i se izlasti mnogo peča z narodnogospodarskimi problemi, dra. Gregorina. „Slovenčevi" I geffltl KlHcmafožraf mmIm v TRST - ulica Belvedere 19 - TRST 3 I0V0STI! - Pnc ^ ^ ln ^ maja 1910 - 3 NOVOSTI! 1) Vedeževalka, katera pove srečo (drama v barvah). 2) Garjevec (sentim. dramatična slika). 3) Hočem poznati tvojo ženo (komično). NB. V ptnedeljek 30. vaiika karaičrvs nretistava, ki bo trajala *n« uro iheiičić&Co. ^ MEHANIČNA DELALtfICA === Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. — VSAKOVRSTNA 1NDU-STRUALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA. VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO Z NAJVEČJO ______ SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO....... PRORAČUNI IN NAČRTI. l-| ri TELEFON ŠTEV. 22 53. MM-= =□ fll posestniki pisalnih strojev. Krojačnica : Andrej Lazar . . . . ©S® Trst, Piazza C. Goldoni 10, I. a. Kdor a. hoče izogniti nadležnim in dragim popravam m D m . . , ' ter želi ohraniti piialni Btroj v popSnenf redu in |Jf je preskrbljena „ pr.Btmm angleSk. blagom brezhibnem lUnu naj n« zamudi naročiti se © • O *adn;e v velifa izben in _ ,zdelaj. M me.icnoU 1» vzdrževanj, pisalnih , . v.akor ratno obleko po nsjnov. kroj«, strojev b čimer se zajamči stroj *a neomejen čas Jako zmeme Cene. Ugodni pogoji plačevanja, in trajno dalo^nje CEMAKJ-- ^mes^troV ^ Alfred JlLnbiček* Trst ^—-. .—r Corso štev. 23, prvo nadstropje, jgj fl SlOUgASKl Mt\ lil Mit II (Popra vi jalnlea plealaih stroje? s zalogo pečatov »-- barv, trakov itd. Itd. Josip Crnigojji J priporoča slav. občinstvo svojo "2 I pekarno in ^latičičarno ■ Ulica Ferriera 37 vogal ul. Čuti. v-'-* Ne pozabite — O PRILIKI BIRME obiskati slovansko trgovino zlatanine vsake vrste. Duje !vanišević-a Trst, ul. Sv. Sebastiana št. 6 Edina slovanska trgovina v Trstu. SVOJI K S v C JIM ! X U « * K * * a U borvornici Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmo-i dernejšim zistemom^ Barvajo m čistijo sej f jjf g]^ ${;,, Glounnni 7, I. flOClS. moške in ženske obleke. Lene, da se ni j "» ' . š g . 0r - bati konkurence. — Največja natančnost. IP© 1» SB1 OO O. OO O, 3tafcS^g^^ rsLsr kinematograf „jfRIria" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. .v Vsaki torek in petek nov program. TSTDPNINA: I. mesto 30 Tin., otroci m vojaii 20 m. II. mesto 20 m, otroci ia vojiti 10 v. Mnenje gosp. dr.a P. IANUL0FF, Kneza. G. J SERRAVALLO Trst. S pričujočim listom Vam potrjujem, ne da bi Vam delal reklame, da sem dosegel z rabo Vašega izdelka KINA - VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) jako dobre vspehe na primer v boleznih: malokrvnost, bledica, lahna hipohondrija, malarija. Tudi pri bolanih na trebušnem legarju, ki ga radi jemljejo, je služil kot krepilo in jaz sem sam konštatiral pomnoženje in zboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki so bili ozdravljeni od gorimenova-nih bolezni, katerim sem podal samo eno buteljko tega vina, a zapazil sem, da so kar sami prepričani o njegovi dobroti nadaljevali zdravljenje ž njim in porabili 5 do 6 buteljk. Zdi se mi potrebno, da naglasim, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak še nekaj jako važnega in to je: v njem je železo v tako asimilirani obliki, da ga lahko usrka tudi najšibkejši organizem. Sprejmite, gospod, zasluženo pohvalo za izdelovanje tega dragocenega preparata. KNEZA, IX oktobra 1908. Dr. IANULOFF. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VJA MALCANTON - TRST Priporočamo našim KOLĐV3KO Z JO 2 gospodinjam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - EDI K OST" št. 14». V Trstn, 27. maja 1910 pristaši pa moža, ki ni še nikoli z ma-zincem ganil ne za narodno stvar, ne za vero. Edina kvalifikacija mu je bila ta, da je mož pristopil k stranki. AH tudi vsaka slaba stvar ima kaj dobrega na sebi. „Slovenčevi" napadi na naše voditelje imajo n. pr. to dobro, da so nas še bolj utrdili v udanosti do voditeljev in da so marsikateremu zaslepljencu odprli oči, da vidi, kam dospodje pri „Slovencu" silijo. V resnici so ti napadi najbolja reklama za našo stranko. Uverjeni smo, da se „Slovencu" tudi s temi napadi istotako zgodi, kakor se mu je zgodilo s tistim grdim napadom na Cir.-Met. družbo. Mi ▼ Istri se bomo tem trdneje držali svojih voditeljev, osivelih na delu za dobro svojega naroda. Kajti neomejeno je naše zaupanje do njih. To naj si le zapomnijo zagriženi dopisniki in sotrudniki ljubljanskega „Slovenca". Narodnjak. Rovinjska trgovska in obrtna zbornica. — Minister za trgovino je potrdil zopetno izvolitev Jurja Vianelli-ja predsednikom in Leandra Camusa podprednikom trgovske in obrtne zbornice v Rovinju. 600 litrov mleka zlili v morje. Te dni je neka komisija kemičnega zavoda v Gradcu preiskala mleko, ki je prišlo na rovinjski trg in nič manje nego 600 litrov mleka je bilo pomešano z vodo. Rovinj je bil ta dan brez mleka, ker so vseh 600 litrov zlili v morje. Druge slovenske de ele. V Borovljah na Koroškem so se Slovenci letos prvikrat udeležili občinskih volitev in dosegli v tretjem razredu častno manjšino 129 glasov proti 252 nemškimi. Socijalisti so dobili največ 132 glasov. Ali bi ne mogli Slovenci in socijalisti skupa] nastopati in na podlagi kompromisa vzeti Nemcem vsaj III. razred ? Umrl je v Št. Juriju ob Taboru na Štajerskem g. Valentin Južna. Bil je veleposestnik, neumorno d J. a ven župan in sploh voditelj narodnega gibanja v tamošnji občini. N. v m. p! Velika nevihta je divjala v soboto zvečer med Zagorjem in Savo. Utrgal se je tudi oblak. Na progi med Litijo in Zagorjem pri Savi je ogromna voda zasula tir s kupi kamenja, ki ga je privalila iz hribov s seboj. Ćuvaj je baš ta čas Šel pregledovat progo in je to opazil ter takoj naznanil na postajo Sava, naj se vsi vlaki vstavijo. Preprečil je s tem grozno nesrečo, ki bi se bila zgodila, če bi bil vlak iz Ljubljane, ki vozi ob tem času, zavozil v to kamenje ter skočil s tira. Tik ob progi je Sava, ki je takrat hudo narasla. V soboto popoldne je divjala huda nevihta tudi od Sodražice proti Ribnici. Toča je padala v nedeljo v Logatcu in okolici. Dne 22. t. m. je pobila v Sv. Jakobu v Slov. Goricah na Spodnjem Štajerskem. Še drugi dan so našli kupe toče. Minulo nedeljo je pobila toča tudi spodnjo ptujsko okolico in napravila na poljih in vinogradih precej škode. Poplave. Vsled deževja in tajanja snega v planinah je Drava v zadnjih dneh silno narasla in dela povsod, izlasti na zgor. in spod. Dravskem polju občutno škodo. 300 razglednic je nekdo ukradel tra-fikantiniji na ljubljanskem južnem kolodvoru. Vredne so bile 30 K. Topova krogla v jeseni. Neka gospa Morbl v Trvižu na Koroškem je dala na svojem posestvu posekati jesen; v deblu so našli 12 funtno železno kroglo, ki poteka gotovo iz bojnega 1. 1809. Razne vesti. Tajinstveni samomori. — V Rimu vzbujajo te dni veliko senzacijo trije tajinstveni samomori, ki so bili izvršeni te dni. Artilerijski poročnik Bucore, ki je bil nekaj časa sem zaročen, se je ustrelil ter zapustil svojemu 16 letnemu bratu pismo z naročilom, da mora isto odpreti šele, ko postane polnoleten. Ta je pa pismo takoj odprl in potem izročil isto nevesti svojega pokojnega brata. Kmalu za tem sta se tudi ona dva ustrelila. O vsebini pisma ni ničesar znanega. Usmrčenje. Kmetski fant Oliver, ki bil znan pod imenom „alpsKi demon", je bil minuli torek javno obglavljen v Listeronu (Francija). Imel je na vesti nič manje, nego dvanajst umorov. Vse svoje žrtve je zadavil. Dasi je deževalo, se je vendar nabrala na mestu usmrčenja množica več sto glav. Toča v Slavoniji. Dne 20. in 21. t. m. je toča pobila v velikem delu virovitiške in sremske županije. V Djakovem je napravila grozno škodo, padala je 20 minut, debela kakor lešniki. V Hrtkovcih so popolnoma uničena polja in travniki, istotako v v Novem Slankamenu in Osjeku. Neurje na Francoskem. V raznih krajih Francoske je bilo zadnje dni silno neurje. Na mnogih krajih so se utrgali oblaki in so poplavili niželežeče kraje, pretrgali zveze in napravili na poljih veliko škode. V departementu Haute Savoir je utonilo tudi več ljudi. V vasi Pa Vacheresse se je utrgal oblak, vodovje je odneslo tri hiše in pet oseb je utonilo. Pri Epernevu je razsajala grozna nevihta, voda ie poplavila niželežeči del me- sta, v posamičnih hišah je stala voda poldrugi meter visoko. Cirkus Barnum pogorel. Iz Ne\v-Yorka brzojavljajc, da je tamkaj pogorel i znani cirkus Barnum & Balley. V cirkusu je bilo 12.000 ljudi, ki pa so se vsi rešili. Rib je bilo ulovljenih v Primorju in Dalmaciji leta 1909 — 32, 194, 201 kg; leta 1908 — 26,407.910 kg; leta 1907 okolu 12 milijonov kilograme v. Lep napredek v ribarstvu in dokaz, kako je naše morje bogato na ribah. A \zlic temu so pa ribe pri nas tako silno drage ! Spomenik Virc?*owii. Dne 10. junija t. 1. odkrijejo v Berolu.ii spomenik slavnemu kirurgu in naravoslovcu Virchovvu. Zadnje brzojavne vesti. London 26. Včeraj je bila izročena bivšemu predsedniku Rooseveltu Mannlicher-ieva puška, ki mu jo je darovala avstrijska tovarniška družba za orožje v Steyeru. Roose-velt se je zahvalil in izjavil, da se posluži puške na kaki prihodnji lovski ekspediciji____ Gostilna „Al Gimasio" S^Ti ima pijače in ieriila prve *r;»te. Priporoča ae slavn. občinstvu za obilen obi-ttr Finko Kosič 1237 Odda vrata 5. qq mebkvaua »oba. prost ubod, ulica Ga »par? Gczzi štev. 3, II. nadstr. __882 M'hael Pernarčič ni«ki mi'.kr, izTfiuje vsakovrstne sptcijal tete za notranje in zamnje uredbe v stanovanjih, pitarnah itd. Cer e zelo zmerne. Priporoča hb vsem Slovanom. 755 Velikanski hod : za : novo : : sezono ■■■■ Lastna kro-: jačnica. : Delo so-:: lidno. = do- Nazarij Grižon SK PrinnPnn^to CD sobni slikar m lakirer za npUI UUcld OtS >oz ove. Vaprejmeta delo ludi na d »želi. .Anton Vitzthum & drug. Madonnina št. 44—46, dvoriSče. 878 Prinnmram narodne-zavednemu občinstvu rri|JUrUl/OHI fci zna cenit; u meti. izdelek nudercih slik, svoji odlikovani podjetji: Trat, Via delle Posto IO. — Gorica, Gosposka ulioa7 ANTON JEKKIČ, fotograf 2J29 Mebsovana soba 'J^TST'Z^, e\entuelno tudi s hr&no, ?e dobi v ulici Farnetj 12, I. n , desno. 87S Jt* A TRST (vogal Santorio) ANTON" SKERL mehanik, zapriseženi zvedaneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 ?8\ariieJ[^iJiijs{fitflle? „Pnch" m salog* ^t'ttriCalfc irsatk«* li prola'a gra- aa senofoijov, »:■ fontom/i* 7 3a!o$* prlprvT za točiti pivo oitra */.i»Tnlem f«jpraTlJ«kjija t*-'. rtr*i»r, kal«, uiotokoiea itd Vaiika zaio$% pripadkev p« tovar, cenah. TJsLFIFON štev. Na hrano neto 12, I. n., desro. se sprejmejo uradniki in boi je osebe pri slovenski družini. Fsr- 877 Gostilna Dujmovič sv. M. M zgornja štev. 4, usoja si naznanjati p. u. stalnim gostom in drugemu bfavn. slovenskemu občinstvu, da se je preselila v ulico Molin a vento štev. 72 (ex „Ali' Labirinta). Ob enem naznanja tudi, da toči najirvrstnejda vina in vedno sveže Drehrrjevo pivo. Preskrbljena je vedno z gor-k mi in mrziimi jedili Za obilen obisk se priporoča Anton Dujmovič. 880 Kdo izdeluje preliminirace in prorač. načrte potem akc jske družbo z. o. z. za zldavje hfš iz betea* z železo® DISS & Comp. Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61 Č/ /C / Prva in edina pistrna v vojaški stvari r / ^ /l)aja nasvete in irlormacije o v?em\ oj/kar se tiče novačenja in voj. službe .V*' 1 60 /Iriieiuje in odp' šilja TBai o vrsto pxo-\ f fšenj vojaSk. značaja — oprofčenje od\ % vaj in kontrolnih i-br.dov, enoletno pro-\* /stovoIj"tvu, ±en»tbe, dosezanje zakmitib' godnoMi glede prtzenčne nlužbe v*pre-» # /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je\ f zastopati stranke pred oblastnijami. — fo-' /sreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanj-r hitro in točno — Uradne nre : Ob delavnih ^kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-fOb aedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud. Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira-pa od c. kr. namestniitva NOVO POGREBNO PODJETJE B0T z kug«!« «pre®» za vsaka-[vrstni pogreb. ""IBSjg m prodajal joico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — V«!lka zaloga voščenih sveč Pred'ja aa dabeio !■ drobno H. St biel is drug se je prestiIta na Corso 49 (Piazza Gol dani). Tel 1405] A priporoča slavnemu občinstvu svojo pro-dajalnico MRZLIH JF.STVLV, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Dreherjevo pivo prve vrste in vino : kraški teran istrsko in vipavsko U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Sccrzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob neieJjah ia praznikih odprto do 4. popolud. SSSBSSSS^SafflSSBHBBSSI Hočete se prepričati Q obiščite velika skladišča Marite'^- Ponte rieMa Fabra 2 | ul. Poste Huoie i^ogal TonerteV ^Mla cstta di Lur ciia izbor izgotovijenih obtek taoSka i« dečke ic^tnBii za otrok?. Površniki, močni? jops kakor t-jdi zsib paletotov. Obleka z» dom ia delo. Delavske oi>iei*. Tirolski loden. NeprrmočLji'i plaSčt (pristni «fr]e5kl) Siteoljallteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Isgotovljajo ao obleke po meri po najno^ejSi ri>oii toČnr., sokldno ui eletz;antn;i po nizkib coc.ih Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON št*v. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju Vožnja z avtomobili Trst - Barkovlje - Miramar Trat, Pl&zza Caaerma 3, (Hotel Europa) tel. 23. Avtomobilska vožnja ob delavnikih (ob lepem vremenu). Popoldne odpotuje od zadnje tramvajske postaje v Barkovljah vsakih 20 minut enkrat avtomobil s prostori za 7 oseb. Cena 60 stot. za vsako osebo. Ob nedeljah in praznikih se vozi ves dan od 7. ure ure zjutraj vsakih 10 minut. — Ob delavnikih posebne vožnje iz Trsta v Miramar. Prvi odhod ob 8. uri zjutraj s trga Caserma. — Za pol- in celodnevne izlete v okolico, Bazovico, Lipico (konjarna), Villo-vicentino (starodaven park), Oglej (staro rimsko mesto z interesantnim domom in c. k. muzejem), Škocjansko jamo itd. kakor tudi za vožnjo po mestu so na razpolago avtomobili pod ugodnimi cenami. LASTNA HlaA ::: Tslafon št. 262 LASTNA Hlo* Tclafon it. 262 Največje narodno spedicijsko podjetje Kranjskem —— r a JOSIP SKERLJ Ljubljana Duaajska c*sta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vsa v »pedic jako atreko spadajoča naročila, Katera izvrSl točao In noltdno : po najnižjih oeuah. Na obroke! "M UellkO Mera »3T Na obroke! izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga po jaUo zmernih cenah JAKOB DUB1NSKY, Trst. Barriera 34, II. n. Predis« nakupite pohištvo, blagovolite obiska?! zalogo pohištvo Mo Palma TRST, ulica Gioaue Curducei 20, kjer uajdete solid, blago if" po najnižjih cenah. %m Pri nakupovanju JedMnih, spalaih in nOVOPOrOČenCGITI IZ prejem ni h soU po«ebae olajšave _ r-- ■ ■■ ■ II Brizgal« raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina G. simiicn i A. Bosehin Trst, Via Rossetti 5. Telefon 133, rii. 17 •* »>»>'■»i* ■ -frt.: r1- . ""^.^■fC'TiA™ V A 'i. ' Bogomil Pino t!!?ži ura? t Sežan. ima svojo novo prodo-jalnlco v ar v TRSTU, ulica Vlscen. Belll«i 13 nasproti cerkve bv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah.