Posamezna številka 10 vinarjev,
Slev. 65.	v Mani, v ponoeijek, 22. marca I9!5.
Leto XLIII.
Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . sa en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
K 28--„ 2-20 „ 29--„ 35--
dom:
K 24'—
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej .
za en moteo „ . . „	2-—
V	upravi prejemali mesečno „	1-70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7*—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna potitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popast.
Porotni oznanila. Me, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
==== Poslano: i--r-rr
enostolpna petltvrsta po 40 vin
Izhaja vsak dan, Izvzemal nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna lotna priloga Vozni red
tta" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ce vračajo; ueirankivana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn
poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Hpravnlškega telefona št. 188.
Vojska i Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Izpad iz Przemysia.
Dunaj, '20. marca. Uradno se porota: Na karpatski fronti se nič posebne-ga dogodilo. Na nekaterih točkah je bil v teku živahen topovski boj.
Severozahodno od Nadv/orne smo krvavo odbili ponočni napad vee ruskih bataljonov, ki so se do 100 korakov približali našim postojankam. Na ostalih delih bojne črle v jugovzhodni Galiciji vlada razmeroma mir.
Na Poljskem in v vzhodni Galicija
se ni nič zgodilo.	.
Hrabra posadka v Przemvslu Je včeraj po daljšem času napravila izpad, topet proti vzhodni smeri. Naletela je na močne sovražne sile in se je po veSurnem boju umaknila za trdnjav-sko črto.
Pl. Hofer, fml.
Hudi bojj pri Užoku.
Dunaj, 21. marca. Uradno se poroča: V Karpatih je na fronti med prelazom Užok in sedlom Kotiieczna včeraj prišlo do hudih bojev. Že ponoči 20. t. m. so poskušali sovražni oddelki z nenadnim nastopom osvojiti posamezna naša opirališča. Povsod smo jih z velikimi izgubami odbili. V jutranjih urah so se v celem obsega ponovili ruski napadi. Razvijajoči se boji so trajali na nekaterih točkah ves dan. Do večera smo odbili ruske sile, ki so napadle naše postojanke ob Sanu pri Smclniku in Also-Pagouyju. 1070 Rusov smo ujeli.
Na ostalih frontah se ni nič posebnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Rusi zasedli Memel.
Berolin, 20. marca. Veliki glavni stan: Na vzhodni fronti je dan razmeroma mirno potekel.
Rusi so zasedli Memel.
Odbiti ruski napadi.
Berolin, 21. marca. Veliki glavni stan: Med Omulevom in Orzycein smo odbili ruski napad in pri tem uveli dva častnika In 60(1 Rusov. Dva ruska po-ncčna napada na Jednarozek sia bila premagana v našem ognju.
Najvišjo armadno vodstvo.
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo, da je napravila przemyslska posadka izpad ob grcdeški cesti proti Mcdiki.
Zadela pa je na močnega sovražnika in se po sedemurnem boju umaknila zopet nazaj. Ruske oblegovalne čete cenijo na 150.000 mož.
StockhoHm, 20. marca. Iz Petrograda se uradno poroča: Pri Przemyslu trdnjav-ska artiljerija vsak dan izstreli več kot 1000 težkih strelov na naše oblegovalne čete, ki imajo vsled tega vsak dan izgube.
Budimpešta, 22. marca. »A z Estu« poroča njegov poročevalec iz vojnega stana: Boji v Karpatih sedaj mirujejo. Ta mir je povzročilo z ene strani slabo vreme, z druge strani pa strašne ruske izgube. Mestoma divja topniški boj, ki pa nima nobene posebne vrednosti.
V okolici Nadworne je ravno tako mir, katerega v porabljajo Rus v to, da pokopujejo v zadnjih bojih toliko padlih svojcev. Samo na drugi strani Pru-ta, na najbolj zunanji črti, so boji živahnejši. Rusi so tu nadaljevali s svojimi močnimi napadi, pa so jih naše čete z lahkoto odbile.
Središče včerajšnjih dogodkov je junaški izpad naših čel. iz Przepiysia. Naš poizvedovalni oddelek je izvedel, da so Rusi napravili okoli Przemyskt utrjene postojanke, kamor so poslali iz Grodeka ojačenja. Zato se je napravil izpad v smeri proti Grocleku. i
X X X
RUSKI NEUSPEH* PRI ČRNOVISAII.
Budimpešta, 22. marca. »Az Est« poroča iz Crnovic:V bojih pri Črnovi-cah .so včeraj naše čete ujele neko rusko poizvedovalno četo. Oddelek je bil odpeljan k poveljniku in posamezniki so bili zaslišani. Ujetniki so zelo slabo oblečeni in oskrbljeni. Povedali so, da so Imeli v zadnjih bojih Rusi zelo veliko ranjenih in mrtvih, posebno naši šrapneli so med njimi strašno učinkovali. Rusi so ogorčeni, ker so doživeli toliko porazov kljub velikim žrtvam. Dne 5. marca je dobil častniški zbor povelje, da mora biti dne 7. marca v Črnovicah. To povelje se ponavlja dan za dnevom. Uspeh je vedno isti, ofenziva se izpremeni v neroden beg in bojno polje pokriva veliko število ranjencev in mrličev. V neposredni bližini Črno-vic je clanes mir.
Čraovice, 20. marca, Topov j še vedno trajno grome. Z velikjmi izgubami za Ruse so bili odbiti poizkusi ruske artiljerije, ki se je približavala mestu ocl Sadagore in Mahnile. Rusi si upajo prodirati le ponoči.
XXX
IZ LVOVA.
vNowa Reforma« je prejela iz Lvova več časopisov in nekoliko zasebnih poro-
LISTEK. 11 pSovlic Sfriie.
Koncem 16. stoletja, takrat ko jc vladal na Ruskem car Ivan Grozni, so začeli Rusi osvajali Sibirijo, uajvečjo svojo deželo. Odkrili so pota skozi Sibirijo in dospeli v par desetletjih do Pacifika, Velikega oceana. Nemec H e 11 w a 1 d pravi: » Zastopnik političnih in pozneje znanstvenih teženj v severni Aziji je bil narod Rusov, takrat v Evropi še komaj znan. Do srede 19. stoletja so se trudili edinoic Rusi, kako odkriti severno oboi Azijo in jo po morju združiti z Evropo. Odkritje Sibirije spada med najzanimivejše in najvažnejše točke svetovne zgodovine.' Slavni Nansen v svojj najnovejši knjigi: Sibirija, dežela prihodnosti, pride do zaključka, cla se onim krajem tam gori bližajo lepi časi.
D očim je vsem drugim narodom pokazal Kolumb pot do novih odkritij, dočim so šle vse lc ekspedicije po morju iskat novih dežel, so sedli Rusi na konja, premerili stari svet od zahoda proti vzhodu ter rešiti vprašanje, ali sla največji skupini suhe zemlje na severu združeni ali ne.
■i\u .'uiita
o i „ o 11 o
_, a n o v je uneia posestva v Uralu; kopali so sol in tržili s soboljcvino, ki so jo donašali Širjenj iz po-
krajin onostran Urala. Rusi so sc odpravili slednjič sami po drago kožuhovino, in osvojitev cele Sibirije imenujemo lahko slo let trajajoč lov na sobolje okoli polovice zemeljskega kroga. Kmalu so prišli lovci do reke Obe (Obj), trgovina je uspevala, car je podaril Stroganovim vsled njihovih zaslug velika posestva v Uralu. L, 1578. pribežj k vnuku prvega St.roga.nova kozaški stotnik Jermak T i m o f j c j c v ; ca.r ga je zasledoval, ker je Jermak po tedanji navadi šel večkrat na rop. Boga I i uralski trgovec bi se bil nadležnega gosta rad iznebil; kajti če ga obdrži, pari« nemilost carova tudi nanj. Zalo mu je pripovedoval o bogatih pokrajinah in velikih rekah onostran Urala. Jermak u in njegovemu spremstvu, samim kozakom. ni kazalo iti nazaj, udarili so jo preko gorovja z gesloip: Umri ali pa zmagaj. Sibirija j« bila tedaj last tatarskih glavarjev, ki pa niti oddaleč niso bili več tako mogočni koL za časa silnega Tamerlana. Tri leta so sc borili kozaki z levjo hrabrostjo, 23. oktobra 1581 se uda Sibir, glavno mesto zahodne Sibirije. Ker jc ostalo Jermaku le malo kozakov, je poslal čaru poročilo, naj mu posije novih; naznanil mu jc pa ludi, da jc osvojil zanj velikansko državo Ku-čumkana, Sibir. Upal je, da mu bo car odpusti! slarc grehe. In res, ugodil jc Jer-makovi želji in mu poslal nove čeie kozakov. Začeli so prodirati proti
čil. Iz teh poročil jc. razvidno, da jc v Lvovu na zunaj pač mirno, a notranje razmere so jako neprijetne. Učni zavodi delujejo neovirano pod vodstvom prejšnjih predstojnikov ali njih namestnikov. • Osso-lincum« {muzej in knjižnica) ni trpel nobene škode. Po ruskem novem letu (14. januarja) so odprli šole; v vseh šojah se mora poučevati ruski jezik po pet ur na teden. V obmejnih okrajih so odprli čislo ruske ljudska šole.
V Lvovu je bilo več sodnijskih razprav zaradi zvodništva. Žalostno j?, da je vsled lakote in bede padlo veliko žen?k, zlasti v mestu ostale služkinje in sobarice, pa tudi iz boljših stanov.
»Kijevlanin« poroča, da sc je nabralo veliko galiških starin, kupljeni ji (?) v Galiciji. Prizadevali se bodo, da se te starine zberejo, v kakem kijevskem muzeju.
»Kurver Lwowski« je objavi) obširen članek o Przemyslu; pravi, cla je to ena najmočnejših trdnjav na svetu. Neki ruski trdnjavski polkovnik je rekel, cla je nespametno govorili o osvojitvi Przemysla.
>W. Kuryer Polski poroča po Ivovskih časopisih, da so iz Galicije v Kijev pripeljali kot ujetnike 2.3 galiških vojaških obvezancev; prepeljali jih bodo v asira-hansko gubernijo.
PROTI JUDOM V GALICIJI.
Petrograd, 19. marca. (Kor. ur.) Gališki generalni gubernator grof Boljrinski je 13. (26.) februarja glede na jude v Galiciji določil: 1. Judom je prepovedan prestop čez gališke meje. 2. Judje nc smejo potovati iz enega v drugi okrai. ?. Kdor ne uboga, se kaznuje upravno z denarnimi globami do 3000 rubljev, a z zaporom do treh mesecev.
X X X
HUDI BOJ.? OB B03SRI7 IN NAREW(J.
Rotterdam, 21. marca. »Daily Telegraph« poroča is Petrograda: Na mnogih delili Poljske je nastopilo južno vreme. Poluradno se izvaja, da sc ob rekah Bobr in Narew vrše noč in dan najljutejši boji. Po vaških cestah, ki so samo en dan po osemkrat menjale svojega gospodarja, se vrše trajni boji na nož. Napadi in protinapadi se vrste neprenehoma. Strojne puške postavljajo po hišah. Noč ne prinese počitka, ker se tudi v temi vrše silni baionetni boji.
X X X
OBLEGANJE OSOVJECA.
StockhoIiB: 20. marca. Iz Petrograda se poroča: Nemci še vedno oblegajo Osov-jec. Granate so mesto strašno opustošile.
ZA PRZASNYSZ
sc bije, kakor se preko Stockhohr.a poroča
iz Petrograda, še vedno hud boj. Nemški topovi ljuto obstreljujejo mesto.
XXX
RUSKA POHVALA AVTRIJSKIH
SLOVANOV.
Peirpgrad, 21. marca. Dopisnik Ii'
sla »Nowoje Wremja« poroča, da mu je nek ruski poveljnik v Karpatih med drugim izjavil, da sc tudi Poljaki, Čehi, Rusi in Slovenci, ki se bojujejo na avstrijski fronti, dobro bijejo.
XXX
BARBARSTVO RUSKIH ČET.
Dunaj, 19. marca. (K. u.) Iz vojnega
poročevalskega stana sc poroča: V Mol-davi-Solici so v grško-orijentabkem župnišču Rusi razbili vso upravo in v porabili kot h lev za konje. Masno oblačilo grško-orijento bkega duhovnika, posodo s sveto krizmo, sveto pismo in rnašne knjige so raztrgali in zmetali na kup gnoja.
v X v V-*
X X
POLJAKI IN AVSTRIJSKI SLOVAN!.
»Glos Narodu« piše, da so Poljaki že pred več leti spoznali važnost vzajemnosti ■/. avstrijskimi Slovani. Pred 15 leti sc je v Krakovu ustanovil »Slovanski klube, ki seznanja Poljake z drugimi Slovani in nasprotno; podoben namen ima krakovsko »Slovansko društvo«. To delo je doseglo že veliko uspehn. Tudi v sedanji resni dobi so Poljaki v prijateljski zvezi z avstrijskimi Slovani. »Vrhovni poljski narodni odbor« sc obrača do Slovanov ter jim pojasnuje svoje delo in stališče. »Glos Naroda« želi, da J>i sc tudi drugi slovanski časopisi tako zanimali za Poljake kakor se zanje zanima »Slovenec«, najuglednejši slovenski dnevnik.
u fioreaiia slede mm m pecivo.
Dunaj, 20. marca. (Kor. ur.) Jutrišnja V/iener Zeitung« priobči ministrsko na-redbo, s katero sc naredba z dne 30. januarja 1915 glede izdelave in prometa kruha in peciva deloma izpreminja. Z novim predpisom se pooblaščajo politična deželna oblastva, da smejo izdelavo drobnega peciva omejiti, dovolili lc pod posebnimi pogoji ali pa popolnoma prepovedali. Izdelavo neoslajenega prepečenca (vodenega suha rja) bo smela dovoliti samo politična deželna oblast. Najbolj važne so določbe glede slaščic. Izdelava slaščic jo dovoljena samo še z omejitvijo, da vporaba pšenične in ržene moke nc sme presegati petine celc ieže testa. Dosedanja omeji-
v z h o d u. Reke, kojih studenci se približajo na male razdalje, so jim izdatno olajšale težko nalogo; cela Sibirija ima skoto nepretrgano vrsto vodnih cest od Urala do Pacifika, malokdaj je treba vleči čolne ali ladjice čez nizka razvodja, voloki imenovana (od vleči). In kar je narava dežele skozinskoz ista, narodi glede običajev, navad, vere itd. drug drugemu podobni ali enaki, živalstvo in rastlinstvo enoinisto, ni mogoče obstati, dokler ne zagledamo obal svetovnega tnorja.
V bližini starega Sibira so zgradili kozaki 1. 1587. prvi svoj ostrog, razvil sc je v znamenito mesto T o b o i s k. Ocl tu jih jc peljala pot po srednji osi dežele, v sredi med tundrami na severu in gorovjem na jugu, pot, ki jo bila dolgo časa glavna sibirska prometna žila. Nastala so oh križiščih z rekami nova mesta, vsako mesto jc postalo opora za ustanovile1, drugega. Kakor hitro so dospeli kozaki do večje reke, so si napravili ostrog, ostali nekaj časa tam ter raziskali reko in svet ob njej na sever gor do Ledenega morja, na jug pa do višav Altaja in drugih gorskih skupin. Polagoma dobiva severna Azija določene obrise, natančnih seveda ic ne, ker niso raziskali tudi sveta med posameznimi izlivi. Odkrili so tako polotok samojedski ali J a m a 1, pripeljali se do izliva mogočnega J c n i s e j a , pokorili si Samo-jede, Ostjake, Tunguze, Jukagire, Jakutc i
ter ves ostali narodnostni mozaik severnega starega sveta.
Ob Jeniseju, na meji med zahodno in vzhodno Sibirijo, so slišali začetkom 17. stoletja o veliki reki dalje na vzhodu, današnji Leni. Enajst kozakov se jc za-< četkom 1. 1628. podalo na pot, smuči so jih nesle po nepreglednih sibirskih nižinah, Načelnik je bil desetnik Vasilij Bu-g o v. Prišedši do Lene so plovili navzdol po njej ter povsod pobirali davek; po treh letih se jc podal Bugor s štirimi tovariši nazaj do Jeniseja, šest jih jc pa pustil ob Leni, dva ob sredi, dva sto ur navzgor, dva slo ur navzdol. Ta šestorica jc morala pazili, da sc niso podjarmljcni narodi uprli. Helhvald pripomni: Es fragt sich, ob selbst in der Geschichtc Amcrikas je eine so weitsichtige Eroberung, mit ciner so gerin-gen Armee, von einem zelm Mann kom-mandierenden reldherrn gemaclit wurde. Saj tudi ni čuda, ce jiii Helhvald hvali: Enajst ljudi si osvoji pokrajino, mnogo večjo nc.go j c naša monarhija, šest ljudi pa pazi, da se ta pokrajina n c izneveri ruske m u gospodstvu!
Sledile so druge čete, številnejše. Vzrastlo jc mcstece Jakutsk, izhodišče vseh poznejših ekspedicij do Ledenega morja, Pacifika in Amerike. Odkrili so Bajkalsko jezero in slišali tam o srebra bogatili pokrajinah ob Amurju; celc paseU
tev, da se smejo slaščice izdelovati samo dva dneva v tednu, ostane v veljavi. Za obrtno izdelovanje peciva »caces« se sme pšenična in ržena moka rabiti le v množini, ki nc presega 30'"» teže testa. Politična deželna oblastva imajo pravico, obrtno izdelovanje konditorskega blaga ter testa s sirovim maslom (lepenjastega in kvašenega) prepovedati, obrtno izdelovanje peciva caces pa začasno omejiti. Novo pekarsko naredbo je smatrati kot prednico one obsežne preureditve prometa z moko in kruhom, ki jo jc pričakovati kot v izvršitev cesarske naredbe z dne 21. februarja 1915. Ta reorganizacija se izvrši deloma z naredbami vlade in političnih deželnih oblastev, deloma pa poseže vmes vojni zavod za žitni promet. V obeh smereh so potrebne priprave že končane, in občinstvo se o tem v kratkem v vseh podrobnostih obvesti. Ne kaže pa, da bi se že dogotovljeni predpisi takoj dali med ljudi, ker bo treba za izdelavo krušnih listkov v nakladi večih milijonov še nekoliko časa. Uvedena začrtana ureditev preskrbe je v polnem teku ter je pričakovati, da bo v najkrajšem času v vsakem oziru odgovarjala svojemu namenu.
Mestna oDCina na Dunaju in kruli.
Dunajska občina se je odločila, da bo dajala iz svojih zalog moko samo pekom, ne pa malim trgovcem. Dosedaj je občina izdala za nakup živil čez 15 milijonov kron in naročila neki banki, naj kupi žita ali moke še za 5 milijonov. Obrtnikom je dosedaj dala občina 14.706 meterskih stotov razne moke. Občina je ustanovila poseben urad, ki bo razdeljeval moko. Prvi teden je bilo danih 4800 vreč, ta teden jih bo dala 6000 in vsak teden več. Na ta način misli občina iz svojih zalog nakloniti prebivalstvu 240.000 meter, stotov moke za kruh. Zupan se je tudi trudil za dovoz živine in prešičev in se je glede obojega storilo več dobavnih sklepov. Ni se pa uresničila županova namera, da bi dobivali prešiče iz Nemčije. Načelniki vseh strank so v posebni seji zvišali županu nov kredit za 20 milijonov kron za aprovizacijske namene in v posebni resoluciji opozorili vlado, da prepreči že sedanje špekulacije s prihodnjo letino. Prihodnja letina pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze se mora prihraniti za splošno porabo in zato naj se jo že sedaj dene pod zaporo in prepove na kakršenkoli način z njo razpolagati. Sklenjene ali šele bodoče kupčijo naj se razveljavijo.
Cesar m vojni kruli.
Dunaj, 20. marca. V zadnjem času so tudi cesarju po njegovi želji prinesli na mizo vojni kruh. Ker se je pa ta izkazal za pretežkega, peko sedaj za cesarja v dvorni pekarni kruh iz bele moke. Za vse druge v Schonbrunnu stanujoče člane vladarske rodbine dobavljajo navaden vojni kruh.
Novo nemško volno posojilo.
Beroiin, 21. marca (Kor. u.) Cesar Viljem je glede na uspeh novega vojnega posojila brzojavil državnemu tajniku dr. Helfferichu: Zahvaljujem sc radi razveseljivega obvestila in najtoplejše čestitam k sijajnemu uspehu podpisovanja vojnega posojila. Tudi .sovražniki naše domovine morajo zopet izprevideti, da nemškemu narodu v boju za svoj obstanek ne primanjkuje
vojsknega in gospodarskega orožja in da hoče vztrajati in izsiliti zmago.
Beroiin, 21. marca. (Kor. u.) Wolf-fov urad poroča: Danes jc že podpisanega 9 tisoč milijonov mark vojnega posojila.
Beroiin, 21. marca. (Kor. u.) Državni kancelar Bethmann-IIollvveg je brzojavno čestital državnemu zakladnc-mu tajniku dr. Helfferichu na sijajnem uspehu vojnega posojila.
Trmelenlenla vam Bolgarijo.
Tripelententa zopet z vsemi silami pritiska na Bolgarijo, da se ji pridruži. Obljublja ji Solun, Macedonijo, Srbija bi ji odstopila ozemlje do Vardar-ja, Bolgarija dobi prvotno črto Enos— Midia. Vprašanje je pa seve, ako bo Bolgarija tem praznim obljubam nasedla.
Soiijski napadalci prijeti.
Bukarešt, 21. marca. Iz Ruščka poročajo, da so tam prijeli dva Srba, eden je profesor kemije, ko sta hotela preko Donave v Rumunijo. Dolže ju, da sta povzročila znani bombni atentat v Sofiji.
Velika železniška nesreča v Rusiji
Petrograd, 20. marca. »Rusko Slovo < poroča: Blizu postaje Bajkal je zadel vojaški vlak v tovorni vlak. 250 vojakov 26. ruskega polka je mrtvih.
lonci in Kitajci.
Stockholm, 20. marca. > Rječ« poroča iz Tokia: Japonska vlada je prepovedala izvažati orožje, streljivo in vojni materija!. Kitajski državljani zapuščajo Tokio in Osako.
Milan, 20. marca. Rimski listi poročajo iz Tokia: Prvo in drugo japonsko brodovje se je odpeljalo v Tsingtau,
Milan, 20. marca. Japonski konzulat je razglasil, da so vpoklicani pod orožje japonski rezervisti, rojeni v letih 1870. do 1895.
Pariz, 20. marca. »Petit Journal« poroča iz Tokia: Zunanji minister naznanja, da se najbrže japonsko-kitajska pogajanja ugodno končajo.
Frankobrod, 20. marca. Iz Tokia se poroča; V tsingtavski nemško - kitajski banki so zaplenili poldrug milijon jenov. Polovica te vsote je last nemške vlade.
London, 21. marca. (K. u.) »Manche-ster Ouardian« objavlja prvotno besedilo zahtev Kitajske Japonski. Zadnja skupina obsega: Kitajska naj nabavi nad 50 odstotkov svoje municije na Japonskem. Japonska ustanovi na Kitajskem arsenal pod skupnim vodstvom, ki mora kupovati material na Japonskem in zaposlovati japonske tehnike. Policijo v gotovih delih Kitajske naj opravljati Japonska in Kitajska skupaj. Japonci naj se nastavijo kot politični, finančni n vojaški svetovalci Japonske. Japonski podaniki smejo na Kitajskem širiti budizem. Japonci smejo graditi japonske bolnšnice, templje in šole. V provinci Tukien smejo Japonci graditi železnice, kopati rudo in graditi pristanišča. Če Kitajska rabi tuj kapital, naj si ga nabavi pred vsem na Japonskem. Japonska sme graditi železnico med Vučangom, Kinkiangom in Nančangom; nadalje smejo zgraditi
železnico med Nančangom in Čaučouf-nom in Nančangom in Hančouom. List pristavlja: Kdor ta obsežen načrt prouči, lahko takoj razsodi, v koliko je Japonska dosegla svoj namen in kakšne resne posledico nastanejo za Kitajsko, Anglijo in za koristi drugih držav. Neodvisnost Kitajske je resno v nevarnosti in cele dežele so izročene oderuštvu Japonske.
Petrograd, 21. marca. (K. u.) »Reč« poroča: Japonsko-kitajski spor postaja nevaren. Japonski naseljenci na Kitajskem se boje za svoje življenje.
London, 21. marca. (K. u.) »Mor-ningpost« poroča iz Šangaja 19. t. m.: Včeraj je zborovalo več tisoč Kitajcev, ki so zahtevali, naj se napove Japonski vojska, kakor pa tla postanejo sužnji Japonske. Policija je zaman poizkušala preprečiti shod naselbine tujcev. Razdelili so veliko protijaponskih letakov. V Tinentsinu sta se izkrcala dva japonska bataljona.
Boli za DoiM.
ANGLEŠKO ČASOPISJE O BOJIH V DARDANELAH.
London, 21. marca. Angleškega časopisja izgube v Dardanelah niso presenetile, ker se o njih ni nepričakovano poročalo in ker uvidevajo, da Dar-danel ni mogoče zavzeti, nc da bi plačali visoke cene za nje. Z ozirom na pričakovane izgube so odposlali linijski ladji »Queen« in »lraplacable« v Dardanele, da nadomestita izgube. S francosko bojno ladjo »Henry Quatre« bo angleško-francosko brodovje zopet tako močno, kakor je bilo pred izgubami. Po sodbi mornariških strokovnjakov ne brzojavlja admiraliteta ničesar, kar bi omajalo upanje na srečen končni uspeh in le opozarja, da so utrdbe močnejše, kakor so pričakovali.
London, 21. marca. (Kor. u.) O bojih v Dardanelah piše »Morningpost«: Ne zakrivajmo si, da so zadali Turki združenemu brodovju težak udarec. Izgubljene tri bojne ladje so bile. mogočne in dragocene, dasi ne najmodernejše.
FRANCOSKO URADNO POROČILO O PORAZU V DARDANELAH.
Pariz, 20. marca. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Med operacijami v Dardanelah dne 18. t, m. je imelo zvezno brodovje prestati hud ogenj. Vojne ladje so naletele na plavajoče mine. Francoske in angleške oklopne križarke so silovito obstreljevale forte Kilid—Bahr, Čanak—Kalesi in Tar-d.anos ter rtič Kepher. Uspehi, ki smo jih tega vročega dne dosegli, so zahtevali znatnih izgub. -Bouvet« se jc potopil vsled eksplozije mine, dočim je moral »Gaulois« vsled poškodb, ki mu jih je prizadel sovražni ogenj, začasno zapustiti bojno črto. Tudi angleško brodovje je trpelo. Dve angleški križarki sta bili vsled min poškodovani. Te izgube pa ne bodo zadrževale nadaljnih operacij. Takoj, ko so dospele vesti o nezgodi »Bouveta«, je mornariški minister brzojavil ladji -Henry IV.«, ki se nahaja ob sirski obali, da stopi na mesto »Bouveta.. Vesti o usodi moštva na »Bou-vetu« še niso došle. Na podlagi gotovih naznanil pa se lahko trdi, da je del posadke, katere število ni natančno znano, rešen.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO O
PONESREČENEM NAPADU NA UTRDBE V DARDANELAH.
London, 20. marca. (Kor. ur.) Admiraliteta objavlja sledeče poročilo: Po na-
daljnem neprestanem odstranjevanju min v Dardanelah tekom zadnjih 10 dni je predvčerajšnjim zjutraj angleško in francosko brodovje pričelo s splošnim napadom na utrdbe v morskih ožinah. »Queen Elisabeth«, »Inflexible«, »Agamemnon« in »Lord Nelson« so začele ob 10. uri in 45 minut obstreljevati forta Kilid-Bahr in Čanak, dočim sta »Triumph« in »Princ Ge-org« obstreljevala baterije v Tarnadosu. Iz trdnjavskih havbic so otvorili na ladje silovit ogenj. Ob 1. uri 22 minut je priplula v Dardanele francoska eskadra, sestavljena iz ladij: »Suffren«, »Gaulois«, »Char-lemagne« in »Bouvet« ter jc začela utrdbe iz bližine napadati, Forta Kilid-Bahr in Manazigia sta krepko odgovarjala. Bojne ladje so topove prisilile k molku, bile so pa med bitko vse večkrat zadete. Proti eni uri so vse utrdbe ogenj ustavile. Bojni ladji »Vangeance« in »Majestic« sta se približali, da zamenjata bojne ladje v ožini. Po odhodu francoskega brodovja je oklop-na križarka Bouvet« zletela vsled plavajoče mine v zrak in se je v treh minutah potopila (. 0 metrov od vasi Arenkioj. Ob 2. uri in 30 minut so ladje ponovile napad na utrdbe, istodobno so pričeli delovati tucli pobiralci min. »Irresistible« je ob 4. bri 9 min. težko nagnjena zapustila bojno črto. Ob petih se je ta ladja potopila; bržkone je zadela ob plavajočo mino. »Ocean« je ob 6. uri 5 minut tudi zadel ob mino. Obe ladji sta se potopili. Cela posadka se je med silovitim ognjem spravila na varno. »Gaulois« je trpel vsled ognja iz topov; »Inflexible« je zadela težka granata na prednjem delu. To ladjo bo treba popraviti. Izgube je pripisati okolnosti, da je morski tok zanesel mine v že očiščene kraje morske ožine. Proti tej nevarnosti bodo potrebni posebni ukrepi. Na »Bou-vetu« se je bržkone pripetila eksplozija v notranjosti ladje, potem ko je zadela na mino. Bojni ladji > Queen« in »Implacable«, ki sta že pred temi operacijami zapustili Angleško, da nadomestita izgube, morata kmalu prispeti, tako da bo brodovje zopet polnoštevilno.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO O POTOPLJENIH LADJAH.
London, 19. marca. (Kor. urad.) Admiraliteta poroča, da so se britski bojni ladji »Iresistible« in »Ocean-; kakor tudi francoska bojna ladja »Bouvet« vsled min v Dardanelah potopile. Izgube na moštvu na angleški strani niso težke, vendar je skoro vsa posadka ladje >Bouvet« utonila,
TURŠKO POROČILO O POLOŽAJU V DARDANELAH.
Carigrad, 20. marca. (Kor. u.) Turški glavni stan obvešča: Dognalo se je, da sta zadeli oklopnico »Bouvet« dvo veliki bombi. Štiri naše granate so doseglo »Inflexible«, pet pa »Queen Eliza-beth«. Na naši strani jc bil poškodovan en sam velik top. Izs-ubili smo približno 20 mrtvih. Danes ni sovražnik operiral v Dardanelah.
POGIBELJ ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH LADU V DARDANELAH.
London, 20. marca. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Uničenje angleških in francoskih ladij v Dardanelah se je pripetilo predvčerajšnjim med splošnim napadom na utrdbe v morski ožini. »Bouvet« se je po-greznil v treh minutah. Škoda v utrdbah, ki jo je napravil naš silni ogenj, se še nc da presodili. Operacije se nadaljujejo. V kratkem se pričakuje dveh drugih bojnih ladij z Angleškega.
ŠEST OKLOPNIG V DARDANELAH.
London, 21. marca. (Kor. u.) »Reu* ter« poroča« s Tenedosa 19. t. m.: V Dardanele je priplulo šest oklopnic.
bine so se dvignile iskat si srečo na jugu, v stare ostroge so pa prihajali novi priseljenci iz Evrope. Tolik je bil naval proti Bajkalu in Amurju, da je narod Burjetov skoro izginil, kar pomandrali so ga. Slavna imena čitamo, a naša zgodovina jih ne pozna. Pač so nam znani Kolumb, Diaz, Gama, Cortez, Pizarro itd., a kdo ve kaj o Beketovu, Habarovu, Pojarkovu, Iva-novu, kozaku Moskvitinu, Dežnevu, lovcih Holmogorcevu in Ankudinovu, kozakih Staduhinu, Bulaakovu? In vendar Sibirija kot dežela prihodnosti zasluži, da se vsaj površno seznanimo z nekaterimi odkritelji.
Beketov je razširjal rusko oblast v notranjem obrečju Lene. P o j a r k o v je prepotoval 1643—44 s 130 kozaki velikanski svet med Jakutskom in Amurjem ter slišal tu o bogastvu bajnega Kitaja. Ravno tedaj se je bila dinastija Mandžu polastila kitajskega prestola, obsežne mandžurske ravnine so bile prazne, ker so bili bojeviti domačini odšli proti jugu. Skoro brez vsake zapreke so jadrali tedaj kozaki po slovitem Amurju do izliva, polastili se marsikake kitajske trdnjave, podjarmili si kneze mandžurske, podjarmili si narode Davrov, Giljakov itd. ali pa jih prepodili. Ko so prišli Kitajci k sapi in so hoteli zapoditi Ruse nazaj v Sibirijo, se »sinovom srede« ni vselej dobro godilo. Pozneje je car sicer odstopil južne dele novih pridobitev, a v zameno za to se jc
razvila nadvse živahna kupčija; tam v bližini Bajkala so nastala nova središča ruskega gospodstva, Nerčinsk in I r -k u t s k , sedanji sibirski Pariz.
Pri teh pohodih so dospeli kozakj do novega morja; Mandžuri so mu rekli Tung-lam, Tunguško morje, kozaki so zgradili lam ostrog O h o t s k in po njem ima morje danes ime. Prvi je zagledal lungu-ške valove 1. 1639. kozak M o s k v i t i n , s 30 tovariši je bil prišel od Lene sem, »da bi odkril nove dežele«. Preiskali so breg na sever in na jug, sezidali si zimske koče, iz njih je nastal Ohotsk. Tudi znamenit H a b a r o v , kojega doživljaje primerjajo onim Ferdinanda Corteza v Me-1 hiki, se je mudil tukaj ter prvi prinesel ' vest, o novem morju k rojakom v Jakutsk, 1. 1646. Prej že, pozimi 1644—45, se je bil mudil pri Giljakih ob dolnjem Amurju.
Ob Leni in Amurju se pa kozaki niso ustavili, prodirali so dalje proti severovzhodu. Jelisej Buza in stotnik Ivanov sta odkrila reko Jano, prvi po morju od Lene tja, drugi po suhem. Ni še dosti, slišijo o reki I n d i g i r k i, 1. 1639. so že ob tej reki, v deželi J u k a g i r o v. Bolj so se ustrašili Jukagiri konj nego ko-zakov, nikdar še niso bili videli takih ti-; vali. Šestnajst kozakov je ujelo njihovega I kneza in se zmagoslavno borilo s četami domačinov, oboroženih z loki in puščicami, i Še naprej jih je gnalo, do K o 1 i m c in od-
tod dalje v deželo Čukčev. Že I saj 1 g n a t i j e v je bil plul po morju od Ko-lirne do Čukčev, 1646; trgoval je z njimi, prodajali so mu slonovo kost — mamuti so pokopani tam — in zobove mrožev, Rusi njim pa žalibože tudi žganje.
L. 1647. se odpravi proti vzhodu celo brodovje, štiri ladjice, na čelu jim kozak Semen Dežne v. A ker je bilo preveč ledu, niso imeli uspeha, čakali so prihodnjega leta in se zopet podali na pot. Sedaj imajo sedem ladij, Dežnev je zopet pri njih; a največ zaslug za odpravo ekspedicije sta imela lovca H o 1 m o g o r c e v in An-k u d i n o v. O štirih ladjah ne slišimo ničesar, tudi o Holmogorcevu ne; baje so ga s tovariši vred ubili Kamčadali, Druge tri ladje, pod poveljstvom Dežneva, so od-plule 20. junija 1. 1648. od izliva Kolime proti vzhodu. Ledu ni bilo skoro čisto nič, vreme nadvse ugodno. Prišli so mimo rtiča, kjer so se najbrže ponesrečile omenjene štiri ladje; naenkrat se pa odpre morje proti jugu, prišli so v Pacifik. Cesta se imenuje danes po Beringu; ni prav, Dežnev jo je odkril. Rtič na severovzhodnem koncu Azije ima pa danes le njegovo ime, že par let sem, na izrecno željo cara.
V Pacifiku so jih zajeli viharji in jim razbili ladje; Dežnev in petindvajset tova-j rišev se- je podalo peš na pot do A n a-d i r 1 a , kjer so 1649—50 orezimili v ; ana-
dirskem ostrogu«. Do njihovega taborišča je prišel pa od Kolime tja tudi Š i m e n M o t o r o ; napravili so si skupno nove ladje in raziskovali bregove, a malo slišimo o njih. Motora so Cukči ubili, o Dežnevu pa ne vemo, ali je prišel nazaj ali ne. Vsekako je Dežnev eden prvih odkriteljev in Hel!wa!d imenuje njegove uspehe: d i e wichtigste aller Entdeckun-g e n s e i t 1492. Morebiti jc videl tudi žc obalo ameriško, saj je cesta široka samo 92 km, vreme je bilo pa krasno, kakor pravi sam.
Delovala sta ob skrajnem robu sta« rega sveta tudi kozaka Staduhin in B u 1 d a k o v. Slišali so o Kamčatki, udarili jo tja, Vladimir) a Atlasova imenujejo odkritelja tega velikega polotoka; sledili so drugi, prišli so 1. 1706. p° neprestanih bojih z domačini do najjužnejšega tamošnjega rtiča, do Lopatke. Videli so otoke Kurile, podjarmili si jih deloma in se bližali Japonski. Najznamenitejši teh Rusov je kozak Ivan Koz'" r e v s k o j, 1. 1712.—13. je bil večkrat na Kurilih in poslal poročila o njih v Moskvo.
V onih časih so Rusi odkrili tudi Ameriko, od zahoda tja. »Dočim v Severni Ameriki po poltrctjem stoletju na-selniki niso prišli niti do Skalnega gorovja, so porabili kozaki komaj pol stoletja za pol skozi celo severno Azijo, od Obe tja do Beringove ceste.«
Slabo vreme je povzročilo, da niso mo-gle obnoviti operacij.
MIR PRED DARDANELAMI.
Carigrad, 21 .marca. (K. u.) Glavni stan poroča: Danes brodovje zaveznikov ni izvedlo nobenega napada proti Dardanelam.
180.000 TURŠKIH VOJAKOV BRANI DARDANELE.
Kolin, 20. marca. »Kdln. Ztg.« poroča h Aten: Ob maloazijski obali operacijc počivajo; Turki zato popravljajo poškodovane utrdbe in baterije. Na Dardanelah in na obeh bregovih Marmarskega morja sc nahaja zdaj 180.000 Turkov, 40.000 stoji na Gallipoliju, 30.000 se jih nahaja v evropski, ostanek pa v azijski Turčiji.
PREVOZ ČET TROJNEGA SPORAZUMA.
Genf, 19. marca. Popotniki nekega parnika, ki so došli iz Aleksandrije v Sira-kuz, poročajo, da so srečali 13. t, m. transport zavezniških čet. Transport sta spremljala dva angleška dreadnoughta,
ANGLIJA IN TURČIJA.
Carigrad, 20. marca. Tukajšnji politični krogi frde, cla dela Anglija na to, da sklene Turčija sama mir, Angleži bi s Turčijo radi sklenili mir zato, ker so naleteli pri Dardanelah na hud odpor in ker ne bi radi prepustili Carigrada in Dardanel Rusiji. Pozornost vzbuja članek londonskega lista »Daily News«, ki izvaja, da Rusija nima zgodovinske pravice do Carigrada in da je njegova bodočnost stvar vseh. Ruski vladar nad Carigradom bi izzval nove nevarnosti in zapletljaje,
GRŠKA IN DARDANELE.
Sofija, 20. marca, »Mir« poroča: Angleži so zasedli otoke Imbros, Tenedos, Lemnos in Samothrake, ker nameravajo arhipelsko vprašanje rešili na škodo Grške,
BOJNA KRIŽARKA »INDOMITABLE«
DOŠLA V EGEJSKO MORJE.
Pariz, 21. marca. (Kor. u.) »Temps« poroča: Bojna križarka »Indomitable« se je pripeljala v Egejsko morje.
NA »BOUVETU« SE JE SKLENILA FRANCOSKO - ANGLEŠKA ZVEZA.
Carigrad, 20. marca. (Kor. ur.) Zgodovinsko zanimivo je, da se jc na francoski linijski ladji »Bouvet«, ki se je potopila, svoječasno v Brestu sklenila francosko-ruska zveza. Na dveh deskah sta bila napisana govora carja Aleksandra in predsednika Carnota.
NA »BOUVETU« REŠENIH 64 MOŽ.
Pariz, 21. marca. (Kor. urad.) Na »Bouvetu« je bilo rešenih 64 mož. Ostale izgube francoske divizije so le lahke.
FRANCOSKA KRIŽARKA POTOP-LJENA PRI TENEDU.
Carigrad, 20. marca. (Kor. ur.) Kakor so izvedeli tukajšnji listi, se jo druga francoska križarka, ki je bila v boju dno 18. t. m. težko poškodovana, ob obali otoka Tenedos potopila. Moštvo so druge ladjo rešile.
NOVE ANGLEŠKE BOJNE LADJE PRI DARDANELAH.
Italijanski listi poročajo, da se jc skozi Gibraltar peljalo več angl. bojnih ladij, ki so namenjene v Dardanele.
Na morju.
VEČ LADIJ POTOPLJENIH RADI VIHARJA.
London, 21. marca. (Kor. ur.) V viharju, ki je divjal ponoči od petka na soboto, je ponesrečilo zelo veliko ladij, ladja »Buccaner« se jc razbila pri Scro-byju blizu Yarmoutha. Ladja »Francis« se je potopila pri Treviso-Head, Posadko so rešili. Ladja > Cacilia«, ki je vozila iz Londona v Hull, se je potopila pri Pallingu. Posadko so rešili. Ladja »Mery Nish« se je potopila blizu Tync. Parnik »Slieds-reeht«, 3056 ton, ki je vozil iz Rotterdama, jc zavozil na obrežje blizu Tvne; boje se, da je parnik izgubljen. Parnik »Deeswing«, 2000 ton, sc je potopil najbrže s posadko v Kanalu.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN ZASLEDOVAL ANGLEŠKI PARNIK. London, 20. marca. (Kor. ur.) »Dailv Mail« piše: Parnik »Colchester« jc bil med vožnjo iz Rotterdama v Harvvich v drugič zasledovan od podmorskega čolna. Ker se ,c med potniki v Rotterdamu razširjala čovorica, da U 28« preži na Colchester«, !c bilo opazovanje v tem oziru posebno jialančno, ko je parnik zapustil Hoek van 'olland. Dve uri pozneje so zapazili neki ^dmorski čoln, ki je očividno ravnokar "amcraval preiskati neki nizozemski par-Kapitan na Colchestru« jc nemu-°°ma izpremenil smer vožnje proti nizo-^mski obali. Podmorski čoln je angleški •tarn,k malo časa zasledoval, potem pa sc 'c Pogreznil pod površino in izginil.
DVA ANGLEŠKA PARNIKA TORPEDI- RESNICA O PREPOVEDI IZVOZA IZ
RANA
London, 19. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: V višini Beachyheada sta bila tor-pedirana parnik Bluejacket in Hynd-ford«. Parnik »Hyndford, je bil le nekoliko poškodovan in se jc mogel pripeljali v Gravensend. »Bluejacket« se jc držal nad vodo. Posadki sta rešeni razen enega moža. ' Bluejacket« poizkuša priti v Sout-hampton, Predni del parnika je poln vode.
DVE ANGLEŠKI LADJI POME« SREČALI.
Lonci on, 21. marca. (Kor. ur.) Prt Dealu se je razbil angleški parnik »Glencluny«, ki je vozil iz Calcutte v Dunaee. Posadka poroča, da je opazovala, kako jc včeraj zjutraj pri Beacliy Ileadu potopil neki nemški podmorski čoln nek parnik. Podvodni čoln je zasledoval tudi »Glencluny«, a je ušel.
KAKO JE BIL TORPEDIRAN PARNIK »BLUEJACKET«.
London, 21. marca. (Kor. ur.) Prvi častnik torpedirauega parnika »Bluejacket« poroča: Vozili smo že 36 dni 8000 ton koruze i z La Plata v London. Približno ob pol šestih zjutraj dne 19. f. m. je zadel ladjo torpedo, nc da bi bili prej opozorjeni. Ladjo je vrglo kvišku, voda se je vlila na parnik. Z desetimi možmi sem sc vkrcal v čoln. Naročeno mi jc bilo, naj veslam v smeri Proti luči nekega ribiškega parnika iz Ramsgate. Ker je nastopila megla in je morje močno valovilo, smo izgubili ladjo izpred oči.
NEMCI USTAVILI NIZOZEMSKI PARNIK »ZAANSTROOM«.
Amsterdam, 21. marca, (Kor, urad.) Kapitan nizozemskega parnika »Zaan-slroonv. je brzojavil svojemu ravnateljstvu, da so parnik ustavile nemške bojne ladje na Severnem morju in ga odvedle v Zeebriigge, cla ga preiščejo. Ustavljeni nizozemski parnik jc vozil v London jajca in drugo blago.
ZAPLENJENA LADJA »GEHELAND«.
Milan, 20. marca. »Corriere della sera« poroča: Ladja »Geheland«, ki jc vozila živila v Nemčijo, je bila zaplenjena pri Škotskih otokih. Blago so že izkrcali.
KAKO SE JE POTOPILA NEMŠKA KRIŽARKA »DRESDEN«.
Berlin, 21. marca. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: S poučene strani se poroča o koncu male križarke »Dresden«: Križarka je bila zasidrana v zalivu Kimberiey čilskega otoka Juan Fernandez, ker je bil pokvarjen stroj in ker je zmanjkalo premoga. Do brega je bilo le 400 metrov. Križarko je 14, t. m. zjutraj napadla angleška oklopna križarka »Keut«, mala križarka Glasgov/« in pomožna križarka »Orama«. Sovražnik jc pričel streljati na 3000 do 3500 metrov; križarka »Dresden« je tudi streljala. Nemški poveljnik je protestiral, ker so ga napadli v nevtralnem morju. Angleški poveljnik je na ugovor izjavil, da mu je nkazano, naj uniči križarko »Dresden«, kadarkoli in kjerkoli zadene nanjo, vse drugo naj uredi diplomacija. Ker je poveljnik uvidel, da se ne more s poškodovano križarko braniti, jo je razstrelil. Večini posadke se je posrečilo, clo je pobegnila na suho zemljo. Nemci so izgubili 100 mrtve, 8 težko ranjenih in 7 lahko ranjenih mož. Več kosov angleških granat je padlo na nevtralno zemljo in so poškodovali tudi neko v bližini zasidrano čilsko trgovsko ladjo.
London, 21. marca. (Kor. u ra d.) »Reuter« poroča iz San Diaga: Posadko križarke »Dresden« odvedejo v Valparaiso. Internirajo jo v Čile.
AMERIKE.
London, 20. marca. (Kor. urad.) Vesti iz Amerike o prepovedi izvoza vojnega materijala vojskujočim se državam ne odgovarjajo resnici. Sprejel sc je pa zakon, ki prepoveduje pošiljanje premoga in drugih potrebščin iz ameriških pristanišč na ladjah držav, ki se vojskujejo.
PONESREČEN AMERIŠKI ČOLN.
Carigrad, 21. marca. (Kor. u.) Ko se je sinoči vračal čoln ameriške šta-cijonarne ladje »Skorbion« v zunanje pristanišče Šali Bazar, kjer je »Skorbion« zasidrana, se je čoln vsled viharnega morja prevrnil. Poveljnik in trije mornarji so utonili.
PRITOŽBA NIZOZEMSKE.
Amsterdam, 21. marca. (Kor. ur.) Listi poročajo, da je nizozemska vlada predložila angleški in francoski vlacli pritožbo glede na odredbe, ki sta jih Anglija in Francija naznanili dne 1. marca.
Nemško uradno p o ro č i 1 o.
Nemški delni uspehi.
Berolin, 20. marca. Veliki glavni slan: Na cesti Wytschaste - Ypern pri St. Eloi smo vzeli Angležem skupino hiš.
Na južnem pobočju višine Loretto smo očistili neko skrivališče, kjer so so še držali Francozi.
V Champagni je dan v splošnem mirno potekel, potem ko so v jutranjem svitu naše čete vzele nekaj francoskih strelskih jarkov severno o?l Beau Sejourja.
Francoske delne napade severna od Veiiluna »a ravnini Wosvre in na
II
Washington, 20. marca. (Kor. urad.) Rculci- poroča: Kabinet se je posvetoval o noti, ki naj se pošlje Angliji. Protestirati nameravajo proti nekaterim določilom angleške note o nasilnostih; o drugih določilih se prosi, naj jih pojasnijo.
a
JAPONSKA IN AMERIKA.
Washington, 21. marca. (K. u.) Reuter poroča: Državni departement priznava, da je amerikanska vlada vplivala med pogajanji na to, da Japonska omeji svoje zahteve. Izjavlja sc, cla se niso z angleško vlado pogajali o posledicah japonskih zahtev.
London, 21. marca. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Položaj na Kitajskem sc jo izboljšal, odkar sc je izvedelo, da so Združene države v soboto predložile v Tokiu in japonskemu poslaništvu v Washingtonu energično spomenico, ki opozarja na dogo-govor, sklenjen 30. novembra 1908, po katerem se jamči, da se morata obe vlacli javno pogajati o vseli, vprašanjih glede na Tiho morje in se naglaša dejstvo, da hočejo Združene države urediti določila, pogodbe s Kitajsko. Položaj se je zato iznremenil.
Kodanj, 20. marca. Iz Pelrograda se poroča: »Rječ« poroča iz Irkutska: Odpor Kitajske proti japonskim zahtevam povzroča na Japonskem vedno večje razburjenje. List »Rinimizzi« pripravlja japonsko ljudstvo na resnost položaja. Japonska cla zopet stoji pred neizogibno vojno z Ameriko, ki nastopa kot pokroviteljica Kitajske.
Zemljevid k bojem v Karpatih in ob Dnjcstru.
vzhodnem robu višin ob reki Maas pri Combre smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika.
Naše postojanke na Reichsacku.v-fcopfu in Hartmannsveilerkopiu so Francozi večkrat napadli. Vsi napadi so bili že tnkoj v začetku v našem ognju premagani z znatnimi izgubami za sovražnika.
Najvišje armadno vodstvo.
Berolin, 21. marca. Veliki glavni stan: Jugovzhodno od Yperna smo izstrelili angleško letalo, posadko pa ujeli. Dva francoska poizkusa, da bi nam zopet vzeli dne 16. t. m. osvojeno postojanko na južnem pobočju višine Loretto, sta se ponesrečila.
Na katedrali v Soissonsu, kjer jfl visela zastava Rdečega križa, smo spa« znali francosko opazovalno postajaj pričeH smo streljati in jo odstranili.
V Champagni severno od Beau Sc«. jourja so naše čeie uspešno kopale jpodkope in prišle do več francoskih jarkov. Pri tem so ujele enega častnika in 299 neranjenih Francozov. Vrh na Reicksackerknplu, ki sta ga hrabro branila dva bataljona alpinskih lovcev, jc bil včeraj popoldne v naskoka vzet. Sovražnik ja imel najtežje izgube in je pustil v naših rokah 3 častnike, 250 Bio», 3 strojne puške in 1 metalca min. Frarioski protinapadi so bili od-biii.
Da bi odgovor na zločine franco« skih letalcev v odprtem alzaškem mestu Schlettstadt bo!.j krepko zalegel, so danes ponoči naši letalci vrgli nekaj težk*'l bomb na trdnjavo in železniško križišče Convniegne.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Geni, 21. marca. Poročilo francos«* kega generalnega štaba z dne 19. l. m. se glasi: Pri Notre Dame de Loretto smo prišli v posest podzemskih hodnikov, ki vodijo od osvojenih višinskih jarkov v vas AUain. Pobili, prehodili oziroma ujeli smo nemške vojake in nato hodnike razstrelili. V Argonih med Bolante in Four de Pariš smo po zelo ljutem boju za 150 m napredovali. V gozdu Consenvoyo smo zadnjo noč odbili nemški protinapad. V Eparyesu smo se polastili vzhodnega dela postojank, kjer se jc sovražnik držal od februarskih bojev dalje. Odbili smo včeraj dva protinapada, tretjega pa ponoči.
Poročilo ob 11. uri zvčer: Dan ji«, na večjem delu fronte potekel precej mirno. V dolini Aisne sc jo bil precej hud artiljerijski boj. V Champagni je sovražnik napadel višino 196", severovzhodno od Le Mesnila. Napad smo odbili in zadali sovražniku velike izgube.
Ob yserski fronti.
Amsterdam, 20. mara. »Tclograaf« poroča iz Sluisa: Na celi fronti se vrše prav tako hudi boji kakor oktobra meseca. Topovi, ki so na celi yserski fronti molčali, so danes zjutraj pričeli zopet grmeti.
Pri VnuffueHcsu.
Stuttgart, 21. marca. (K. u.) Poveljujoči general v Argonih je izdal sledeče dnevno povelje neki wirtemberški četi, ki se bojuje pri Vauquellosu proti francoski premoči. Odkazal sem vam težavno, važno ozemlje. Preživeli ste vroče clni boja, v katerih je marsikdo hrabrih junakov dal vse najvišjemu vojnemu gospod in domovini. Jutri ali pojutrišnjem se lahko zopet preizkusi vaša neomajljiva hrabrost. Vem, kaj da pomeni, če se mora voč ur držati postojanka v najhujšem aililjerijskem ognju, a kri vaših tovarišev se ni pre-. lila zastonj. V boju od 28. februarja do danes G. marca ste s svojim vztrajnim odporom in s protisunkom, podpirani. po artiijeriji, pogazili 7 sovražnikovih pešpolkov in njih moč tako zlomili, da niso, kakor poročajo ujetniki, več sposobni napadati. Zahvaljujem so in pripoznavam vaša dela.
Obstreljevanje Arrasa.
Amsterdam, 20. marca. Arras zopet ljuto obstreljujejo. Okoli 300 oseb jc ubitih,
Nemški Ieta?ci mečejo bombe.
Haag, 20. marca. Dve nemški letali sla sc pojavili nad angleškimi vojnimi srze-nali v Shecrnessu in vrgli več bomb, katerih učinkovanje dosedaj še prikrivajo.
Obstreljevanje Calaisa.
London, 21. marca. (lv. u.) »Times* poročajo o nemškem napadu na Calais iz zraka še: Nemški zrakoplovci so vrgli več bomb, kakor se jc prvotno sodilo, namreč <10 do 50, ki so bile vse zelo veliko in nekatere tudi neke nove. vrste. Zeppeliuov zrakoplov se je nahajal nad Calaisom več kakor pol ure. Metal j i bombe iz višine 5000 črevljev. Opazoval jc mesto, no da bi ga bili mogli videti. Poizkušal je, da poruši glavni kolodvor, kolodvor v pristanišču in več skladišč-
London, 21. marca. (K. u.) Listi poročajo o zadnjem nemškem napadu iz zraka na Calais: Ubitih je bilo 7 oseb, 12 jih je bilo ranjenih. Bilo je preveč temno, da bi se bil zrakoplov videl, a splošno se sodi, da je metal bombe Zeppelinov zrakoplov. Tri bombe so zadele nek vlak. Vžgala sta se dva voza, ljudje v njih so zgoreli, 12 drugih oseb je bilo več ali manj nevarno ranjenih. Bombe so padle v razne dele mesta.
Nemški letalec na Dealom.
Deal, 21. marca. (K. u.) Včeraj se je pripeljal neki nemški letalec nad mestom, ki je metal bombe na ladje v pristanišču. Vse bombe so padle v morje. Neka ladja je streljala na letalca, ki .se je nato visoko dvignil in izginil v oblakih. Sovražnika zasledujejo angleški letalci, ki so se komaj dvignili v zrak. Izgube Angležev pri Neuve Chapelle.
Haag, 21. marca. »Handels Tid-tiing« poroča, da so Angleži v bojih pri Neuve Chapelle izgubili 12.000 mož. Število ranjenih, mrtvih in pogrešanih častnikov znaša 194. Ta boj je bil za Angleže naibolj krvav v celi vojski.
Ubiti angleški letalci.
Berlin, 21. marca. »Daily News« piše, da je od izbruha vojske bilo ubitih 72 angleških letalcev, uničenih pa 110 letal.
Tretji kanadski zbor pripravljen.
Ottowa, 21. marca. Reuter poroča: Tretji zbor kanadskih pomožnih čet je zdaj polnoštevilno oborožen. Čete so pričeli že uriti. Nabirati so pričeli že tudi prostovoljce za četrti zbor. Vlada namerava trajno uriti v orožju 50.000 mož, da more odpošiljati redno ojačenja v Evropo.
Francija proti ruskim socialistom.
Genf, 21. marca. Francoska vlada jc prepovedala list »Misl«, ki je izhajal kot glasilo ruskih v Parizu bivajočih socialistov, ker je ljuto napadal rusko vlado.
Prepovedani avstrijski in nemški patenti v Franciji.
Pariz, 21. marca. (K. u.) »Temps« poroča: V četrtkovi seji zbornice se je prepovedalo med vojsko Nemcem in Avstrijcem izrabljati v Franciji pridobljene patente. Francozom je to dovoljeno.
Proti novačenju na Angleškem.
London, 21. marca. (Kor. ur.) »Times« poročajo, da so zadnji čas razdelili v Londonu in v Glasgovvu letak, ki svetuje mladim ljudem, naj ne vstopijo v armado. Letak je tiskal neki Va-Ientinn Freitag, baje rojen Nemec, ki so ga zaprli.
XXX
MARČEVA OFENZIVA.
Amsterdam, 21. marca. »Tijd« poroča iz Dunkirehna: Vsi znaki kažejo, da bodo zavezniki še marca mesecu pričeli s splošno ofenzivo.
Zemljevid k feoiem proti Turkom.
pripominja, da je Renadinoviču poverjena posebna misija.
Bazna naročila.
Mila v voiski.
GLAVNO MESTO ANGLEŠKEGA SUDANA OBLEGA 60.000 MOHAMEDAN-CEV.
Rotterdam, 20. marca. Neka angleška veletvrdka v Barceloni poroča londonskemu listu »Uaily Telegraph«, da od srede februarja oblega 60.000 imha-medancev najrazličnejših rodov mesto Kartum. Ta vest pa doslej še nikjer ni potrjena.
RAJSULI PROTI FRANCOZOM,
London, 20. marca. »Daily Mail« poroča iz Tangerja: Rajsuli se je proglasil za sultana in ščuva rodove nroti Francozom.
TURŠKI MINISTRI MED SEBOJ.
Carigrad, 21. marca. »Ag. Milli« poroča: Sovranžik razširja fantastična poročila, da sta prišla vojni minister Enver paša in notranji minister Talaad bej navzkriž.
Gospodarsko in vojaška ointra lialije.
Rim, 21. marca. (Kor. urad.) Senat je sprejel po kratki razpravi s 145 proti 2 glasovom zakonski načrt o gospodarski in o vojaški obrambi Italije.
ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA V TEKOČEM LETU.
Rim, 20. marca. (Kor. urad.) Urad za .arinske pogodbe in carinsko zakonodajo objavlja izkaz o vrednosti izvoza in uvoza v prvih dveh mesecih tekočega leta. Glasom tega izkaza se je uvoz napram isti dobi prošlega leta zmanjšal za 143 milijonov, dočim izkazuje izvoz nasproti preteklemu letu primanjkljaj štirih milijonov.
Posebno srbsko poslanstvo v Rimu.
Rins, 20. marca. Listi poročajo, cla jc dospel semkaj bivši srbski poslanik v Carigradu, Rcnadinovič. »Giornale d'Italia<
ZA ODPRAVO IZJEMNE POSTAVE
PROTI JEZUITOM V NEMČIJI.
Berlin, 19. marca. (Kor. ur.) Proračunska komisija nemškega državnega zbora je naprosila nemški zvezni svet, naj se odpravi izjemna postava proti jezuitom v Nemčiji.
PREPOVEDAN IZVOZ PREMOGA IZ RUSIJE V RUMUNIJO.
Bukarešt, 20. marca. Ruski trgovinski minister je prepovedal izvoz osem milijonov pudov (1,310.040 q) premoga, ki ga je zahtevala Rumunija.
OBSOJEN, KER JE NEMŠKO GGVO> RIL,
Moskva, 21. marca. (Kor. ur.) »Rusko Slovo« poroča iz Mitava: Visoki gu-bernijski uradnik baron Nolde jo bil obsojen v zapor, ker je ostentativno govoril nemško.
ZANIMIVE ŠTEVILKE IZ RUSIJE.
Petrograd. Ne tiskano poročilo poslanca Haritonova o ruskem gospodarstvu 1. 1915. obsega veliko zanimivih številk: Za vojsko so izdali do 15. januarja 1915 do 3020 milijonov rubljev. Vsak dan se izda za vojsko približno 14 milijonov rubljev; 1,400.000 rubljev nabavijo rednim, 12,600 tisoč pa izrednim polom. Posojilo znaša v raznih oblikah do zdaj 2600 milijonov rub-liev. Bankovcev kroži za 2.997,800.000 rubl., pokritje v zlatu znaša 1.711,100.000 rubljev.
Kako se bo Imenovalo sedanja vojna?
Vojna narodov.
Angleško - francoska - rusko-nem-ška vojna.
Vojna evropskih velesil.
Veliki spor.
Vojna.
Zadnja vojna.
3z ujelnlega iabora pr! Ossiskii.
Budimpešta, 5. marca. »Esti Ujsag« poroča: Neki mlad ogrski slikar Ivan Si-geti je bil ranjen v Galiciji in so ga ujeli Rusi. Svoji rodbini je pisal: Na bojišču so me dvignili ruski sanitetski vojaki; ruski zdravnik mi je skrbno stregel. Z obvezova-lišča so me prepeljali v neko moskovsko bolnišnico, kjer so stregle ugledne ruske dame. Poslali so me od lam naprej in so obzirno postopali z menoj. Večinoma sem se vozil v posebnem kupeju. Na posameznih postajah smo dobili vsak dan jesti. Železniški voz sem smel zapustiti samo ponoči, če je kje vlak stal več časa. V Om-sku so nas nastanili v neki lopi. Poveljeval je neki general, ki me je takoj zaslišal. Obžaloval je, ker se vojskujemo, a Rusija ni mogla dopustiti, da plane monarhija na Srbijo. Smehljaje je pristavil: Čete generala Rennenkampfa pridejo gotovo kmalu v Budimpešto. Za našim ujetniškim taborom stoje siva, visoka poslopja, kjer bivajo ruski politični ujetniki. Obnebje je mrzlo, mraza več stopinj pod ničlo. V lopah se kuri in sc smemo po taboru izprehajati. Zvečer se navadno sestanemo. Tu nas jc zbranih 34 vojnih ujetnikov. Vsako nedeljo gremo k ruski pravoslavni liturgiji. Na eni strani cerkve sede bledi možje: politični zločinci; spredaj sedi general v svoji z zlatom pretkani obleki. Vsak mesec smemo pisati enkrat domov. Dobimo tudi časopise, od časa do časa kak francoski list.
Mi, srečni sodobniki, ki smo jo doživeli, jo imenujemo enostavno: vojna,
—	vojska je prikladnejše za: armado,
—	in ni se nam bati, da bi nas kdo napačno razumel. Toda kako jo bodo imenovali naši potomci? To je vprašanje, s katerim si že marsikdo beli glavo, in odgovor nanje seveda zrcali misli, ki jih ima dotičnik elede vzrokov tega groznega spora. Eden jo je imenoval: vojno plemen, drugi vojno verstev. Če se pa spomnimo pisane mnogoličnosti narodov, ki stoje drug proti drugemu: Nemcev in Slovanov, Angležev in latinske matere sinov, Japoncev, Indija cev in Turkov, pa katoličanov in protestantov, pravoslavcev in moslimov itd. itd., moramo priznati, da je tako imenovanje nazivala z vojno Poinca-rejevo, vojno Jurija V. ali podobno. Toda tudi teh imen zgodovina pač ne po hotela sprejeti. Pa bi tudi ne bilo prav, če bi se pripisovala eni sami osebi odgovornost za dogodke, kakor so ti, ki zdaj prevračajo ne samo celo Evropo, marveč lahko rečemo, ves svet. Nemški liberalni poslanec Naumann jo imenuje: vojno vojn, kajti ta vojna ima po njegovem mnenju nalogo, da reši vse narodnostne probleme. Ni dvoma, da ima to ime marsikaj resnice na sebi, toda nam se zdi, recimo, premalo historično. In malo zgodovinske ter še manj resnične so nekatere druge označbe, ki so se pojavile tu in tam: na Nemškem in drugod. Stvar pa je postala tako zanimiva, da je neki ameriški list razpisal nagrado za najboljša imena ter je potem izmed neštevila došlih mu odgovorov dvanajst najprimernejših priobčil in nagradil. Evo nekoliko zgledov:
Vojna leta 1914.
Evropska vojna.
Vojna trojnega sporazuma,
Svetovna voina.
nevsie novice.
— Leonova družba. V sedanjih resnih časih ne smemo zanemariti kulturnega dela. Zato opozarjamo na prenovljeno Leonovo družbo, ki ima po svojih novih pravilih namen »gojiti književnost v prospeh krščanske kulture«. Vsak zaveden Slovenec naj bi bil član Leonove družbe. Za neznatno letnino 6 kron bodo člani razen veleza-nimive aktualne revije »Čas« prejeli še tri knjige, med njimi eno leposlovno. Novi člani se sprejemajo še do konca tega meseca.
Jr Prebiranje v letih 1873. do vštevši 1877. rojenih črnovojnikov se vrši: dne
6.	aprila v Kočevju za sodni okraj Kočevje;
7.	aprila v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 9. aprila v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 11., 12. in 13. aprila v Rudolfovem za sodne okraje Rudolfovo, Trebnje in Žužemperk; 15, in 16. aprila v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; 18. in 19. aprila v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora; 21. in 22. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 23. aprila v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka;
25.	in 26. aprila v Ljubljani za sodni okraj ljubljanska okolica; 27. aprila na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika; 29. in 30. aprila v Ljubljani za sodni okraj mesto Ljubljana; 1. in 2. maja v Litiji za sodni okraj Litija; 4. maja v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; 23. in 24. aprila v Krškem za sodna okraja Krško in Rateče; 25. aprila v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica;
26.	aprila v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; 6. in 7. aprila v Gorenjem Logatcu za sodne okraje Logatec, Cerknica in Lož; 8. in 9. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija; 10., 11. in 12. aprila v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica,
| Senožeče in Vipava,
-f Odlikovanja. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 87. pp. Julij Beran. Vitežki križ Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je bil podeljen pol-kovnemu zdravniku 47. pp. dr. Ivanu Tas-ner. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je bil podeljen padlemu nadporočniku 55. pp. Aleksandru Schisch-kar in stotniku 4. bos.-herc. pp. Emilijami Kobelnigg. Srebrno kolajno za hrabrost- 2. razreda so dobili: četovodji Hohnjec Ivan iu Pfeiffer Jakob, oba pri 13. polj. havbič-nem polku, in Remec Ivan, trenski vojak pri 14. gorski trenski diviziji. Nadalje je bil nadporočnik 47. pp. baron pl. Maas-burg izredno in vsled posebne Najvišje milosti povišan za stotnika.
-f- Proiesor Foerster o avstrijskih na* rednostih. Slavnoznani pedagog Foerster, ki je nekaj časa učil tudi na dunajski univerzi, je 10. t. m. .predaval na Dunaju. V svojem govoru se je dotaknil tudi avstrijskega narodnostnega vprašanja. Cenzurirana praška »Union« prinaša: »Za Avstrijo živi samo tisti, ki z vsako besedo in vsako sodbo zida mostove med avstrijskimi narodi; ki ne živi samo v svojem rodu, ampak se uživi in z ljubeznijo poglobi v tujo ljudsko vrsto in se pri vseh sporih naj-prvo spominja avstrijske zastave. Omenjal bi tudi one žalostne slučaje izdaje in Uskokov, to bi simbolično porabil in rekel: Ni samo izdajavec avstrijske domovine, avstrijske države tisti, ki daje sovražniku signale ali mu pošilja papirje, ampak vsak tisti, ki v političnem življenju nastopa, piše in govori samo o sebičnem reusiranju (po-vdarjanju) svojih narodnih zahtev. Prave Avstrije še ni, je še nevidna dobrina ln nekak nebeški Jeruzalem. Delajte, da postane vidna, vidite tudi v šoli v vsakem pripadniku tujega naroda poslanca nevidne Avstrije v svoji sredi, obdajte ga s slavno črnorumeno zastavo in bodite patrioti s tem, da odlično ž njim ravnate in mislite na to, da ni Avstrija samo tam, kjer teče modra Donava, ampak povsod, kjer se vam Nemec ali Madžar, Čeh ali Poljak pokaže v vitežkem duhu, v duhu miru in dobre volje — tu je Avstrija, tu se ustanavlja avstrijska monarhija.« — Tako beremo v »Reichsposti« in mi le želimo, da zlate besede prof. Foersterja njegovim so-rojakom preidejo v meso in kri.«
—	Odlikovanje. G. Josip Mulej, na rednik c. kr. gorskega brzojavnega oddelka 28, vojna pošta št. 47, je bil na severnem bojišču v Karpatih odlikovan a veliko srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda. Temu pridnemu gospodarju, lesnemu trgovcu in vrlemu možu na Spodnji Lip-nici pri Kamnigorici vsi iskreno čestitamo!
—	Čas setve je tukaj. Gospodarska zveza je dobila te dni večje množine semenskega ovsa in semenskega ječmena boljše vrste. Ker je že zadnji čas, da se kmetovalci oskrbe z dobrim semenom, svetujemo, da se naročila takoj pošljejo na Gospodarsko zvezo. Opozarjamo na današnji inserat.
—	Za trupla vojščakov, ki so padli na bojnem polju ali umrli za ranami ali vsled bolezni, katero so si nakopali na bojnem polju, se bo dovolilo na progah c. kr. avstrijskih državnih železnic in na privatnih, od države obratovanih železnicah 50(/b znižanje voznine, če se bodo mrliči prevažali po končani vojni in kot navadno vozno blago. Isto olajšavo so obljubile od istega časa naprej še naslednje železnice: železnica Ousti — Toplice, Buštehradska železnica, železnica Dunaj—A.spang, južna železnica, železnica Košice — Oderberg (avstr. proge), nižjeavstrijske deželne železnice, Saizkammergutska lokalna železnica in ogrske državne in privatne železnice. — Podrobni pogoji za zahtevanje te ugodnosti se bodo svoječasno naznanili. Onim strankam, ki nameravajo že sedaj dati prepeljati mrliče, se priporoča, da odložijo to na poznejši čas.
— Nesreča vojaškega avtomobila, h Gorice: Dne 19. marca okrog poldne ie drčal po Corsu Franca Jožefa vojaški avtomobil, v katerem je sedelo več vojaških oseb. Ker pa je vsled deževnega vremena cesta bila opolzka, se je avtomobil zaletel v voz električne železnice in sc zelo poškodoval. Osebe, ki so bile v avtomobilu, so dobile po licu in rokah precejšnje praske. V lekarni Liberi so jih za silo obvezali. Medtem jc z Roje iz kolesarske vojašnice došel nov avtomobil, ki je odpeljal ranjene vojaške osebe in vlekel seboj pokvarjeni avtomobil. Sreča še, da ni b"0 hujšega.
_ Iz seznama izgub št. 142. Stotnik Detela Leon, 27. pp, iz Ljubljane, ranjeni stotnik Grebene Milan, 3. bos. herc. p-. 'z Vel. Lašč, ranjen; stotnik Schitnik Edvard, 58. pp., ranjen.
—	Kava se draži. Poostrene odredbe Angleške proti trgovini sovražnega inozemstva so povzročile, da sc je kava zel podražila.
—	Vojak umrl. V celovški 1. rezervni bolnišnici jc 19. marca umrl na mrtvičnero krču 21'ielni infanlerisl 26. domobranskega pešpolka Franc Želinek iz Smarjei« pri Mariboru. Pokopan je bil 21, marca.
Mrtvi se oglašajo. Iz Št. Ferjana pri Gorici: O Albinu Pintarju iz Št. Ferjana pri Gorici že 6 mesecev ni bilo glasu. Pač, eden njegovih tovarišev iz Št. Ferjana je pisal domov, da je v Galiciji zasadil križ na njegov grob in molil zanj. V Št. Ferjanu so domači zato molili za njegovo dušo in darovali zadušnico. Dne 16. marca pa so dobili pismo iz Sibirije od Albina Pintarja, ki je pisal že 27. decembra 1914. Hodilo je 80 dni. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Henrik Bručan. Dne 21. decembra 1914. piše svoji ženki, bivajoči na Jesenicah — Fužinah št. 119, da so ga zajeli Rusi, ko jc stikal za njimi. Zdaj živi v mestu Tjumnu, ki leži na sibirski železnici. Ondi je več Slovencev skupaj. Končno pravi: Balančevi pa povej, da je on tudi ujet, sva sku-kaj. — Anton Mulcj, med vojnimi ujetniki v Rostovu v južni Rusij, je pisal ondan svoji sestri v Ljubljani: ... v bolnici sem, ker imam dvakrat prestreljeno roko. Tukaj smo ujetniki vseh avstrijskih narodnosti; Ogri, Nemci, Slovenci itd. — Alojzij Soren, je pisal iz Biska v Sibiriji svoji materi, prebivajoči v Pirničah št. 31 pri Šent Vidu, da je bil dne 26. avgusta ujet . . . Ž njim vred v ujetništvu sta tudi Pav-čnikov Pavle pa Matevžev. — Janez Bizjak je nedavno tega pisal prijatelju na Gorenjskem, da je v ruskem ujetništvu v simbirski guberniji, ki sc razprostira ob desnem bregu veličastne ruske reke Volge. Z menoj vred so v ujetništvu — piše — Peternelj Alojzij iz Bohinjske Bele, Merlak z Jesenic in eden (Trcgvavov) iz Zasipa. — Jožef Kostevc je vojni ujetnik v Bisku, kjer biva, kakor znano več Slovencev. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Janez Razinger iz Palovič in brata Janez in Valentin Zvegelj iz Visoč nad Lešami. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila tudi Josip Petelin, 27. dom. pešpolk, doma iz Velike Slivnice pri Velikih Laščah in Jožef Vintar, topni-čar, doma tudi iz Vel. Slivnice pri Velikih Laščah. — Oglasil se je dne 9. marca po 6 mesecih iz ruskega ujetništva Alojzij Baje iz Hrušice, ki je bil ujet v Galiciji dne 31 decembra 1914. — Po osmih mesecih se je oglasil Ivan Urbas iz Ivanjega sela pri Rakeku. Nihče ga ni več med žive prišteval. — Po več mesecih sta sc oglasila iz ruskega ujetništva brata Ciril in Ivan Zupan (Odrtnikova) iz Naklega pri Kranju.
—	Cene sardine. Vsled obilnega ribjega lova v zadnjem času so cene sardinam v Reki padle na 40 vin. za kilogram.
—	Pošini promet za zavitke v Rumunijo in Rusijo jc zopet otvorjen.
—	Tat v župnišču in njegovo kratko veselje. V šmartinsko župnišče pri Slov. Gradcu sc je te dni priplazil tat in se dal med rano sv. mašo zakleniti. Ko je bil sam, je zmaknil okrog 430 K denarja in jo popihal. Župnik č. g. Lenart je tatvino takoj opazil in naznanil, nakar je orožniški stražmojsfer Kosi hitel na železnico, da zasleduje opisanega tatu. Ondi, kjer vodi železnica tesno ob okrajni cesti, je straž-mojster res opazil tatu, ko jo je mahal po cesti. Brez pomišljanja skoči orožnik z vlaka — bilo je k sreči veliko snega — in se polasti popotnika. Peljal ga je v orož-niško vojašnico, kjer so ga preiskali in res našli pri njem ukradeni denar.
—	Aretirani dobavitelji za vojsko. Budimpeštansko redarstvo je na povelje državnega pravdnika dr. Henrika Jaubesa aretiralo: agenta Izidorja G1 iicka, Jakoba Sperlinga in Martina Singerja. Ti so s pomočjo konzorcija, katerega so sami ustanovili, dobavili erarju 24.000 parov čevljev, pri katerih so pa bili podplati deloma izdelani iz papirja. Vsi imenovani se nahajajo v strogi preiskavi.
—	Potres. V Ivošani smo čutili v ponedeljek dne 15. marca več sekund trajajoči potresni sunek ob 10. uri 50 minut ponoči.
—	Nakaznice za mleko nameravajo uvesti na Dunaju, in sicer bi smela dobiti vsaka oseba na dan četrt litra mleka, vsak otrok, ki ni še dve leti star, pa en liter mleka. Izračunali so, da bi zadoščalo na Dunaju dnevno 550.000 litrov mleka. Zdaj ga uvažajo vsak dan 700.000 litrov,
—	Goljufije pri vojaških dobavah na Ogrskem. Neki dobavitelj sukna, namenjenega armadi, ki so ga zaprli, je priznal, da je ogoljufal armado v nekaterih mesecih za poldrug milijon kron. Veliko se govori tudi o provizijah in podkupovanju.
—	Amonijak proti ušem. V seji društva zdravnikov na Dunaju 19. marca je poročal dr. Pregl iz Gradca, da 25odstot-ni amonijak uniči uši v eni minuti.
—	Oddaja trt. Ker je še dosti vinogradnikov, ki se niso v jeseni pravočasno zgJasili za trte, se naznanja, da imajo drž. trtnice na Kranjskem še dosti divjih in cepljenih trt na razpolago, ki se oddajajo po običajnih znižanih cenah. Kdor želi še trte dobiti, zglasi naj se čimprej mogoče laravnost ali potom županstva pri c. kr.
vinarskem nadzorniku v Kandiji pri Ru dolfovem.
—	Prostovoljne avtomobilne sanitetne kolone. Od privatne strani se je sprožila misel, da naj bi se prostovoljno sestavili, oziroma nabavili primerni avtomobili, ki bi vozili ranjence z bojne črte do železniških postaj. Na tozadevno vprašanje je c. kr. vojno ministrstvo odgovorilo, da bi ne imelo ničesar proti takim prizadevam, vendar pa morejo biti taka podjetja le uspešna, če so zadostno denarno fundira-na, kajti vojna uprava ni v stanu ugoditi kakim naknadnim zahtevam za odškodnino. Najvišje armadno poveljstvo je tudi zagotovilo, da se bo po možnosti oziralo na to, da se take prostovoljno naklonjene sanitetne kolone uporabljajo baš za domači kor. Na vsak način pa je treba, da stopijo osebe, ki hočejo sprožiti to akcijo, prej v dogovor z vojnim ministrstvom, da more le-to vplivati na izbero v omenjene svrhe izkušenih avtomobilov.
—	Top za lepake. Neki ameriški iz-najditelj je pred kratkem iznašel nov top, ki ima pred vsemi drugimi topovi to prednost, da služi mirnim namenom. Ta top jc namreč za lepake, njegova naloga obstoji v tem, da izstreli na precejšnjo razdaljo lepak tako, da obstane trdno na zidu. Ta novi ameriški top baje lahko izstreli lepak 9—10 metrov visoko na zid.
Nov hidroavtomobil. Na Dunaju preizkušajo nov avtomobil, ki more brez posebnih priprav zavoziti s suhega v vodo in da se tam giblje kol motorni čoln, a ko preplava vodo, potem zavozi zopet na suho in nadaljuje svojo pot kot navadni avtomobil.
—	Iz seznama izgub št. 141. Prapor ščak Adrarlo Oton, 97. pp., 2. stot., ranjen; nadporočnik Gabrijelčič Oton, 97, pp., 2, stot., mrtev (9. februarja 1915); poročnik Mikuž Karel, 53. pp., 3. stot., iz Ljubljane, ranjen; poročnik Maher Josip, 97. pp., 2. slot., mrtev (9. februarja 1915); praporščak Schvvarz Matej, 97. pp., 1. stot., ranjen.
Ljubljanske novice.
lj Konferenca duhovnikov za mesto Ljubljana. Nadaljevanje konference se vrši jutri v semenišču. Tema: Predlogi knezo-škofijskega ordinariata za »instructio pa-storalis«. Začetek točno ob 5. uri.
lj Socialen tečaj S. K. S. Z. (IV. večer danes zvečer ob Vo8. uri v prostorih »Ljubljane«, Jurčičev trg št. 3, II. nadstr. vodi predsednik S. K. S. Z. poslanec dr. J a n. E v. K r e k.
lj Veliki dobrodelni koncert zdru ženili godb c. in kr. peli. polkov št. 17 in 97 na korist »vojne oskrbe« se je v petek 9. t. m. v deželnem gledališču sijajno izvršil. Muzikalne točke izbrane izvrstno interpretirane tako, da sta kapelnika z glasbenega stališča lahko ponosna na uspeh. Velike klasične točke: Beethovnovo Uverturo k »Leono-ri«, Smetanov uvod in prihod kralja Vladislava iz »Dalibora«, VVagnerjev prizor iz »Parsifala« je dirigiral kapel-nik 17. pešpolka. (Zakaj na sporedu ni tudi imen obeh dirigentov? Čemu naj računamo z neznankami, ko ni treba, ko bi brez dvoma vsak poslušalec rad vedel ime onega, ki mu v teh izrednih časih za Ljubljano tako izreden glasben užitek podaja?) Vse tri točke so bile. izvrstne, najbolj pa še Dalibor, ki je bil tudi posebno fino aranžiran; zlasti zbor ob kraljevem prihodu je bil v godbi dobro zadet. Imel sem prav jasen občut: Sedaj je pa zbor začel peti — kje neki jc? Glasba je krasna, po motivih in izrazitih ritmih specialno češka., pa silovito poglobljena. VVagner je učinkoval svečano; škoda, da ni bilo zvonil na razpolago. — Ostale točke: Parmovo predigro k baladi »Schon Adellieid«, Bach-Gonnodovo »Ave Marijo«, Bocherinijev »Mcnuet« in Lisz-tovo »II. ogrsko rapsodijo« je nič manj izvrstno dirigiral kapelnik 97. pešpolka. Parrnu — se zdi — je več za lepe blesteče barve, kakor za lepo v enotnem zamahu izpeljano vsebino. Za in-strumentacijo ima tenko uho, pa ravno vsled truda za lepe barve skladbo preveč razkosa, tako, cla sc poslušalcu čut za enotnost skladbe izgubi, da vidi le posamezne lepe delce, nima pa čeznje enotnega skupnega pregleda. Parma je romantik starejše šole, na enem mestu sem se zaveselil, da se skladba poglobi in morebiti v večjo formo razprede (akordni postopi v velikih sekundah), Pa se je na široko umerjeni korak brž ustavil. — Originalno je bila prirejena »Ave Maria«, cel aranžma pa naravnost rafiniran. Bocherinijev mcnuet je pa menuet par cxccllence, ki svojim lahnim pritrkavanjem in fino mehko gibajočim ritmom vzbuja nepopisno udobno, mehko razpoloženje kakor s finimi dišavami napojen elegantni iu udobni salon rokokoja. Ta, mali menuet obsega karakterizira čuvstvovanje. razpoloženje cele dobe, prav tako kakor Liszt karakterizira v svoji vrsti čuvstvovanje, razpoloženje celega naroda in hkrati miljeja novoromantične
dobe in družbe; markantni ritmi, do skrajnosti razigrani, pa hkrati globoko čuvstvovanje in iz te razigranosti se izvijo globok vzdih resnega mišljenja. Med gosli smo opazili poleg drugih tudi deželnega predsednika in deželnega glavarja.	K.
lj Odlikovan stotnik Ljubljančan. Domobranski stotnik g. Anion Krejči je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo,
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je imelo na praznik sv. Jožefa cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom v Ivrižanski cerkvi. Udeležili so se jc društveniki, ki niso bili poklicani na bojno polje; prihiteli so pa med svoje tovariše tudi člani društva, ki bivajo tu kot rekonvalescenti kakor tudi člani-vojaki, ki so v Ljubljani. Posebno je poveličevalo božjo službo petje društvenega pevskega zbora in krasni tenor-solospev. — Članov, ki so na bojnem polju, so je spominjal pridigar v svojem govoru, kakor tucli društveniki v svojih molitvah. Tako je bilo letošnje praznovanje praznika sv. Jožefa v kat. društvu rokodelskih pomočnikov obenem ginljiva vojna pobožnost.
lj Praporščak jc postal enoletni prostovoljec g. Miron Gregorič. sin deželnega poslanca, primarija clr. Vinka Gregoriča. G. Miron Gregorič se je odlikoval v bitki pri Grodeku ter bil nevarno ranjen.
lj Premeba posesti. G. profesor Adolf Robida je kupil od g. Marije Prislov hišo v Trnovski ulici številka 15.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil rezervni praporščak Franc Terti-n e k, o katerem ocl 20. januarja ni bilo nobenega glasu več. Nahajal se je v Karpatih in piše, da. je bil po tridnevnem boju 26. januarja zvečer ujet in je kljub gostemu dežju svinčenk neranjen in zdrav. Karta je datirana 28. januarja 1915, torej pisana gotovo še na galiških tleh, je potrebovala do Ljubljane 48 dni.
lj Za državno podporo se pošiljajo mestnemu magistratu različne prošnje, ki niso pravilno opremljene in vsled tega le zamujajo delo uradnikov. Prosilci se morajo osebno zglasiti na mestnem magistratu v II. nadstropju, nasproti knjigovodstva, kjer se popisujejo prošnje na uradne z g 1 a s i 1 n c pole.
lj Poroka. V soboto, 20. marca je v knezoškofijski kapeli poročil gosp. P. dr. Gvido Rant nadporočnika 27. deželno-brambnega pešpolka g. Osvalda Ravanelli z gospico Mici Pogačar.
lj Vojna poroka. Danes se je poročil c. in kr. nadporočnik 7. lovskega bataljona Egon Kotte z gospico Evgenijo del Cott, hčerko posestnika Karla del Cotta.
lj Ranjenci v Ljubljani. V soboto se je pripeljalo v Ljubljano 305 ranjencev s severnega bojišča. Ranjenci so večinoma Cehi.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Jane, zasebnica, 82 let. — Marija Elsner, zasebnica, 87 let. — Ivan Weiss, natakarjev sin, 31/u meseca. — Fran Perger, mestni ubožec, 73 let. — Simon Novak, mestni ubožec, 73 let. — Viktor Srnjak, sin delavca v tobačni tovarni, 6 mesecev.
Velikanski noji v Kipih.
. Dunaj, 22, marca. Vojni poročevalci poročajo: Rusi so v Karpatih spravili na fronto vse svoje razpoložljive sile. Rusi neprestano napadajo. Pri Du» kli, Užoku in Lupkovu so dosegli boji svoj višek. Našim četam se je posrečilo odbiti naskakujoče ruske množice s strašnimi krvavimi izgubami za Ruse. Prostor pred našimi postojankami je poln trupel ruskih vojakov. Dvomiji-vo je, če bodo Rusi še nadalje mogli izpopolniti vse vrzeli.
GENERAL BOROEVIfi O POLOŽAJU V KARPATIH.
Budimpešta, 21. marca. Vojni poročevalec »Pesti. Hirlap« poroča svojemu listu, da je imel pocovor z genera-om Boroevičem, poveljnikom naše karpatske armade, ki je med drugim izjavil: V zahodnih Karpatih so Rusi po ljutem boju zadnjih dni izgubili na ozemlju. Sovražnik je Ml na več točkah tako močno odbit, da se naše postojanke pri prelazu Dukla in zabodno od tega nahajajo že onstran ogrske meje. Vzhodno od Dukle se. nahaja sovražnik še v malem kotu na brezpomembnih višinah. Prelaz in njegova okolica je prava Ahilova peta naše, karpatske fronte, zalo so Rusi z močnimi silami skušali prodreti, kar sc jim pa ni posrečilo. Na tej točki bojne črte sc nam ni treba ničesar več bati.
Preklicani orški pozivi.
Milan, 21. marca. »Corriere dela Sc-■a« poroča, da so bili pozivi grških dr-
žavljanov v inozemstvu brzojavno preklicani in da sc sedaj no vrše nobeni vpoklici za grško armado.
Srbija vpoklicala pod oroZje vse blloljske Grke in Zide.
Neki solunski list poroča, da jo Si> bija poklicala pod orožje vse Grke iu Žide v Bitolju ocl 18.—50. leta, nasprotno je pa odpustila iz vojske vse moha-medansko novince, izvzemši zadnje tri letnike.
Djakovo in ipek (mm zapustili.
Iz Skadra poročajo: Djakovo in Ipek so Črnogorci zapustili. Prizren so Srbi tucli hoteli izprazniti in so v ta namen poklicali k sebi mohamedance iz Prizrena, Hasi in Prištine, cla bi se ž njimi pogajali. Ti so izjavili, da sc ne spuščajo v pogajanja, dokler Srbi niso pripravljeni zapustiti vse tisto albansko ozemlje, katero so začasa balkansko vojske zasedli. Srbi so odgovorili, da jim je lo nemogočo.
Hi paciiisli v BerliiT
Milan, 22. marca. »Corriere della Sera« poroča, da so ameriški pacifisti odpotovali v Berlin, da poizvedo, pod katerimi pogoji bi bila Nemčija pripravljena sc pogajati za mir.
K bilki v Damoneloh.
Carigrad, 21. marca, (Kor, urad. Zakasnelo.) Sovražni poizkusi, da bi izsilili pot skozi Dardanele, so dosegli svoj višek v sedemurnem artiljerijskem boju dne 18, marca. Zavezniki so ob 1M2. uri dopoldne pripluli pred Dardanele in obstreljevali mesto Čanak. Ko sta bili dve angleški križarici zadeti, so dobili zavezniki glavni udarec. Celo uro so poizkušali s svojimi topovi ščititi bojno ladjo, ki je bila izročena poginu, dokler ni osem zadetih stre-lov zapečatilo neuspeh vseh naporov, Nato sc jc vršil deset minut obupen umi« kovalni boj.
Položaj v Eiito.
Rim, 20. marca. Iz Carigrada poročajo listom: Glasom zadnjih vesti iz Egipta znaša sedaj število ondi zbranih angleških čet 150.000 mož. Indijcev, ki ne kažejo nobenega pravega vesolja, da bi se borili proti mohamedan« cem, je le še kakih pet do šest bataljonov nemohamedancev. Ostale Indijce so spravili na Francosko. Kanadsko in avstralske četo precej razvratno žive. Novi sultan Husein Kiamil si ne moro pridobiti nobenih simpatij in na njegovo željo jc v aleksandrijskem pristanišču vodno pripravljen parnik, na katerem lahko vsak hip zapusti deželo. V luki je usidranih šo 35 drugih parni-kov. Iz vasi ob Sueškem kanalu so prebivalci odšli, ker pričakujejo ondi bojev.
Prijtfisfci eJaešaji med Vala-Bom ia Kviriaaiom.
Rim, 22. marca. Ministrski predsednik Salandra se je pripeljal v palačo umrlega kardinala Agliardija in se je vpisal v kondolenčno listo. Listi po-vdarjajo, da je tak korak aktivnega kabinetnega načelnika prvi in sklepajo lz lega, da so odnošaji med sveto stolico in italijansko vlado prijateljski.
K bojem na zabodli.
Boji pri Arrasu.
Berlin, 19. marca. »Lokalanzcigera poroča iz Amsterdama, cla so v okolici mesta Arras vršijo boji. Preskrbelo se je za življenje in varnost civilnega prebivalstva. Iz Arrasa so kaznjencc prepeljali v Amiens.
Nove angleške čete dospele na Francosko.
Basel, 21. marca. »Dcmocrate« po« roča iz baje avtoritativnega vira v Bernu, da so se na Francoskem zopet izkrcale velike angleške brambne silo, ki so jih poslali na vzhodno fronto. Na severni fronti sloje ocl Arrasa do morja samo belgijske četo.
Mraz in vo ne.
Z ozirom na neizrečene težave, ki s<3 pojavljajo v bojih v Karpatih vsled silnega mraza, je zanimivo, kar piše vojni dopisnik lista »Berliner Zeitung am Mittag« iz avstrijskega glavnega stana glede mraza in vojn. Zastonj iščemo v zgodovini podobnega slučaja, kakor jc grozoviti mraz
v Karpatih. V rusko-japonski vej ni so sovražnosti prenehale ob mrazu 7 stopinj pod ničlo. Tudi v balkanski vojni so ustavili sovražnosti pred Odrinom voled velikega mraza, na črti pri Čataidži pa so čete prezimile v aaiašč za to napravljenih prostorih. V francosko-ruski vojni }•-..., 1812. mraz tudi ni dosegel take ostrosti, kakor sedaj v Karpatih, in uničenja Napoleonovih armad je v večji meri kakor mraz krivo pomanjkanje živil. V letu 1870.;i87i. sta zimski bitki pri Orleunsu in Le Mansu ie kratek čas trajali, čete so bile zavarovane v zavetju in dobro preskrbljene s hrano in c'rugimi potrebščinami. Edino, kar bi se delo sedanjim bojem v Karpatih kolikor toliko primerjati, so boji, ki so se leta 1:7/7. in 1878. razvili v rusko-turški vojni ob prelazu pri žipki. Tolažilno je, cla 25 stopinj pod ničlo tudi v Karpatih nc more trajati dolgo časa, in zares je kriza že prespana, kajti led se je začel is jati.
Prevozne vojne usrne pralnice.
Sedanja velika vojna narodov ni samo boj človeške moa proti človeški moči, marveč predvsem borba tehničnih vojnih sredstev, s katerimi razpolagajo vojujoie se države. Železna doba jo skovala silna uničevalna orožja, tako da človeške izgube v tej vojni daleč presegajo vse izkušnje v prejšnjih vojnah.
Temu uničujočemu orožju, ki slabi in ruši silo naših sovražnikov, pa stoje nasproti v prejšnjih vojnah istotako neznana sredstva za čim boljšo obrano in okrepitev lastnih armadnih množic. Tako na primer zahteva oskrba naših čet naravnost ogromno delo, katero v etapnem prostoru in v zaledju vodijo možje, ki, ne da bi jih obsevala bojna slava, delajo noč in dan. Dalje se je sanitetna služba obsežno razširila, in po pravici, kajti le tako jc mogoče, da na tisoče ranjenih in bolnih ozdravi in se morejo zopet vrniti v bojne vrste. V velikih armadah je posebno velika nevarnost, da izbruhnejo epidemije, to pa tem bolj, ako sc ima opraviti s sovražnikom, v čegar pokrajinah vladajo kužne bolezni tudi v mirni dobi. Da igra pri zabrani bolezni ter pri zdravljenju ranjencev in bolnikov snažnost veliko vlogo, je pač splošno znano. Manj znano pa je, s kako velikimi te-, žavami jc zvezano pranje vojaškega perila v vojnih lazaretih in na bojišču.
Kakor se četam na fronti dovaža Prana v prevoznih poljskih kuhinjah, tako se bo odslej s prevoznimi vojnimi parnimi pralnicami skrbelo tudi za čiščenje ogromnih množin perila, ne da bi bilo to delo vezano na stalne kraje, marveč sc bo lahko v najkrajšem času uredila moderna velepralnica ondi, kjer bo potrebno. Vojno ministrstvo (12. oddelek) je poskrbelo, da bo v prihodnjih tednih začelo na bojiščih zaenkrat delovati pet takih vojnih parnih pralnic.
Te pralnice, ki jih ie v nemški armadi že precejšnje število v rabi, so samostojno organizirani zavodi, ki štejejo po 22 mož pod poveljstvom enega častnika ali črnovojniškega inženirja. Vsaka pralnica ima po štiri vozove in vozi s seboj vse stroje, priprave in potrebščine, tako da je v par urah potem, ko so vozovi dospeli na določeno mesto, mogoče začeti z obratom. Na prvem avtomobilnem vozu jc naprava za proizvajanje gonilno sile z visokotlačnim kotlom in parno turbino, ki ne goni le pralnih strojev, marveč preskrbuje cel obrat s potrebno paro. Na tem vozu je zgrajena tudi naprava za sušenje perila ter montiran sod za prekuhan je perila v svrho razkuženja, preden se perilo opere.
K temu vozu jc pripet pralni voz, ki je naslednjo urejen:
l stroj za parno pranje in izplako-vanjc, 1 centrifugalni stroj za sušenje, prostor za gorko in mrzlo vodo, naprava s filtrom, naprava za preproCenje kotlovca in 1 črpalniča za vodo.
Drugi avtomobil je prirejen kot parna m o tura ter je opremljen s parnim valjčnim in likalnim strojem. Tomu avtomobilu je pripet četrti premogov!! i voz, na katerem je kurivo in vse pralne potrebščine.
Vojna parna pralnica vozi torej vse s seboj, karkoli je potrebno za moderen pralni obrat. Sama proizvaja paro, električno moč in električno luč ter je popolnoma neodvisna od kakršnihkoli stalnih naprav. Postavi se lahko povsod, kjer ie dovolj ravnega prostora ter je v bližini kak vodnjak, ribnik ali potok, tla je na razpolago voda. Vse druge Potrebne priprave in naprave kakor podstave, stojala, šotore, košare itd. vozi s seboj.
Vozovi sc v svrho obrata postavijo v obliki podkve ali pa v ravni vrsti dru.s: za drugim, kakršne so pač prostorne razmere. Pri tem je posebno važno to, da so naprave, ki sa vozijo na obeh avtomobilih, bistveno zgrajene na kolescih, da se lahko potegnejo in pritrdijo na posebno leseno podstavo, ki jo istotako vozijo s seboj, nakar se oha avtomobila lahko porabita za dovaža-nje perila in obratnih sredstev.
Taka pralnica opere v 12 urah najmanj 1200 kg perila, če pa dela nepretrgoma noč in dan, pa dvakrat toliko. Zato lahko deluie kot centralna pralnica cele vrste lazaretov. lahko se pa seveda vporabi tudi za čiščenje vojaškega peri'a na fronti ali v etapnem prostoru. S tem se najizdatnejše zabranjujejo kužne bolezni in uničuje mrčes. Ako je pralnica v skalnem obratu, opere na dan perila za 2000 mož.
Kako se podi ceoišicloi o efiožKooi v Si&irijl.
»Arbeiter Zeitung« je prinesla te dni poročilo hamburškega društva Rdečega križa o nemških ujetnikih v Sibiriji. Poročilo pravi: Na shodu, na katerega so bili pozvani sorodniki 125 vojnih ujetnikov v Sibiriii, se je cognalo, da se z nemškimi častniki in vojaki, ki so prišli v rusko ujetništvo, skoziinskozi ravna dobro. Od mnogih u'ctnikov je prišlo sicer kratko, malo-besedno poročilo, in le nekateri so mcili večkrat in obširnsje pisati. Vsa poročila se glase prijazno, in ujetniki se večkrat čudijo, kako lepo ž njimi Rusi ravnajo, in da'so bih na Ruskem lepše sprejeti, kakor so pričakovali. Rusi so naše vojake takoj, ko so bili ujeti, prijateljsko pozdravili, v enem slučaju je ujetnike divizijonar celo pohvalil za n;ih junaštvo in jim je dejal, da bo o njih junaštvu poročal ruski vladi. Nebrojna poročila, ki so pri rokah, potrjujejo, da se z nemškimi ujetniki lepo ravna, da so splošno dobro preskrbljeni, v nekaterih slučajih četo nad vse pričakovanje dobro, Za ranjence oo lazaretih Rdečega križa skrbe zdravniki z vso vnemo, pa tudi ostalo osobje ruskega Rdečega križa ie vse pohvale vredno. Vožnja ujetnikov iz Moskve v Sibirijo traja dva do tri tedne. Častniki so se vozili do sibirske meje v drugem razredu, nadalje pa v tretjem. Med vožnjo so dobivali častniki in vojaki denar, da so te preživljali, V Sibiriji so vojni ujetniki nameščeni v raznih mestih in v manjših vaseh, in sicer večiidel v vojašnicah sibirskih polkov, kateri so sedaj v fronti. V teh vojašnicah se dobro kuri, tako da silni sibirski mraz nc muči ujetnikov. Hrana je povsod obila in bogata, kar je ravno nasorotno tega, kakor žive nemški ujetniki na Francoskem in An-
hefff?:^

im
m
zmrziit
, ' ima-Swff$ora0 ^J Jftffs?čzew/ta
J.3Z
/Chorzellen
V
v
° ., *Jm> Moh//f
vMszenv offosmm
\ to^l^SpC n L s /om x .. mfo \ L AWo,*3Jwmco2iec Z* °
f/ec o l/wa^mz{/zem/n.„,Br,
//	o v /fmeof
Zemljevid k bojem pri Prasznvszu.
gleškem. Častniki se smejo — kakor pravijo nekatera poročila — prosto po mestu gibati in jim jc dovoljeno hoditi na hrano v gostilnice in obiskovati kavarne, V Tomsku imajo tudi na razpolago nemško knjižnico, ki šteje do 1000 zvezkov. Pa tudi vojaki uživajo proccj svobode in — kakor je posneti' iz nekaterih pisem — se jim dovoljuje obiskavati tudi mesta. Kakor vse kaže, ujetniki na Ruskem niso pri-niorani k prisilnemu delu, dolžni so le skrbeti za red ia snago v svojih stanovanjih, kakor tudi za delo v kuhinji. Častniki dobivajo mesečno 50 rubljev 127 K 25 vin.); ni pa znano, če dobiva tudi moštvo kakšen denar. Kljub tej vseka ko najvažnejši dobri prehrani in preskrbi jo pa poštna zveza slaba. Kakor sc nam zdi, je ujetnikom le redkokrat dovoljeno pisati, pa tudi pri dostavljanju pisem, poslanih jim iz domovine, ni opaziti točnosti in izku-nosti. Glavna mesta, v katerih so nemški naseljenci nastanjeni, so: V tobolski gu-berniii: Jalutorovsk, Kurgar, Tjumen in Tobclsk; v tomski guberniji: Barnaul, Ornsk, Novo Nikolajevsk, Spask, Tomsk; semipalatinski guberniji: Semipalatinsk; v jenisejski guberniji: Krasnojarsk iu Kansk; v irkutski guberni;i: Irkutsk in Zairkutski Gorodok; v zabaikalski guberniji: Bere-zovka, Daurijev, Strelensk in Čita; v pri-amurski guberniji: Škotovo, Nikolsk usu-rijski, Razdolnoje, Spask oje in Krasnaja Rječka; v štepni guberniji: Akmo'insk, Pe-tropavlovsk, Ust-Kamenogorsk in Pavlo-dar; in v zakaspižki guberniji: Taškent, Namangan hi Samarkand.
Vojaške narodne pesmi. Priljubljeni slovenski skladatelj č. g. Franc Ferjančič je zložil nekaj narodnih vojaških pesmi, ki izidejo še pravočasno pred prazniki kot 7. venček Ferjančičevih narodnih pesmi v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani v prav lični žepni obliki za ceno K —-60 (oo poštj 10 vin. več). Slovenski vojaki, mladeniči in društva bodo nadvse radi segli po tej zbirki. Kaj je pa tudi bolj prijetno slišali, kakor lepo ubrano navdušeno vojaško pesem iz krepkih prs slovenskih mlaceničev.
Skva sv. križu. Pet pesmi za postni ali misijonski čas za mešani zbor. Zložil Stanko Premrl. Cena 50 vin., za'ožila »Katoliška Bukvama«, »V tolažbo trpečim in in v spomin na Svetovno vojsko 1914/15«, te besede je napisal skladatelj na čelo tej zbirki, ki bo kakor upamo, v današnjih trpljenja polnih časih po svoji vsebini in resnih naDevih naš'a odmev in tolažbo v naših srcih. Kjerkoli se obhaja milosiipolni čas sv. misijona, bodo te pesmi posebno dvignile čut vdanosti in verske tolažbe pobožnih vernikov.
rasi

;.SE§c
t SANATORIUM• EMONA.„
"nJ ZA ■ NOTRANJE • IN • KIRURG 1CNE • BOLEZNI. iSl • POFJOO.NaŠMICA.	H
jI LTJUBLTJAT^IA-KOMENSKFJGA-ULICA-
JI sspzcmm-.F^VRu-DR- FR. DERGANG li
Slovito, najbolj delikatesno
Slf
isti £ <£Ji	^Žk	Sia asntes
dobavlja najcetiy;e Esqslsit • to verna, Fardub!ce.
Podpisani Fran Pcternel, sedaj v Amerik?, svarim s tem vsakogar, naj nikar ničesar ne posodi ali kupi od moje žene Ulici Pelernel, po domače Tenka iz Sv. liiic.je štev. 7 na Gorenjskem (kot dekle se je pisala Mica Vesier, po domače Knafelnova iz Sp. Otoka), ker jaz n sem piacn k za njene doigove, iu bi za kupljene stvari kupec meni moral še enkrat plačati, oziroma bi moral proti njemu postopati sodnijskim potom. Toliko v vednost vsem, ki bi imeli kakorkoli opraviti z mojo ženo.
Fran PeieraeS
Clevelmid, AmcrSittu
014
//5—6 konjskih sil, že rabljen, se takoj krapi. Ponudbe poti „Elektro-motor 62i" na upravo ^Slovenca.1'
Ml! 7 lijUUij
je dobila pravkar večjo množino
(dop želi dobili seno, nni ss oliras takoj na Rospadarsko zvezo
se oženjen hišnik za vilo 1'2 km od Ljubi,ane oddaljeno, v bližini tovarne, ki je vešč v kmetijstvu in vrtnarstvu. — Prednost imajo taki, ki vživajo kakšno pokojnino ali imajo kak drugi postranski zaslužek. Naslov pove uprava ,Slov.' pod 594.
išče službe. Izučgu kjnšavilidar, vsa popravila, izvršuje sam. Vojaščine prost. Elektrika, telefoni. Lahko nastopi takoj. Prijazna vprašanja pod »A. S. 200« na upravo „Slovtinca".	615
Spre,tne so snažno
610
ki ima rada olroke in urne tudi nemški. Predstavi naj se med 10. in 2. uro v Gledališki ul. 4 , o. nadstr.
ava.
Spodaj potlpisana obžahtjeni vse nezanesljive best-de, ki sem jilj govorila drugod zoper Marjeto Zupan, in se ji zahvaljujem za odstop od tožbe.	t>2J
Ivana Tercelj.
se sprejmeta takoj, seren«, Ljubljana.
Kavarna »Pre«
624
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje rnoš in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80, Edina zaloga
Er.
veletrgovina viua, vermoutba, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
« 2631
iiiHi!iiii;nuiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii!iiiiitiiiiiii!iiiiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiitiiiiii
Krave mlekarice s teleti, plemenske bike, telice, vole, teleta, plemenske mrjasce, breje svinje, jesenske za pitanje, debele prašiče za speli in pršut, 8-tedenske prasce, ovce, jagniče, koze, kozličke in belgijske zajce prodafa vedno po dnevnih cenah:
za živino v
600
Vsa nadaljna pojasni'a se dobe v pisarni v hiši »Gospodarske Zve e« I. nadstropje.