Rešitev zastavice v podobah v 4. štev. Kam je izginil klobuk? Ignacij Fink iz Ljubljane odgovarja tako: »Slika predstavlja hude sanje vnetega metuljarja. Ko je šel nekega dne lovit metulje, se nemudoma pojavi nad njim veli* kanski metulj z metuljčnico. Ko ga ubogi mož zagleda, se silno prestraši in začne bežati. Med begom mu odleti klobuk z glave in obvisi na drugem drevesu od zastora fod leve na desno). Ta izgubljeni klobuk tvori krono tega drevesa. Metuljar se naj« brže ni prebudil prej, dokler ni štrbunknil v vodo, ki jo vidimd teči okrog hriba. Gotovo se bo ustrašil, ko bo opazil, da je izgubil klobuk. Našel sem ga jaz. Rad mu ga dam nazaj, a za svojo poštenost zahtevam, da mi da za nagrado tisto darilo, ki ie razpisano za to rešitev.« — Drugi niso sicer tako temeljifo opisali rešitve, vendar pa so zastavico prav rešili, in sicer: Dušan Kavšek in Mafenka Petrželova, Celje; Vida Finkova, Studenci-Maribor; Anica Pečnikova, Rihard Vezjak, Franc Boštjančič, Maribor; Josip Kopač, Laško; Merica Vukčevičeva, Kostanjevica; Vinko Urh, Borov= 117 ZVONČEK XXVIII—5 nica; Ivan Zorec, Orehova vas pri Mariboru; Dušan Dev, Kočevje; Josip Kucler, Ptuj; Branko Lamut, Novo mesto; Ivan Kladcnšek, Zadobrbva pri Cclju; Jožc Smo< gavec, Vransko; Anica Hacinova, Prevalje; Ivan Leskovar, Prihova; Karel Zadravec, Berta in Fina Zadravčevi, Jurij Berglez, Ferdo Košar, Fran Tanšek, Teharje pri Celju; Ignacij Fink, Fran Sadar, Marija Poljšakova, Josip Košir, Marinka Pristovškova, Milena in Marija Novakovi, Janez Jamar, Jeja Jamarjeva, Igor Breznik, Adolf Ko« petzky, Ivo Koritnik, Ljubljana; Dušan Otoničar, Topolščica; Avguštin Čebela, Vič pri Ljubljani; Traute Schuschel in Zvonimira, Brežice. — Več rešilcev je poslala rešitev z lepo prerisano podobo, eden pa je bil tako nepreviden, da je podobo kar izstrigel iz lista, tako da si ga jc s tem za vedno pokvaril. — Dasi Ignacij Fink o-dločno zahteva nagrado zase, vendar je žreb drugače odločil: nagrado je prisodiF Mericf Vukčevičevi v Kostanjevici. — Danes razpisujemo: Swift-Flere, Guliverjeva potovanja. "¦ — —¦" Koliko je Slovencev na Koroškem? Sličice iz našega Primorja. Jugoslovenska Matica v Ljubljani je iz* >ja Tolminskem so na večer pred sv. Ja= dala nov spis o Slovenskem Korotanu »Ko= nezom zažareli kresovi. Svetli ognji so ve= hko je Slovencev na Koroškem?« Vsak seio vzplapolali po hribih. Orožniki so pravi Slovenec m Jugosloven ljubi svojo vprašali: »Kaj to pomeni?« In odgovorili so domovmo. Prekrasen košček slovenskc jjm: »To je naš stari običaj!« Orožniki so zemlje je tudi Slovenski Korotan. Rcs, da se čudili in niso razumeli. ta kos slovenske zemlje ječi še pod tujim XI ¦ i • i- jarmom. A baš zato mora biti naša Iju- N?d durn}' S0 S! POJ»vih vcnci. vcnci bezen do Slovenskega Korctana še tem ^ Jan^. In zopet so vprasah orozniki: večja. Saj tudi mati tem bolj misli na >>Kaj. obesate vencc nad dun?« In odvrnili otroka, ki se nahaja v tujini in ga obdajajo f Jim: >>Nase ,hl,se ^rujejo nevarnpst, « vsakovrstnc nevarnosti. - A našega Koro. In ,?nlm -S6 J6 Zdd° CUdn° m S° zmajeva1' tana ne obdajajo samo mnoge nevarnosti, z ^ avaml- t naš Korotan ječi in umira pod brezobzirs nim zatiranjem tuje vlasti. Vsak iskren Slo= V lepi vipavski dolini je na gričku na venec čuti bol, ki jo trpi naša nesvobodna vitki smreki zavihrala naš-a trobojnica. In domovina. In vsak iskren Slovenec bo z prišli so orožniki in pozvedovali, kdo jo ljubečim srceni vzel v roke spis, ki nam je obesil na drevo. Vsi so rekli, da ne vedo, govori o naših ločenih bratih. Zato naj tudi a v svojih srcih so hvalili tistega, ki je to ne bo zavednega Slovenca, ki bi ne posegel storil. Potem so se med seboj pogovarjali po knjižici »Koliko je Slovencev na Koro« in rekli' »Lahko bi mu bili pomagali in škem?« — Zazrl bo pred seboj Slovenski pritrdili zastavo še više.« Korotan z novega vidika, videl bo, da jc še mnogo Slovencev na Koroškem, saj bU vajo v 110, oziroma v 115 župnijah, a z bar= Tri deklice so se izprehajalc po ulici. barsko brezobzirnostjo jih ponemčujejo in Ker je solnce pripekalo, so razpele solnč= jim dajejo — v nasprotju z vsakim pravom nike. In eden je bil bel, drugi moder. tretji in pravico — okušati kruto pest močnej* rdeč. Prišel je stražnik in zahteval, naj/ šega, tako da se njihovo število od leta do zaprejo solnčnike. Pokorile so se ukazu. leta krči. — Slovenec, ki zaslužiš ime Slo= Solnce se jim je nasmejalo v obrazke in venec — in zaslužiš ga samo, če res tudi jih poljubilo na rdeča lica. ljubiš svojo domoNnno — vzemi v roke novi Zdravo, Slovenke! spis Jugoslovenske Matice, a v tvojem srcu ' „ naj še močneje zažari plamen ljubezni do ločenih bratov! ;. Novorojenca so prinesli k uradniku, da Srce srcu govori bi ga vpisal v krstno knjigo. Uradnik tu» _ vv., , __ , . , , ... jec ie vprašal: »Kakšno ime ste mu iz* Lepa voscilna knnzica, k, vsebuje dekla. ^aliJ?<< ^ ¦ odgovoriI: >>Bogdan«. Urad, macije za razne pnhke in druge pngoctae njk t >>Taka h SQ prepovedana!K pesemce Gospica -uciteljica Minka Se. Ni ddi kaj bi narediIi Nato so rekli verjeva ki je to knjjzico sestavila, upa da uradnik naj iš kakor hoče. In urads bo m adma radovo jno segala po njej, ;k . za . ^ ,^^0«. «... ki ti ponovno m ponovno ustreze s J y . svojo vsebino, valujočo v tvojih prsih, za= K° , s,° novorojencka prmesli materi, so jeto v čašo besede, da zvenec glasno ob ppvedali: »Ni Bogdan ampak Vittono« veselem slaviu zopet lije napoj čuvstev v Mati pa je rekla: »Ne Vittono, ampak srca in duše^vojih dragih...« Knjižica je Bogdan!« In klicala ga je Bogdan in to lepo opremljena in bo tudi od te strani ime ji je bilo slajse kakor katerokoli drugo. prikupcn dar naši mladini in našim šolam. Vlado Klemenčič. ¦¦¦------ ¦¦» 118