Kronika V prvi dvorani vidimo Smetanovo življenje do 1843., do časa torej, ko je Smetana definitivno zapustil provinco in se podal v Prago študirat glasbo. To je detinstvo in nega staršev in šolski razvoj po raznih mestih v notranjosti Češke. Tu so že prve kompozicije in njegov prvi stik s svetovno glasbo in tudi — prvi dokazi njegove ljubezni s Katarino Kolarjevo. Dalje spremljamo Smetanovo življenje v Pragi vse do odhoda v Gotheborg (dvorana II). Profesor Nejedlv je zbral in razstavil vse, kar se nanaša na Smetanov študij pri Prokšu; ne samo Smetanove kompozicije, dozorele že, in programe Smetanovih koncertov, marveč tudi vse tisto, kar se nanaša na Smetanove stike z velikimi glasbeniki njegove dobe, zlasti njegov stik z Lisztom, ter na delo Smetane kot pedagoga na lastni glasbeni šoli. Potem nastane doba borbe v tujini (III. dvorana) in povratek v domovino ter v nji borba za svoj ideal, ogorčena borba na vseh poljih: na polju kompozi* cije, na polju estetike in na polju praktičnega dela kot dirigent v Narodnem divadlu (dvorane IV, V, VI), da izide Smetana iz te dobe kot zmagovalec. V VII. dvorani vidimo poglavitna in genijalna Smetanova dela v rokopisu; v VIII. dvorani intimnosti iz njegovega doma, njegov klavir in risbe, ki jih je Smetana sam izdelal, peresa, s katerimi je pisal svoje kompozicije, skice, darove, vse, kar obkroža življenje in plodonosno delo kakega velikega moža. Deveta dvorana je posvečena tužnim dnem, ki jih je Smetana, že oglušel, prebil od 1874. do 1884. Poslednja dvorana kaže tragedijo genija, ki je umrl v blaznici, izčrpan, zlomljen. Po vsej razstavi so razsejane slike Smetane in njegove rodbine ter prijateljev, slike scenerij njegovih oper, mnogoštevilni koncertni programi in Smetanovi kipi. Hodeč po razstavi, se vam zdi, da se zdaj zdaj pojavi odnekod simpatična postava dobrega človeka Smetane, poštenega delavca, in da vam odkod zašije oko genija. A njega ni; a še celo mrtve stvari govore o energiji, ki se je po* tratno razsipala, o delu brez počitka, o rezultatih tega dela, nadvse pomembnega, in končno o genijalnem umetniškem delovanju človeka, ki je danes ponos in čast slovanskega plemena. Ta razstava je bila včeraj zaprta in se, upajmo, kmalu otvori kot Smetanov muzej. Posetile so jo množice tistih, ki so se z globokim češčenjem in zanimanjem prišli poklonit geniju, ki ga obožavajo. Te množice so bile tako številne, da so morali obisk razstave podaljšati za celih deset dni. In tisti, ki so že posetili razstavo, so se vračali zopet in še zmerom so prihajali novi poklonitelji. Z zatvoritvijo razstave so zaključene tudi oficijelne manifestacije v spomin stoletnice komponistovega rojstva, ki so se pričele 2. aprila, na dan rojstva Bedficha Smetane v Litomvšlu 1824. leta. M. M. Prispevek k poglavju o Jurčičevih literarnih predlogah. Leta 1912. je dokazal dr. J. L o k a r v «Slovanu» (X. letnik, str. 107 in 108.), da je Jurčič za svoj «izvirni» roman «1. E. Tatenbah» izdatno uporabil R. Puffove «Beitrage zur Kennt* nis des Verschworungsprocesses der Grafen Tattenbach, Zrinvi, Frangipani usw. im Jahre 1670» («Marburger Taschenbuch fiir Geschichte...», III. Jahrgang, Graz 1859, str. 168 do 204.) Leta 1915. je odkril G. Čremošnik v «Ljubljanskem Zvonu« (XXXV. let* nik, str. 185 do 188.) drugi vir Jurčičevega «izvirnega>^ romana, namreč roman Fr. J. Proschka «Erasmus Tattenbach» (Graz, 1870). Po naključju mi je prišel v roke tretji vir, ki je dve leti starejši od Puffovih «Beitrage» in 13 let starejši od Proschkove povesti, in iz katerega je Jurčič 702 Kronika prevzel mnogo stavkov malone dobesedno. To je «Die St. Aegidiuskirche in Graz. Vaterlandischshistorischer Roman in funf Biichern aus dem Nachlasse des Freiherrn Jo s. v. Erben. Graz (A. Levkam), 1857» (mala osmerka, 420 str.). V predgovoru beremo, da je Erben umrl v cvetu svojih let in da je spravil iz arhiva precej novega in važnega o Tattenbachovi zaroti na dan. «SchluBwort», ki ga je pridejal Hieronim HausgenoB, kapitular samostana v Runi (Rein pri Gradcu), poroča o poznejši usodi Tattenbachovega sina Antona. Izmed 48 stavkov, ki jih je Jurčič bolj ali manj prosto poslovenil iz Erbena, - ----- ¦ ¦¦'" ¦„ _m\m>mirni ' ""m ¦ n,^ ,;ffi. m>.....Zm.ii. "" ..... -1""" i-Mf*—** r&tmm 1n,wrT>t..^iivr,„junaki iz njih poskakali in v zvezi z ..." uže v Gradci pripravljenimiTatenbahovimi vojniki... stražnike pri mestnih vratih pobili, v mesto udrli in skozi.. . pot, ki drži iz cesarske hiše do grada, posadko na gradu... napali ter se tako polastili grada.» Str. 237.: «... eden prvih zdravnikov v Nemškem Gradci, kateri je bil od sodske preiskovalne komisije poklican, da bi Tatenbaha opazoval... Doktor Ajzenšmid ... grofica Katarina Zrinj* ska jetnica pripeljana... da je (Taten* bah) ulogo svojo kot blaznik pozabil in se udal... togovanju in žalovanju ... Zdelo se mu je vse izgubljeno.... Dr. Ajzenšmid ... spoznal je, da je Tatenbahova blaznost ponarejena, ter to sodnikom dokazal.» Zjdi^e_r^Je_pjn.emka,.v,re4no^ daJmenuje. Jiijčič-razne kraje na Slovenskem in Hrvaškem z nemškim, oziroma madžarskim ali drugače spačenim imenom, ker je bil popolnoma odvisen od svoje nemške predloge ter se menda ni dosti potrudil, da bi zvedel za domača imena onih krajev: Koprivnica, Čakovec, Koto* ,, riba, Bukovec, Žetale, Krbava se imenujejo v Jurčičevem «izvirnem» romanu (_ ~ 'Kapronca, Čakavec, Kostariba, Bukavica, Šetale in Korbava! Ivan Koštidl. Dizma / Dvoboj Kuzmi Po viteško Dizma suče rapir meneč, da bori se z njim kavalir; a Kuzma ima samo tumpast bet, zato udriha: «Kaj boš, pohorski kmet!» Urednikov «imprimatur» dne 31. oktobra 1924 704