♦ RAZPRODAJA? Jože Mencinger ♦ KAR NEKAJ SPODBUDNIH GIBANJ OB PREHODU V 2011 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ UGOVOR NA: ALI GRE SLOVENIJA V OBSEŽNE REFORME DELOVNE ZAKONODAJE ZARADI STATISTIČNE NAPAKE? Irena Svetin, Lenart Lah ♦ UGOVOR NA UGOVOR Tanja Česen ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % □ 5 CD CD ST. 433 FEBRUAR 2011 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 433 Ljubljana, februar 2011 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2011 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO RAZPRODAJA? Jože Mencinger KAR NEKAJ SPODBUDNIH GIBANJ OB PREHODU V 2011 1. Kako vzdržna je krepitev trošenja konec leta? 2. Blagovna menjava v 2010 ob skoku še pod že doseženimi maksimumi 3. Optimizem se počasi vrača 4. Močan porast industrijske produkcije v zadnjem lanskem mesecu 5. Gradbeništvo ob koncu leta nekoliko navzgor, prenočitve tujih turistov precej navzdol 6. Dokaj močno povečanje brezposelnosti 7. Inflacijski pritiski še naprej manjši kot v evro območju 8. Umirjanje bolj dolgoročne dinamike povprečnih plač se nadaljuje 9. Nihaj v domačih davkih na blago in storitve zaradi premika vplačil 10. Zaustavljanje rasti kreditov prebivalstvu 11. Najnižji letni tekoči primanjkljaj od vstopa v EU 14 17 19 20 22 23 23 24 26 27 28 29 UGOVOR NA »ALI GRE SLOVENIJA V OBSEŽNE REFORME DELOVNE ZAKONODAJE ZARADI STATISTIČNE NAPAKE?« Irena Svetin in Lenart Lah, Statistični urad RS 32 UGOVOR NA UGOVOR Tanja Česen 34 5 6 STATISTIČNA PRILOGA 35 RAZPRODAJA? Jože Mencinger 1. Zaton »nacionalnega interesa« Delež tujih neposrednih naložb v Sloveniji se bo v naslednjih mesecih najbrž močno povečal, kar bo razveselilo nasprotnike »nacionalnega interesa« in različne mednarodne institucije1, ki že dolgo ponavljajo mantre o premajhnih tujih neposrednih naložbah in o absolutni koristnosti prodaj premoženja tujcem. Prodaje naj bi zagotovile konkurenčnost slovenskega gospodarstva, mu prinesle znanje, tehnološki napredek in nova delovna mesta, preprečile neupravičeno bogatenje in socialno razslojevanje ter zagotovile prelom z »umazano« socialistično preteklostjo. S prodajami naj bi tudi dokončno obračunali s tajkunstvom2, ki naj bi bilo nerazdružljiva sestavina »nacionalnega interesa«3. Končno se bo pokazalo, da »so imeli prav« tisti ekonomisti in njihovi glasniki, ki so vsakršen dvom v absolutno koristnost prodaj nemudoma proglasili za neumnost domačijskih ekonomistov, podobno kot so za »fiziokratsko« neumnost donedavno proglašali dvome v koristnost finančnega »poglabljanja«, novih finančnih produktov in borze. Slovenija se bo tako končno uvrstila, kamor naj bi sodila, to je med ostala nekdanja socialistična gospodarstva, v katerih o njihovi usodi bolj ali manj odločajo lastniki multinacionalk, predvsem bank in finančnih institucij, ki so praktično v celoti v tuji lasti4. Tej uvrstitvi se je Slovenija sicer dolgo upirala; vse do leta 2004 kar uspešno. »Finančno poglabljanje« med 2005 in 2008 pa je, kot kaže, dokončno opravilo tudi z »nacionalnim interesom«. 6 1 Po analizi OECD o slovenskem gospodarstvu (OECD Economic Surveys SLOVENIA, February 2011) naj bi ukrepi za pritegnitev tujih naložb malone neposredno povečali učinkovitost in izboljšali strukturo slovenskega gospodarstva. 2 Pri povezovanju »nacionalnega interesa« in tajkunskih prevzemov gre bolj kot ne za medijski konstrukt. »Tajkuni« se tudi niso pogosto sklicevali na »nacionalni interes«; nekateri so, ali pa še trdijo, da so s prevzemi poskusili zaščititi »svoja« podjetja pred politiko. Če izvzamemo NLB, kjer se na nacionalni interes sklicuje vlada, je povezava med »nacionalnim interesom« in tajkunstvom zgrajena na enem samem primeru - pivovarski vojni, kjer je zvezo morda mogoče najti. Pri prodaji Interbrew-u bi šlo za prodajo trga in odlivanja dobičkov brez kakršnihkoli otipljivih pozitivnih učinkov na slovensko gospodarstvo. Bi bilo pivo cenejše, bi imeli več vrst piva, bi napredovala tehnologija njegovega varjenja? Nič od tega. Pivo je stara pijača, približno takšna, kot je zdaj, je bila tudi v 16. ali 17. stoletju, varjenje piva pri nas tehnološko prav nič ne zaostaja za varjenjem v svetu, pivo na slovenskem trgu lahko vsaj po letu 2004 prodaja kdorkoli. 3 Definicij nacionalnega interesa je veliko. Če se omejimo na gospodarstvo, bi se najbrž večina strinjala, da je nacionalni interes zagotovitev dolgoročne blaginje. Spor med zagovorniki in nasprotniki nacionalnih interesov je tako spor o tem, kako; nasprotniki verjamejo, da jo je mogoče zagotoviti z razprodajo proizvodnega bogastva vsakomur, ki ga je pripravljen dobro plačati, ne glede na to, odkod prihaja, saj bo učinkovito upravljanje v lastno korist slej ko prej povečalo učinkovitost narodnega gospodarstva in s tem vsem zagotovilo blaginjo. Zagovorniki v to ne verjamejo in trdijo, da povečana učinkovitost na podjetniški ravni ne zagotavlja povečane učinkovitosti na narodnogospodarski ravni, saj so posredni negativni učinki prodaj lahko mnogo večji od neposrednih. Nacionalni interesi tujca, ki podjetje kupi, so namreč povsem legitimno ustvarjanje dobička in njegovo odnašanje v tujino, kar dolgoročno povečuje tekoči primanjkljaj in zadolženost. Kdo ima bolj prav, je stvar empiričnega preverjanja, a vse več rezultatov empiričnih študij gre v prid trditvam zagovornikov nacionalnih interesov. 4 Delež tujih bank v državah "stare" Evrope je približno 24 odstoten, če izločimo Veliko Britanija in Luksemburg, pa le 19 odstoten, in je precej nižji od deleža tujih družb v drugih gospodarskih dejavnostih. Delež tujih bank v "novi" Evropi pa presega 75 odstotkov in je precej višji od deleža tujih družb v drugih dejavnostih. 2. Kako smo prišli, kjer smo? Prave razloge za »slovenske« posebnosti zdajšnje krize v primerjavi s krizami drugje gre sicer iskati v privatizacijskem modelu, ki je z delitvijo certifikatov in pidi ustvaril »lastnike premoženja«, ki jih zanimajo le kapitalski dobički torej vsakokratna borzna vrednost podjetja, namesto »lastnikov družb«, ki jih zanima dolgoročna uspešnost podjetja, vsakokratna borzna vrednost pa jim je malo mar, saj podjetja ne prodajajo. Posledice razdelitvene privatizacije so dolgo časa ostajale prikrite, slovenska privatizacija je tudi zato veljala za uspešno. Deloma tudi, ker večina novih »kapitalistov« svojega s certifikati pridobljenega proizvodnega »bogastva« ni uspela že pred krizo pretvoriti v potrošnjo. Najbrž bi brez »finančnega poglabljanja« in napihovanja nepremičninskega in borznega balona med letoma 2005 in 2008 ter krize za uspešno veljala še naprej. Ko je mešetaijenje z delnicami v letih pred krizo postalo srž slovenskega kapitalizma, se je spremenil tudi pojem varčevanja; klasične oblike varčevanja v bankah so nadomestile naložbene špekulacije v »visoko donosnih« investicijskih ali pokojninskih skladih. Omogočali so jih krediti. »Finančno poglabljanje« v usodnem razdobju med letoma 2005 in 2008 se je pri nas kazalo predvsem kot rekordna rast kreditov, ki je bila po uvedbi evra celo tri do štirikrat hitrejša od rasti nominalnega BDP. Rekordna rast kreditov je pravzaprav nadomeščala nove »finančne produkte«, ki so omogočali nastajanje nepremičninskih in borznih balonov v svetu; pri nas je oba napihovala predvsem kreditna ekspanzija5, ki je ustvarila kreditno zasvojenost. Primerjava kreditov z bruto domačim produktom sicer kaže, da slovensko gospodarstvo kljub izredno hitri rasti kreditov med 2005 in 2008 še naprej sodi med finančno manj »poglobljena« gospodarstva EU, kar kaže razmerje med krediti in BDP v Tabeli 1; v državah evro območja so bili krediti konec lanskega leta 2 krat večji od BDP v lanskem letu; v Sloveniji so bili 1.08 krat večji; v evro območju je bilo razmerje med krediti in BDP nižje le na Slovaškem. Struktura kreditov razkriva še eno specifičnost kreditiranja v Sloveniji; delež kreditov podjetjem je s 53.8 odstotki več kot dvakrat višji kot v evro območju; edina članica EU27, v kateri je delež podjetij približno enako velik kot v Sloveniji, je Bolgarija s precej manjšo finančno poglobljenostjo. Primerjava kreditov s celotno aktivo pokaže še, da krediti v Sloveniji tvorijo mnogo večji delež celotne aktive bank kot v drugih gospodarstvih evro skupine z večjimi deleži obveznic in delnic. 7 5 Visoko 5.9 odstotno rast BDP v letu 2007 sta ustvarjali predvsem rast gradbeništva, ki je bila 16.8 odstotna, in rast finančnih storitev, ki je bila 14.3 odstotna. Tabela 1 Finančna poglobljenost in struktura kreditov BDP KREDITI struktura kreditov mil.€ 2010 mil. € dec. 2010 100* krediti/ GDP banke država podjetja prebivalstvo nedenarne finančne institucije Evro območje 9092.19 17769.80 195.4 0.311 0.068 0.263 0.291 0.062 Belgija 351.91 547.20 155.5 0.432 0.037 0.205 0.201 0109 Nemčija 2497.60 4611.80 184.6 0.358 0.096 0194 0.309 0.042 Irska 156.52 604.40 386.2 0.405 0126 0173 0.221 0.072 Grčija 231.87 337.40 145.5 0184 0.054 0.349 0.395 0.017 Španija 1051.33 2279.20 216.8 0138 0.034 0.402 0.386 0.035 Francija 194785 4021.00 206.4 0.437 0.055 0.209 0.251 0.039 Italija 1548.32 2428.90 156.9 0186 0107 0.362 0.244 0.097 Ciper 17.46 7510 430.2 0.305 0.013 0.320 0.304 0.057 Luksemburg 40.29 430.70 10691 0.668 0.010 0130 0.074 0115 Malta 619 15.20 245.4 0.355 0.007 0.349 0.243 0.046 Nizozemska 585.73 1209.50 206.5 0142 0.042 0.288 0.342 0180 Avstrija 281.50 580.80 206.3 0.373 0.049 0.274 0.243 0.061 Portugalska 171.35 33700 196.7 0136 0.024 0.361 0.422 0.053 Slovenija 35.85 39.00 108.8 0133 0.031 0.538 0.238 0.056 Slovaška 65.97 37.20 56.4 0116 0.030 0.406 0.419 0.027 Finska 178.33 215.40 120.8 0199 0.037 0.272 0.484 0.008 Bolgarija 35.86 30.50 851 0128 0.007 0.531 0.318 0.016 Češka 145.94 105.50 72.3 0.231 0.025 0.300 0.399 0.045 Danska 232.91 524.90 225.4 0175 0.031 0.231 0.500 0.028 Latvija 17.84 20.60 115.5 0131 0.005 0.437 0.393 0.029 Litva 26.89 1910 71.0 0.047 0.031 0.455 0.414 0.047 Madžarska 9817 79.30 80.8 0178 0.024 0.342 0.381 0.076 Poljska 353.97 209.20 591 0.082 0.065 0.257 0.565 0.030 Romunija 123.26 64.80 52.6 0.213 0.039 0.373 0.366 0.009 Švedska 346.46 593.00 171.2 0187 0.021 0.317 0.461 0.009 Vel.Britanija 1700.67 4260.00 250.5 0.272 0.003 0139 0.332 0.241 Rast kreditov v Sloveniji in v evro območju po kvartalih od 2001/I do 2010/III je prikazana na Sliki 1, krediti podjetjem (nefinančnim gospodarskih družbam) so na levi, krediti prebivalstvu na desni strani. Zgoraj so letne stopnje rasti po kvartalih, spodaj pa raven kreditov v primerjavi z njihovo ravnjo v prvem kvartalu 2001. Krediti podjetjem 8 so najhitreje rasli po vstopu v evro območje v letu 2007. Takrat je medletna rast dosegla 36 odstotkov; raven kreditov podjetjem ob začetku gospodarske krize konec 2008 pa je bila kar štirikrat višja kot konec leta 2000; v evro območju je bila le 1.7 krat višja. Krediti prebivalstvu so med 2005 in 2008 rasli po približno 25 odstotkov letno, njihova raven konec 2008 pa je bila približno 3.5 krat višja kot konec leta 2000; v enakem razdobju se je raven kreditov prebivalstvu v evro območju povečala za 70 odstotkov, oziroma za toliko, za kolikor se je povečala tudi raven kreditov podjetjem. Slika 1 Rast in raven kreditov v Sloveniji in v evro območju 9 STOPNJE RASTI RAVEN 2001/i=1 Vir podatkov: ECB, Banka Slovenije Tolikšno rast kreditov podjetjem in prebivalstvu v Sloveniji je omogočalo zadolževanje bank v tujini, saj so depoziti v domačih bankah rasli mnogo počasneje kot krediti, približno tako hitro kot nominalni BDP. To kaže Slika 2; na levi strani so absolutne vrednosti kreditov in depozitov v razdobju 2002-2010, na desni strani pa razmerje med krediti in depoziti (loan/ deposit ratio). Do leta 2005 so krediti zaostajali za depoziti; nekontrolirana rast kreditov, ki so jih banke v hazarderskem razdobju ponujale na »lepe oči« in jih malone vsiljevale, pa je razmerje med krediti in depoziti v dobrih treh letih dvignilo na 1.6. Slika 2 Krediti in depoziti mio. € 1 i 1 krediti i i i i i i i i i hazardersko razdobje i i i i i i i i 1 1 ^--- i i i --""l ----- 1 1 1 ---¡---¡---J-- i i depoziti i i i i i i 10 i i i i i i i i i i i i i i i ^—-— krediti/depoziti -___ --- 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vir podatkov: Bilten Banke Slovenije Hazardiranje tako posojilojemalcev kot bank (očitno so oboji slepo verjeli v trajno vsaj 20-30 odstotno rast finančnega bogastva in cen nepremičnin) se je končalo v veliki neto zadolženosti Slovenije (bank, podjetij, prebivalstva in države) v tujini; ta se je v treh letih povzpela od 0 evrov v letu 2005 na 10 milijard evrov v letu 2008. Kreditni krč je nato povečala še protitajkunska demagogija, ki je bankam preprečila reprogramiranje dolgov in razumno postopno zmanjševanje kreditne zasvojenosti gospodarstva6. Po krizni zaustavitvi kreditov se neto zadolženost še naprej, čeprav počasneje, povečuje, razmerje med krediti in depoziti ostaja na ravni 1.6; vsak poskus hitre vrnitve na »normalno« raven blizu 1 bi povzročil gospodarski zlom; preostaja dolgotrajno servisiranje neto dolga oziroma dolgotrajen odliv vse večjega dela BDP. Depoziti v bankah zaradi krize, znižanja dohodkov prebivalstva in brezposelnosti bolj ali manj stagnirajo, vse večje nezaupanje v bančni sistem, ki ga krepijo neskončne javne razprave o dokapitalizaciji NLB, »samomorilske« grožnje obrtnikov o dvigu depozitov in splošno vzdušje v državi pa bi lahko hitro privedlo do njihovega zmanjševanja. Tuje banke, ki so pred krizo sredstva za kreditiranje dobivale od svojih »mater« in ustvarjale velike dobičke7, so se začele v krizi nemudoma umikati iz kreditiranja podjetij in se preusmerile na bolj »varno« kreditiranje prebivalstva. Velike domače banke, ki so pred krizo z zadolževanjem v tujini kreditirale nakupe podjetij in vrednostnih papirjev, so tudi zaradi proti-tajkunskega populizma celo še možna in smiselna prestrukturiranje kreditov zamenjale z zaplembami zastavljenih in vse manj vrednih delnic. To je še dodatno ohromilo kreditiranje in gospodarsko aktivnost. 6 Pogledi na to so se zdaj popolnoma spremenili; banke naj bi bile nagrajene za reprogramiranje dolgov in kaznovane za prekinitev reprogramiranja. 7 Stopnje dobička tujih bank v vzhodni Evropi pred krizo so dosegale 30 odstotkov. Slika 3 Neto zadolženost Slovenije v tujini 12,000 10,000 8,000 6,000 4,000 2,000 0 -2,000 -4,000 11 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Namesto z reševanjem gospodarstva iz ohromelosti, se vlada se ukvarja s fiskalno konsolidacijo na strani javnih izdatkov, ki jo zahteva Evropska komisija, in s strukturnimi reformami, ki jih svetujejo tuje institucije in ki tudi sicer sodijo v njihov »železni repertoar« nasvetov8. Tako naj bi po mnenju Evropske komisije in OECD slovenskemu gospodarstvu grozila predvsem dejanski in še bolj implicitni javni dolg; slednjega povzročajo na sedanjost preračunani izdatki za upokojence do oddaljenega leta 20 609. A vse primerjave Slovenije z drugimi gospodarstvi EU kažejo, da so delež javnega sektorja v BDP, primanjkljaj in javni dolg v Sloveniji povsem »evropski«, da se struktura funkcionalnih javnih izdatkov le malo razlikuje od povprečne strukture v EU27 in da krizna javnofinančna gibanja v Sloveniji niso nikakršna posebnost. Slovenski »krizni« primanjkljaj je povsem »evropski«, javni dolg naj bi (po podatkih Evropske komisije) kljub velikemu povečanju v krizi, letos ostal daleč pod povprečjem EU27. Nič drugače ni na prihodkovni strani javnih financ; delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v EU27; Slovenija EU27 nekoliko prehiteva pri prispevkih in posrednih davkih, a istočasno precej zaostaja pri neposrednih davkih. Tudi krizna dinamika davčnih prihodkov v Sloveniji se ne razlikuje od krizne dinamike davčnih prihodkov drugih članic EU. Tako imenovane strukturne reforme - gre v bistvu za upravičeno ali neupravičeno zmanjševanje socialnih transferov - kažejo, da ostajamo v stanju »diktature edine alternative«; varčevanje revnih namesto prerazdelitve bogastva od bogatih k revnim, in da še zmeraj silimo v družbo, v kateri »tisti, ki v njej delajo, ne pridobivajo, tisti, ki v njej pridobivajo, pa ne delajo«. 8 Čeprav celo OECD ne izključuje možnosti povečanja prihodkov z novim davkom na premoženje. 9 Gotovo drži, da se neodgovorne ocene različnih mednarodnih institucij, ki spodbujajo špekulativne napade finančnih investitorjev, čeprav zanje ni pravih argumentov, lahko hitro pretvorijo v realnost. 12 Slovensko gospodarstvo se je znašlo v kritičnem zastoju; izhod pa onemogočajo velika zadolženost s krediti »zasvojenih« podjetij, zadolženost bank v tujini in nelikvidnost oziroma »plačilna nedisciplina«. Te ni mogoče odpraviti s poboti, skrajševanji plačilnih rokov, davčnimi »kaznovanji« bank in podobnimi administrativnimi ukrepi, ki nelikvidnost le prenašajo z enega na drug del gospodarstva. Brez povečanega povpraševanja, tujega ali domačega, se bodo problemi le zaostrovali. Pozitivna gospodarska rast v zadnjem kvartalu lanskega leta je nedvomno spodbudna, a gospodarsko okrevanje ostaja povsem odvisno od izvoza oziroma od še naprej negotove gospodarske rasti v EU. Ohromelo domače povpraševanje lahko spodbudi le država, a ji pri tem ostaja le slaba rešitev - povečano zadolževanje in povečan javni dolg: oba pa se bosta ob nadaljevanju zdajšnje ohromitve gospodarstva samodejno povečevala, kar je še slabše. 4. Nas bo rešila prodaja »družinske srebrnine«? Slovenija je bila v preteklosti previdna pri prodajah premoženja posebno finančnih institucij, ostala je edina nova članica, ki je bila po deležu podjetij v tuji lasti (posebno v finančnem sektorju) mnogo bolj podobna državam »stare« kot državam »nove« Evrope. Zdaj se je znašla v situaciji, ko bo premoženje prodajala oziroma razprodajala, ker ji drugega ne bo preostalo. Z zaplembami delnic s strani velikih bank v državni lasti se je del »privatiziranega« premoženja pravzaprav vrnil v državno last, s prodajami naj bi ga ponovno privatizirali. Ga bo mogoče prodati in če ga bo, po kakšni ceni? Del odgovor na to ponujajo podatki o gibanju tujih neposrednih naložb v novih članicah EU, ki so bile v preteklosti velike prejemnice kapitala prek neposrednih tujih naložb predvsem v obliki prevzemov. To je samodejno vodilo tudi v odlive kapitala (dobičkov) prek računa dohodkov, kar je neizogibna dolgoročna in največkrat povsem spregledana posledica prodaj - brez tega tujih neposrednih naložb sploh ne bi bilo. Neto prilivi neposrednih naložb v nove članice EU so se sicer začeli zmanjševati in spreminjati že pred krizo. Najprej, ker so multinacionalke začele proizvodnjo seliti v države s še cenejšim delom, pa tudi, ker novim članicam ni ostalo veliko proizvodnih in storitvenih kapacitet, ki bi jih bilo sploh še mogoče prodati; zato so se neposredne tuje naložbe začele usmerjati tudi v nakupe nepremičnin. Že pred krizo je odliv dobičkov v državah, ki so imele veliko tujih naložb, prehiteval priliv naložb. Odliv je istočasno postal najvažnejša determinanta primanjkljaja na tekočem računu vseh novih članic EU; že leta 2005 je primanjkljaj na računu investicij presegel njihov skupni tekoči primanjkljaj. Slika 4 Priliv tujih neposrednih naložb in odliv dobičkov v novih članicah EU. 12,000. 11.1 mrd. € 13 2008 2009 2010 Vir: Eurostat, lastni izračuni Podatki o gibanju tujin neposrednih naložb v novih članicah EU najbrž dovolj zgovorno kažejo, da so časi za prodajo in pridobivanje »strateških« lastnikov slabi. To pa še ne pomeni, da zaplenjenih delnic, ki jih imajo banke, in delnic, ki jih imajo zadolženi investicijski skladi, po zelo nizkih cenah ne bo mogoče prodati. Zelo verjetno pa je, da bodo njihovi kupci različni finančni skladi in »tuji tajkuni«. KAR NEKAJ SPODBUDNIH GIBANJ OB PREHODU V 2011 Okrevanje bruto domačega produkta je še šibko, a dinamika je že od 2009/III praktično enaka kot v povprečju evro območja. Domače povpraševanje se počasi krepi, vendar še krepko zaostaja za izvoznim; v zadnjih dveh mesecih lani je bilo precej močnejše kot pred tem. Kljub velikemu povečanju v 2010 v primerjavi z letom prej blagovna menjava še zaostaja za dosežki pred tem. Optimizem se počasi vrača; gospodarska klima je v februarju ostala na enaki ravni kot mesec prej, zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je zaradi izvoznih naročil in pričakovanega skupnega povpraševanja okrepilo, pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna. Okrepilo se je tudi zaupanje v trgovini na drobno in celo v gradbeništvu, v storitvenih dejavnostih pa se je pesimizem povečal. Decembra je industrijska produkcija močno porasla, bila je precej večja kot leto prej, tudi trendno je hitro rasla. VEUje bil december slabši, razlike med članicami pa velike; produkcija se je zmanjšala v devetih, povečala pa v desetih članicah, za katere so podatki; največ v Sloveniji. Gradbeništvo se je ob koncu leta nekoliko izboljšalo, a negativni trend se je nadaljeval. Prenočitve tujih turistov so precej upadle. Gibanja v transportnih panogah ostajajo raznolika, a večinoma slaba. Kriza na trgu dela se ne zmanjšuje, čeprav je bilo število novih iskalcev zaposlitve januarja manjše kot decembra. Stopnja brezposelnosti v EU se je nekoliko znižala. Inflacijski pritiski so v Sloveniji še naprej manjši kot v evro območju. Cene življenjskih potrebščin se februarja niso spremenile, bolj dolgoročna dinamika se je celo opazno zmanjšala. Razlike v rasti cen med skupinami so precejšnje; cene blaga so zaradi nafte in surovin opazno narasle, cene storitev pa so se še bolj znižale. Mednarodno primerljivo merjenje kaže, da se inflacija v Sloveniji še naprej umirja bolj kot v evro območju; tudi osnovna inflacija je v Sloveniji nižja. Proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov hitro naraščajo; v naslednjih nekaj mesecih se bodo verjetno še dvignile, dvigi pa se bodo prenesli tudi v maloprodajne cene. Surovine se še naprej hitro dražijo, najhitreje kmetijske neprehrambene surovin, ki so se v letu dni podvojile; povečanje cen hrane bo krojilo tudi dinamiko svetovnega gospodarstva. Umirjanje bolj dolgoročne dinamike povprečnih plač se nadaljuje, povprečna plača za plačano uro se je decembra močno znižala. Javnofinančni prihodki so januarja padli manj, februarja pa bolj od sezonskega učinka; v prvih dveh mesecih so bili tolikšni kot pred letom. Neposredni davki in prispevki so se spreminjali brez večjih nihajev, za lanskoletnimi so opazno zaostajali le prihodki od davka na dohodke pravnih oseb, izpad pa je nevtraliziral porast dohodnine. Zmanjšali so se prihodki od DDV in trošarin, kar pa je verjetno posledica sprememb v timingu plačil. Zmanjševanje kreditov gospodarstvu, ki se je pričelo julija lani, se je v januarju zaustavilo; kljub temu je medletna rast prvikrat po pričetku krize padla na nič, dinamika kreditov gospodarstvu v evro območju je dohitela rast kreditov v Sloveniji. Januarja so se prvikrat v zadnjih dveh letih zmanjšali krediti gospodinjstvom, njihova dolgoročna dinamika pa je ostala nespremenjena. Krčenje kreditov je spremljalo krčenje depozitov; depoziti gospodarstva so krčenje januarja podvojili, depoziti prebivalstva pa so porasli. Krediti postajajo vse pomembnejša ovira gospodarske rasti, doslej dominantne omejitve povpraševanja se znižujejo, omejitve zaradi neustreznegafinančnega napajanja pa ne. Lani je bil primanjkljaj na tekočem računu najnižji po vstopu v EU; k temu sta največ prispevala manjši primanjkljaj na računu dohodkov in presežek na računu tekočih transferov (v letu 2009 je bil primanjkljaj). Neto zadolžitve so se povečale. Priliv neposrednih naložb je zamenjal prejšnji odliv, priliv prek vrednostnih papirjev in odliv prek ostalih naložb pa sta se umirila. Skupni bruto (z več kot 42 milijard evrov) in neto zunanji dolg (11 milijard evrov) Slovenije sta konec novembra dosegla nova rekorda; še konec 2004 smo imeli neto presežek. 15 * * * A FEW GOOD SIGNS AT THE ENTRY INTO 2011 Current dynamics of GDP remains weak; though it has been since 2009/III practically equal to the EU average. Domestic demand strengthens slowly but lags considerably behind export demand; in the last two months of 2010 it was much stronger than before. Despite considerable growth in 2010 compared to 2009, foreign trade lags behind foreign trade in previous years. Optimism is gradually coming back. Business climate in February remained unaltered, confidence in manufacturing sectors improved mainly due to export orders and expectations of better total final demand. Expectations for the next quarter are good, the confidence in retail trade and even construction business improved slightly, while pessimism prevailed in services. In December, industrial production increased considerably; it was much higher than a year ago, and it was growing fast. December in EU was worse, the differences among member countries which reported data were considerable; production decreased in nine and increased in ten, in Slovenia most. Construction improved slightly at the end of the year, though negative trend continued. Number of foreign tourists decreased considerably. The states in transportation branches differ, they are however predominantly bad. The crisis in the labor market continues though number of new job seekers in January was lower than in December. Unemployment rate in EU decreased slightly. 16 Inflationary pressures in Slovenia remain weaker than in the euro area. In February, retail sale prices did not change while their longer run dynamics decreased considerably. The differences among growth rates ofprices are considerable; prices of goods increase due to increased world prices of oil and raw materials, prices of services decrease. Harmonized index of cost of living indicate that inflation in Slovenia calmed more than in the euro zone, base inflation in Slovenia was lower than in the euro zone. Contrary to retail sale prices, producers prices have been growing rapidly; they might grow also in the next months which will have an effect on the growth of retail sale prices. The prices of raw materials increase rapidly, particularly fast are the prices of agricultural products which doubled in a year; high growth of food prices will endanger growth dynamics. The calming down of wage dynamics continued, average wage per hour decreased considerably in December. Public revenues in January fell less and in February more than what should be normal seasonal adjustment; in two months they were similar to the revenues in 2010. Direct taxes and contributions were moving smoothly without fluctuations, while revenues ofprofit taxes lagged considerably, the drop was countered by increased revenues of personal income taxes. The revenues of VAT and excise taxes decreased which however might be a result in the timing of the payments. The reduction of credits to business sector ceased in January; despite that yearly rate of change touched zero for the first time since the beginning of the crisis and the credit dynamics in the euro zone equaled credit dynamics in Slovenia. In January, credits to households decreased, their longer run dynamics remained unaltered. The decrease of credits was accompanied by the decrease of deposits, the drop of deposits by business sector doubled, the deposits of households raised. Lack of credits has become an important obstacle for economic growth; while previously predominant obstacles - foreign and domestic demand - were diminishing, the importance of credits shortage did not. Current account deficit in 2010 was the lowest since the entrance of Slovenia into EU; the most important for such a result were lower deficit on the income account and surplus on the transfer account. Net indebtedness increased. Inflow of FDI replaced previous outflow, while inflow of portfolio investments and outflow of other investments calmed considerably compared to 2009. Gross foreign debt (exceeding 42 billions €) and net foreign debt (exceeding 11 billions) reached new record levels in November 2010; at the end of 2004 Slovenia had net surplus. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Kako vzdržna je krepitev trošenja konec leta? Tekoča dinamika okrevanja domačega produkta je še vedno šibka, vendar je že od 2009/ III praktično enaka kot v povprečju evro območja. Domače trošenje še vedno krepko zaostaja za izvoznim, čeprav se tudi počasi krepi. Podatki o domačem produktu kažejo, da je desezonirano končno trošenje v zadnjem četrtletju 2010 poraslo za 0.4 % (kar je manj kot v tretjem četrtletju), medtem ko je bolj dolgoročna (medletna) dinamika dosegla najvišjo vrednost po začetku krize, povzpela se je z 1 % v drugem na 1.4 % v zadnjem četrtletju. Ker je izvozno povpraševanje krepko že od konca 2009, je pomembno predvsem okrevanje domačega. To je v zadnjem četrtletju poraslo le za 0.1 %, navkljub temu pa se je bolj dolgoročna dinamika (medletna rast) povečala na 2.2 %. 17 Tekoča dinamika bruto domačega produkta 1 ✓v \ [ / evro \ / \ \ \ \ / \ / \ / Slovenija \ / 1 \/ \j 2008 2009 2010 Vir: Eurostat; lastni izračuni, Opomba: desezonirani podatki, tekoča stopnja rasti Mesečni podatki kažejo, daj e bilo povpraševanje v zadnjih dveh mesecih lani precej močnejša kot pred tem, relativno se je okrepilo še zlasti domače trošenje. Izvozno povpraševanje je v novembru in decembru nominalno naraščalo po povprečni stopnji impulznega trenda preko 24 % na letni ravni, in povprečni medletni stopnji rasti 16.5 % (v povprečju celotnega leta je bila medletna stopnja 14 %). Dinamika domačega trošenja je bila v zadnjih dveh mesecih relativno še močnejša. Medletna povprečna stopnja v decembru je bila tako 3 %, v celem letu pa 0.7 %. Rast trošenja prebivalstva se je v celem letu sistematično krepila, v zadnjih dveh mesecih je bila najhitrejša. V novembru in decembru se je trendno povečevalo nominalno po preko 8 % na letni ravni. Povprečna medletna stopnja rasti je bila preko 4.2 % (realno preko 2.4 %). Močna rast stanovanjskih kreditov do konca 2010 je vzdrževala raven nakupov stanovanj in hiš na ravni, ki je dosežena konec 2009. S starimi stanovanji in hišami je tako na leto opravljeno približno 6800 transakcij. Vir:SURS; lastni izračuni, Opomba: število transakcij v četrtletju Materialno trošenje države se praviloma okrepi konec leta, tako je bilo tudi novembra in decembra 2010, vendar je bilo povečanje manjše od sezonskega, saj je bila rast impulznega trenda negativna. Investicije so konec leta sicer sezonsko nižje, vendar kaže opazno povečanje medletnih stopenj in rasti impulznega trenda konec leta 2010, da so se v zadnjih mesecih lanskega leta tudi investicije okrepile. Povprečna rast impulznega trenda v novembru in decembru je bila tako preko 13 % na letni ravni, povprečna medletna stopnja rasti pa 1.3 %! Pričakovanja še naprej ne kažejo na opazne spremembe v sedanji dinamiki trošenja v naslednjih nekaj mesecih. Pričakovane prodaje v predelovalni dejavnosti zelo počasi naraščajo okoli dolgoročnega povprečja, v trgovini na drobno pa stagnirajo na dolgoročnem povprečju. V storitvenih dejavnostih in gradbeništvu pričakovanja sicer prav tako stagnirajo, vendar opazno pod dolgoletnim povprečjem. Tako delež storitvenih podjetij, ki pričakujejo povečanje prodaj, za 15 odstotkov vseh anketiranih zaostaja za deležem tistih, ki pričakujejo zmanjšanje. 2. Blagovna menjava v 2010 ob skoku še pod že doseženimi maksimumi V decembru 2010 je znašal skupni slovenski izvoz 1459 milijonov € (18.2 % več kot decembra 2009), uvoz je bil 1677 milijonov € (tudi 18.2 % več kot v enakem mesecu predlani), kar da primanjkljaj 218 milijonov € oziroma le 87.0 % pokritost uvoza z izvozom. Pri tem je bila v menjavi z EU odprema blaga 1000 milijonov € (21.2 % več kot v leto prej), prejem blaga 1294 milijonov € (13.1 % več), kar pomeni primanjkljaj 294 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 460 milijonov € (12.1 % več kot decembra 2009), uvoz 383 milijonov € (39.1 % več kot leto prej), kar pomeni presežek 77 milijonov €. V celotnem letu 2010 je bil tako po začasnih podatkih SURS celotni izvoz 18219 milijonov € (13,7 % več kot v 2009), celotni uvoz 19609 milijonov € (14.6 % več kot v 2009), kar pomeni blagovni primanjkljaj 1390 milijonov € oziroma 92.9 % pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 13048 milijonov € (16.7 % več kot v 2009), prejem blaga iz EU 15333 milijonov € (13.8 % več kot v 2009), kar da primanjkljaj 2285 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz v 2010 5172 milijonov € (7.0 % več kot v 2009), uvoz 4277 milijonov € (17.5 % več kot leto prej), kar da presežek 895 milijonov €. 19 Trgovinska menjava (milijoni evrov) Vir: SURS, lastni izračuni; Opomba: desezonirani podatki 2007 2008 2009 2010 Kljub velikemu povečanju blagovne menjave v 2010 glede na 2009 maksimumi iz predhodnih let še niso doseženi. Dosežena vrednost je v skupnem izvozu in uvozu manjša kot v 2008 in 2007, pri čemer je v izvozu v EU manjša od 2008, v izvozu in uvozu v tretje države pa nižja kot v letih 2006-2008. 20 Skupna blagovna menjava Slovenije 2004-2010, milijoni € Leto Izvoz Uvoz Saldo Pokritje Izvoz/uvoz 2004 12783 m 14143 m -1360 90.4 2005 14214 15482 -1268 91.8 2006 16760 18313 -1553 91.5 2007 19387 21236 -1849 91.3 2008 19724 M 22648 M -2924 M 871 m 2009 16006 16773 -767 m 95.4 M 2010 18219 19609 -1390 92.9 Vir: SURS, EIPF Medtem ko je bilo v preteklih skoraj sedmih letih članstva v EU največja vrednost in največji primanjkljaj oziroma najmanjša pokritost uvoza z izvozom dosežena v 2008, so bile najmanjše vrednosti izvoza in uvoza v 2004, najmanjši primanjkljaj in največja pokritost uvoza z izvozom pa v 2009. Leto 2010 je bilo po vrednosti izvoza in uvoza tretje med sedmimi, četrto po velikosti primanjkljaja in drugo po velikosti pokritosti uvoza z izvozom. Skok izvoza je ugoden za vzpodbudo domači aktivnosti, neugoden pa je še večji skok uvoza v 2010. 3. Optimizem se počasi vrača Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je gospodarska klima v februarju ostala na enaki ravni kot mesec prej, od februarja lani je kazalnih višji za 4 odstotne točke, hkrati pa je njegova vrednost za 7 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila februarja enaka kot januarja, glede na februar lani pa je bila njegova vrednost višja za 12 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 7 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna. V februarju se je glede na predhodni mesec najbolj zvišala vrednost kazalnika »izvozna naročila«, prav tako pa se je zvišala vrednost kazalnika »pričakovano skupno povpraševanje«. Naročila v predelovalni dejavnosti -40- 21 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir: Eurostat; Opomba: delež anketiranih podjetij, ki menijo, da imajo preveč oziroma premalo naročil Pesimizem se je ponovno vrnil v storitvene dejavnosti, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v februarju za 2 odstotni točki nižja kot mesec prej in za 22 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s februarjem lanskega leta pa je bila njegova vrednost nižja za 4 odstotne točke. V februarju je dobri dve petini podjetij v storitvenih dejavnostih kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, slaba tretjina podjetij pa finančne ovire. 20 0 Ankete SURS-a kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v februarju glede na predhodni mesec zvišala za 15 odstotnih točk, glede na februar lani pa je bil kazalnik višji za 16 odstotnih točk. V februarju je bil delež podjetij v sektorju, ki menijo, da je povpraševanje nizko, 45 %, kar 48 % podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi. Opazno sta se zvišali vrednosti kazalnikov »prodaja« in »pričakovano zaposlovanje«. Zaupanje v gradbeništvu se je po dolgem času nekoliko zvišalo, saj se je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem povečala za 5 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim februarjem je bila višja za 6 odstotnih točk, hkrati pa je bila še vedno za 38 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednost kazalnika zagotovljeno delo je ostala nespremenjena, medtem ko so se vrednosti kazalnikov pričakovanj v primerjavi z januarjem zvišale. Med gradbenimi podjetji je bilo v februarju 60 % takšnih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, veliko konkurenco v panogi pa je kot omejitev navedla dobra polovica teh podjetij. Gospodarska klima se popravlja po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v februarju naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec prej zvišala za poldrugo odstotno točko, glede na februar lani pa so višja za kar 32 odstotnih točk. Prav tako so se glede na januar za skoraj 6 odstotnih točk zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, povečala pa so se tudi naročila v gradbeništvu in sicer za 4 odstotne točke. Splošni poslovni optimizem se je v februarju 2011 v celotni sedemindvajseterici spet malenkost zvišal in sicer za slabi dve odstotni točki. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 22 4. Močan porast industrijske produkcije v zadnjem lanskem mesecu Industrijska produkcija je v zadnjem mesecu lani porasla. Po podatkih SURS-a je bila za dobre 4 % večja kot v novembru in za skoraj 11 % večja kot v decembru 2009. Impulzni trend kaže, da se je v decembru industrijska produkcija povečevala po stopnji 3,77 %. V celem letu 2010 je bila glede na leto poprej večja za dobrih 6 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v decembru v povprečju le za malenkost manjše kot v novembru. Dejavnost rudarstva se je v decembru povečala za skoraj 9 % glede na november, v primerjavi z decembrom 2009 pa se je povečalo za skoraj 42 %. V celotnem lanskem letu je bila dejavnost rudarstva za skoraj 13 % višja kot leta 2009. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec prej v decembru povečala za dobre 3 %, glede na december 2009 pa za dobrih 10 %. Prav tako se je dejavnost v predelovalni industriji povečala v celotnem letu glede na predlani in sicer za 6.8 %. Impulzni trend kaže, da se je produkcija v predelovalnih dejavnostih povečevala po 3.90 %. Aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo se je decembra glede na mesec prej povečala za 3.4 %, glede na december 2009 pa je bila produkcija tega sektorja večja za skoraj desetino. Produkcija v decembru v primerjavi z novembrom je bila za 2.3 % višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, za 0.3 % višja v proizvodnji proizvodov za široko porabo, proizvodnja proizvodov za investicije pa je bila višja za dobrih pet odstotkov. Po podatkih Eurostata se je v decembru 2010 glede na november industrijska produkcija znižala za 0.1 % tako v EU27 kot tudi na območju evra. Glede na december 2009 leto pa je v lanskem decembru industrijska produkcija v EU27 porasla za 7.7 %, na območju evra pa za 8 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v decembru glede na mesec prej padla v devetih, zrasla pa v desetih državah in sicer največ v Sloveniji (4,2 %), na Portugalskem (3,8 %) in v Estoniji (1,3 %). Največji upad industrijske produkcije so imeli v Latviji (-1,9 %) in na Irskem (-1,7 %). 5. Gradbeništvo ob koncu leta nekoliko navzgor, prenočitve tujih turistov precej navzdol Po podatkih SURS-a je bila vrednost opravljenih gradbenih del v decembru v primerjavi z novembrom višja za dobrih 5 %, v primerjavi z decembrom 2009 pa je bila ta vrednost manjša za več kot 11 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da se je decembru lani gradbeništvo krčilo po mesečni stopnji 0.50 %. Število turističnih prenočitev se je nekoliko zmanjšalo. Decembra 2010 jih je bilo 1.2 % manj kot v enakem mesecu leta 2009, hkrati pa se je skupno število prenočitev v zadnjem mesecu lani krčilo po mesečni stopnji 0,29 %. Število turističnih prenočitev tujih gostov se je glede na december 2009 znižalo za 5,4 %, impulzni trend prenočitev tujih gostov v decembru 2010 pa kaže zmanjševanje po stopnji 0,84 %. Padec skupne turistične bilance je nekoliko ublažilo domače turistično povpraševanje, saj je bilo prenočitev domačih gostov decembra lani za 3,2 % več kot decembra 2009. 23 V javnem cestnem prevozu je bilo decembra prepeljanih za 0,4 % manj potnikov, v zračnem prevozu pa prav toliko potnikov kot decembra 2009, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v javnem cestnem prevozu za 2,0 % manjše, v zračnem prevozu pa je ostalo na enaki ravni. V cestnem mestnem prevozu je bilo decembra 2010 prepeljanih za 3,2 % več potnikov kot v istem mesecu 2009. Potniški promet na letališčih se je v decembru 2010 glede na december 2009 zmanjšal za 1 %. V pomorskem prevozu je bilo v decembru 2010 prepeljanega za dobrih 13 % manj blaga in opravljenih za 6,4 % več tonskih kilometrov kot decembra 2009. Blagovni promet v pristaniščih je bil v decembru 2010 za skoraj 60 % večji, na letališču pa za 1 % manjši kot v decembru 2009. 6. Dokaj močno povečanje brezposelnosti Število aktivnih prebivalcev se je v decembru 2010 zmanjšalo na 928996 oziroma za več kot 8200 oseb glede na mesec prej, glede na december 2009 za 1,3 %; od tega je bilo 818975 delovno aktivnih. Od novembra se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 14431 ali 1,7 %, od decembra 2009 pa za 3 %. Število delovno aktivnih se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih in sicer za okoli 3800 oseb, sledi gradbeništvo, kjer je bilo delovno aktivnih za okrog 3700 manj. Med zaposlenimi jih je bilo več kot 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od decembra 2009 zmanjšalo za 2,2 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na december 2009 zmanjšalo za 10,9 %. Med samozaposlenimi pa je bilo 61 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v decembru zmanjšalo za 338, od decembra predlani pa se je število povečalo za 1,5 %. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec januarja 2011 registriranih 115132 brezposelnih oseb, kar je za 4,6 % več kot v decembru ter za 15,6 % več kot v januarju 2010. V januarju se je prijavilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, sledijo pa tisti, ki so zaposlitev izgubili iz tako imenovanih poslovnih razlogov. V januarju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 13200 iskalcev dela, kar je v primerjavi z mesecem prej upad za 11 %, v primerjavi z januarjem 2010 pa je bil priliv večji za skoraj 24 %. Skupni odliv iz brezposelnosti je v januarju letos štel dobrih 8000 oseb, od teh se jih je nekaj manj kot 5800 zaposlilo, kar je dobra petina več kot decembra. V zadnjih dveh mesecih se je delež dolgotrajno brezposelnih znižal, kar je posledica obsežnega prijavljanja brezposelnih oseb, precej je porasel delež starih 50 let in več, v januarju pa se je povečal tudi delež brezposelnih v starosti od 25 do 39 let. 24 Po podatkih Eurostata je bila januarja 2011 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 9,9 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v januarju 2010. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v januarju letos 9,5 % in se je glede na december lani zmanjšala za desetinko odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v januarju 2011 v EU27 23 milijonov brezposelnih oseb, od tega 15,8 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v januarju 2011 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli na Nizozemskem in v Avstriji (4,3 %), najvišjo pa v Španiji (20,4 %) in v Latviji (18,3 %). Glede na januar leta 2010 se je v januarju letos brezposelnost zmanjšala v enajstih ter povišala v štirinajstih državah članicah, od teh najbolj v Grčiji, na Madžarskem in v Litvi. CENE IN PLAČE 7. Inflacijski pritiski še naprej manjši kot v evro območju Cene življenjskih potrebščin se februarja niso spremenile, bolj dolgoročna dinamika se je celo opazno zmanjšala (medletna rast je padla na 1.4 %). Razlike v rasti cen med skupinami so precejšnje. Zaradi velikih razlik v rasti končnega trošenja in rastočih cen surovin na svetovnih trgih, so tudi februarja cene blaga opazno porasle (za 0.6 %), cene storitev pa so se zmanjšale za 1.3 %. Bolj dolgoročne razlike v dinamiki cen so se tako še povečale, saj cene blaga že za 3.2 % presegajo cene v istem mesecu lanskega leta, medtem ko so cene storitev za 2.5 % nižje kot pred letom dni. Najbolj so se povečale cene proizvodov, na katere močno vplivajo cene derivatov in surovin hrane (cene hrane, pijač, stanovanja ter prevozov). Od ostalih pa so precej porasle cene komunikacij in obleke in obutve. K skupnemu indeksu življenjskih potrebščin so največ (0.2 točke) dodale višje cene hrane. Najbolj so se v februarju znižale cene v skupini rekreacije in kulture ter zdravja. Nižje cene rekreacije in kulture so znižale skupen indeks življenjskih stroškov kar za 0.5 odstotne točke. Mednarodno primerljivo povečanje cen kaže harmoniziran indeks življenjskih potrebščin. Tudi ta je februarja ostal nespremenjen, letno povečanje pa je padlo na 2 %. Rast cen se torej v Sloveniji še naprej umirja glede na evro območje. Medtem ko je bila januarja medletna inflacija v Sloveniji in evro območju še enaka, je bila februarja v Sloveniji za 0.4 odsotne točke nižja. Še večja je razlika pri osnovni inflaciji, ki ne obsega cen hrane in energentov in kaže dolgoročnejše endogeno naraščanje cen. Osnovna inflacija je v Sloveniji nižja kot v evro območju že več kot leto dni. Tako je bila januarja medletna dinamika osnovne inflacije enaka 0, v evro območju pa 1.2 %! Podatki o cenah nepremičnin so dostopni za zadnje četrtletje 2010. Cene rabljenih stanovanj so se v zadnjem četrtletju zmanjšale za 0.7 %, vendar so bile navkljub temu za 1.5 % višje kot pred letom dni (v 2009/IV). Obratno je bilo pri cenah hiš. Te so se v zadnjem četrtletju malo povečale, vendar so bile še vedno nižje kot pred letom dni (za 6.1 %). Proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov še naprej hitro naraščajo. Januarja so se povečale za 1.1 % in bile že za 4.5 % višje kot pred letom dni. Cene proizvajalcev poganja konjunktura in cene surovin (kovine in nafta). Zato je še naprej najnižje povečanje cen proizvajalcev za domači trg, kjer so se januarja povečale za 0.7 % in bile za 4 % višje kot pred letom dni. Najhitreje se povečujejo proizvajalčeve cen produktov, ki se izvažajo na trge evro območja (te cene so že za 7.3 % višje kot januarja 2010. 26 Januarja so se najhitreje povečevale proizvajalčeve cene proizvodov za investicije in trajno blago široke rabe. V celem letu pa so najbolj porasle proizvajalčeve cene surovin. V naslednjih nekaj mesecih se bodo cene proizvajalcev verjetno še opazno povečevale, saj so pričakovanja na začetku 2011 že dosegla raven iz leta 2007, ko so bile najvišje v zadnjih petnajstih letih. Cene na drobno se bodo v prihodnjih nekaj mesecih tudi povečevale, vendar verjetno bistveno manj intenzivno od cen proizvajalcev, saj pričakovanja tako pri cenah blaga kot pri storitev stagnirajo, pri blagu na ravni, ki je opazno nad povprečno, pri storitvah pa na ravni, ki je še vedno bistveno pod dolgoletnim povprečjem. Cene surovin še naprej hitro naraščajo. Samo v zadnjem mesecu (do sredine februarja) so se evrske cene povečale za 2.6 %, v celem letu pa kar za 44 %. V zadnjem mesecu so pospešile še zlasti cene industrijskih surovin, najbolj kmetijske neprehrambene surovine (v evrih za 9 %). Tudi v zadnjem letu so se najbolj povečale cene industrijskih surovin (v evrih za 49.8 %), kmetijske neprehrambene surovine pa sploh najhitreje, saj so se v zadnjem letu v evrih celo podvojile. Za dinamiko svetovnega gospodarstva je verjetno še bolj kot zelo hitra dražitev nafte in industrijskih surovin pomembno veliko povečanje cen surovin hrane, ki so se v evrih v zadnjem letu že povečale za slabih 40 %.Večina teh surovin je že presegla ekstreme iz leta 2007 (pšenica, oljarice, koruza, sladkor). Prav zaradi grožnje teh cen bodo centralne banke v najhitreje rastočih BRIK gospodarstvih verjetno morale krepkeje zavreti rast. 8. Umirjanje bolj dolgoročne dinamike povprečnih plač se nadaljuje Povprečne bruto plače so decembra padle za 6.1 % (neto za 5 %). Tudi bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala (saj je medletna stopnja rasti padla z 4.1 % na 3.1 %). Decembra so padle povprečne bruto plače v vseh dejavnostih. Najbolj v oskrbi za električno energijo in oskrbi z vodo, najmanj pa v dejavnostih države. Nihaj plač konec leta je bil predvsem posledica večjih enkratnih nihajev konec leta. To potrjuje medletna rast, ki je bila decembra pozitivna v vseh sektorjih razen pri poslovanju z nepremičninami in v javnofinančnem sektorju (državi), kjer je medletna rast plač stagnirala ali bila celo negativna. Da je bilo decembrsko zmanjšanje povprečnih plač posledica večjih enkratnih izplačil potrjuje tudi padec povprečne plače za plačano uro (9 %), saj je bil ta še večji od padca povprečne bruto plače. K dodatnemu padcu je prispevalo večje število delovnih ur v decembru (za 2.9 %). V letu dni, do decembra, so bruto plače daleč najbolj porasle v rudarstvu (za 18 %), precej nad povprečjem pa še v kmetijstvu, predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in gostinstvu. Dostopni podatki ne omogočajo oceno, koliko ustreznega medletnega povečanja plač izvira iz spremenjene strukture zaposlenosti v teh sektorjih. FINANČNA GIBANJA 27 9. Nihaj v domačih davkih na blago in storitve zaradi premika vplačil Javnofinančni prihodki so januarja padli za 8.2 %, kar je precej manj od sezonskega učinka. Pozitivno spremembo je v veliki meri povzročil premik v timingu vplačil domačih davkov na blago in storitve, kot kažejo podatki za februar, ko so se javnofinančni prihodki zmanjšali bolj od sezonskega učinka. V povprečju prvih dveh mesecev so bili javnofinančni prihodki v letošnjem letu za 0.1 % večji kot pred letom dni. Neposredni davki in ostali prihodki so se januarja in februarja spreminjali brez večjih nihajev. Po velikem (sezonskem) padcu v januarju so se zmanjšali tudi februarja (za 1.5 %), vendar so v povprečju prvih dveh mesecev presegli povprečje v istem obdobju lani le za 1.1 %. Za lanskoletnimi neposrednimi davki so opazno zaostajali le prihodki pri davku od dohodkov pravnih oseb. Prvi so bili v februarju za 12 milijard (21 %) nižji kot v februarju lani. Izpad je praktično nevtraliziral porast dohodnine, saj je bila dohodnina v prvih dveh mesecih letos za 10 milijonov večja kot lani. Kot smo omenili že v predhodni številki GG, bodo šele končni finančni izkazi za 2010 spremenili (povečali?) tudi mesečne akontacije obeh davčnih oblik in tako tudi normalizirali mesečne prihodke od davka na dohodke pravnih oseb in dohodnine. Tretja velika skupina neposrednih davkov (prispevki) se je februarja zmanjšala za 1 %; padec je bil posledica sezone, saj je medletna rast ostala nespremenjena (3 %). Pri domačih davkih na blago in storitve je februarja prišlo do zmanjšanja tako pri davku na dodano vrednost kot pri trošarinah. Ker je donos od davka na dodano vrednost, ki izvira iz uvoza blaga, v prvih dveh mesecih skoraj za 10 % večji kot lani, je verjetno zmanjšanje donosa trošarin in davka na dodan vrednost posledica premika v timingu vplačil. Slučajni premiki v vplačilih pri tistem delu donosa od davka na dodan vrednost, ki se obračunava na uvozno blago, so namreč praviloma majhni. Po drugi strani pa je bil potencialni učinek krčenja stopenj trošarin na derivate (zaradi nevtraliziranja rasti cen nafte) bistveno manjši, da bi lahko povzročil takšen izpad; od 11. januarja do 20 februarja je bil največji učinek pri dizel gorivu in še tam je dosegel le 13.5 %. Primerjava bolj dolgoročne dinamike domačih davkov na blago in storitve je zato narejena na povprečju prvih dveh mesecev, ko so bili v letošnjem letu ustrezni prihodki za 1.3 % nižji od lanskih. Ker je na osnovi podatkov nemogoče oceniti, koliko je bilo premika plačil tudi v marec je za končno oceno bolj dolgoročne dinamike domačih davkov na blago in storitve prav tako potrebno počakati še na podatke vsaj za naslednja dva meseca. 10. Zaustavljanje rasti kreditov prebivalstvu 28 Zmanjševanje kreditov gospodarstvu, ki se je pričelo julija lani, se je zaustavilo v januarju letos, ko so krediti gospodarstvu porasli za 170 milijonov. Navkljub temu je januarja letos medletna stopnja teh kreditov prvikrat po pričetku krize padla na nič. Prelom v dinamiki rasti kreditov do katerega je prišlo julija lani je spremenil relativno rast kreditov gospodarstvu tudi glede na rast v evro območju, saj je januarja letos medletna dinamika rasti kreditov gospodarstvu v evro območju prvikrat po začetku krize dohitela rast kreditov v Sloveniji. Krediti gospodarstvu 20-, 12- 8- 0- 2009q1 2009q2 2009q3 2009q4 2010q1 2010q2 2010q3 2010q4 Vir: Eurostat; SURS;lastni izračuni; Opomba: Medletne stopnje rasti; obdobje spremenjene dinamike kreditov gospodarstvu je osenčeno. 16- 4- Januarja letos so se prvikrat v zadnjih dveh letih zmanjšali (za 0.6 %) tudi krediti gospodinjstvom. Zmanjšali so se tako potrošniški kot stanovanjski krediti. Navkljub temu je bolj dolgoročna dinamika ostala praktično nespremenjena. Zmanjševanje kreditov gospodarstvu in prebivalstvu je spremljalo tudi krčenje skupnih depozitov gospodarstva in prebivalstva za 0.2 % (33 milijonov). Depoziti gospodarstva so decembrsko zmanjšanje januarja podvojili (padli so za 130 milijonov, za 3.3 %), depoziti prebivalstva pa so januarja porasli za približno 100 milijonov. Da postaja rast kreditov vse bolj pomembna ovira za rast, kaže tudi slika, na kateri je ilustrirana jakost omejitev za predelovalno dejavnost. Prikazana so podjetja z omejitvami (v odstotkih zaposlenih. Ilustrirana je dinamika omejitev pri povpraševanju (domačem ali tujem) ter omejitev pri finančni oskrbljenosti. Medtem ko so bile v prvi fazi krize (2009) omejitve pri povpraševanju dominantne (glede na normalne vrednosti so bile bistveno večje kot pri finančni oskrbljenosti), pa po prvem četrtletju letos hitro padajo (tudi pri domačem povpraševanju), medtem ko se omejitve zaradi neustreznega finančnega napajanja po prvem četrtletju letos ne znižujejo in presegajo normalno stanje že tako močno kot omejitve zaradi neustreznega povpraševanja. Tudi v januarju je ostal euribor praktično nespremenjen, šele v februarju se je nekoliko povečal (trimesečni na 1.09 %). Detajlistične obrestne mere se tudi počasi spreminjajo. Tako se je januarja nadaljevalo počasno zniževanje posojilnih obrestnih mer bank podjetjem (po približno 0.1 odstotne točke na mesec), ki se je pričelo oktobra. Depozitne obrestne mere pa so se (pri prebivalstvu) povečale za 0.1 točke. 11. Najnižji letni tekoči primanjkljaj od vstopa v EU V decembru 2010 je bi primanjkljaj tekoče plačilne bilance 6.4 milijonov €, decembra 2009 pa 82.8 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj decembra 2010 173.9 milijonov € (decembra 2009 157.9 €), storitveni presežek 78.4 milijonov € (v enakem obdobju leto prej 70.3 milijonov €), primanjkljaj v bilanci dohodkov faktorjev 53.9 milijonov € (decembra 2009 je bil 65.0 milijonov €), medtem ko so bili neto tekoči transferi pozitivni 143.0 milijonov €), leto prej pa 69.8 milijonov €. V celotnem 2010 znaša po začasnih podatkih Banke Slovenije primanjkljaj tekočega računa 418.7 milijonov €, v 2009 je bil 525.7 milijonov €. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 963.9 milijonov € (v 2009 699.1 milijonov €), storitveni presežek 1054.4 milijonov € (1114.3 milijonov €), primanjkljaj pri faktorskih dohodkih 613.2 milijonov € (leto prej 782.3 milijonov €), neto priliv tekočih transferov 104.0 milijonov € (leto prej odliv 158.6 milijonov €). 30 Plačilna bilanca milijoni evrov januar - december december 2009 2010 2009 2010 I. Tekoči račun -525,7 -418,7 -82,8 -6,4 1. Blago -699,1 -963,9 -157,9 -173,9 2 Storitve 1.114,3 1.054,4 70,3 78,4 3 Dohodki -782,3 -613,2 -65,0 -53,9 4 Tekoči transferi -158,6 104,0 69,8 143,0 II. Kapitalski in finančni račun 220,4 3521 85,5 -241 A. Kapitalski račun -9,4 11,2 -67,3 -58,5 B. Finančni račun 229,8 341,0 152,8 34,5 1 Neposredne naložbe -5391 515,9 25,4 99,5 2 Naložbe v vrednostne papirje 4.624,5 1.837,9 391,6 33,6 3 Finančni derivativi -2,0 -89,9 -7,4 5,0 4 Ostale naložbe -4.020,8 -1.941,7 -257,8 -90,5 5 Mednarodne denarne rezerve 167,2 18,8 1,0 -131 III. Neto napake in izpustitve 305,3 66,6 -2,7 30,5 Kapitalski in finančni račun za 2010 kažeta neto povečanje zadolžitev v višini 352.1 milijonov € (v enakem obdobju 2009 je bilo povečanje 220.4 milijone €). Na finančnem računu je bilo v 2010 neto priliva tujih neposrednih naložb za 515.9 milijonov €, v enakem obdobju 2009 je bil približno tolikšen odliv (539.1 milijonov €), naložb v vrednostne papirje je bilo za 1837.9 milijonov € (v 2009 kar 4624.5 milijonov €), odliv po finančnih derivativih je v letu 2010 znašal 89.9 milijonov € (v 2009 le 2 milijona €), ostale naložbe pa so znašale -1941.7 milijonov € (v 2009 -4020.8 milijonov €). Mednarodne rezerve pri banki Slovenije so v 2010 porasle za 18.8 milijonov €, v 2009 za 167.2 milijonov €. Statistična napaka je bila le 66.6 milijonov €, v 2009 kar 305.3 milijonov €. Letna plačilna bilanca Slovenije, milijoni € Leto Prejemki Izdatki Saldo 2004 16806 17526 -720 2005 19198 19696 -498 2006 22258 23029 -771 2007 26053 27699 -1646 2008 27223 29712 -2489 2009 22090 22616 -526 2010 24804 25223 -419 Vir: Bilten BS, EIPF Po začasnih podatkih Banke Slovenije je bil tekoči primanjkljaj v 2010 po absolutni vrednosti 419 milijonov € ali približno 1.2 % BDP najnižji v (skoraj) sedmih letih članstva v EU, najvišji pa je bil v 2008, ko je znašal kar 2489 milijonov € ali približno 7 % BDP. To je pozitiven dosežek ekonomskih odnosov Slovenije s tujino v preteklem letu. Po podatkih iz Biltena Banke Slovenije januar 2011 je znašal konec novembra 2010 skupni bruto zunanji dolg Slovenije 42341 milijonov €, kar je novi rekord, terjatve Slovenije do tujine so znašale 30857 milijonov €, tako da je bil neto zunanji dolg 1485 milijonov €, kar je 305 milijonov € manj kot oktobra 2010. Skupne rezerve Banke Slovenije so bile konec lanskega leta 803.2 milijone €, mesec prej 801.3 milijone €. Dolg Slovenije do tujine Leto Obveznosti Terjatve Neto dolg skupaj javne zasebne 31.12. 2004 15343 3745 11598 16225 -882 2005 20496 3799 16697 19574 922 2006 24067 4352 19715 20673 3395 2007 34783 8096 26687 28431 6351 2008 39234 9137 30097 29258 9975 2009 40276 13973 26303 29594 10682 30.11. 2010 42341 17518 24824 30857 11485 31 V sedmih letih članstva v EU je bruto dolg do tujine porasel z 15343 na 42341 milijonov € in je rasel ves čas, vključno z letom 2010. Zasebni dolg je pri tem dosegel maksimum konec 2008, javni (suvereni) pa je zaradi reševanja zasebnih dolžnikov v 2009 in 2010 hitro naraščal. Terjatve so bile konec 2004 še za 822 milijonov € večje od skupnih obveznosti, zatem pa je Slovenija postala neto dolžnik do tujine, pri čemer se je skupni neto dolg povečeval vse razdobje, najbolj v obdobju 2006-2008. Konec 2010 je znašal skupni neto dolg do tujine skoraj tretjino BDP. UGOVOR NA »ALI GRE SLOVENIJA V OBSEŽNE REFORME DELOVNE ZAKONODAJE ZARADI STATISTIČNE NAPAKE?« 32 Irena Svetin in Lenart Lah, Statistični urad RS V članku z naslovom »Ali gre Slovenija v obsežne reforme delovne zakonodaje zaradi statistične napake?« je avtorica Tanja Česen na več mestih v članku nenatančno uporabila podatke oz. nekatere statistične podatke napačno interpretirala, in sicer: 1. V povzetku članka je T. Česen zapisala: »Po deležu nestandardnih zaposlitev - določen čas, skrajšani delovnik, samozaposlitev - je Slovenija s 33 % tako zaposlenih blizu evropskega povprečja. Obstaja pa statistična nedoslednost: indikatorja o zaposlenosti za določen čas (11,7 %) slovenska statistika ne objavlja.« Podatek 33 % je iz tabele 21.M2, katere vir je: »Eurostat, portal Statistics, Labour market, in European Commission DG Employment: Indicators for monitoring the Employment Guidelines and indicators for employment analysis 2010, compendium', 20.07.2010«, vendar za Slovenijo znaša 27,3 %. Predvidevamo, da je podatek 33,1 % (zaokroženo na 33) avtorica verjetno dobila s seštevanjem podatkov, ki jih navaja tudi v zadnjem odstavku članka na strani 10. Vendar ti podatki med seboj niso neposredno primerljivi in jih torej ne bi smeli seštevati; gre za različne kategorije oseb, tj. zaposlenih in delovno aktivnih oseb. Podatek 11,7 % predstavlja delež zaposlenih oseb med vsemi zaposlenimi osebami, ki imajo zaposlitev za določen čas in hkrati opravljajo delo s polnim delovnim časom. Po naših izračunih delež zaposlenih oseb med vsemi zaposlenimi osebami, ki imajo zaposlitev za določen čas (ne glede na dolžino delovnega časa), znaša 16,4 %. 2. Prav tako v povzetku članka je avtorica zapisala: »Zato nekateri analitiki in akterji politike sklepajo, da je osnovni indikator fleksibilnosti zaposlenost s krajšim delovnikom. Pri tem indikatorju pa obstaja večja neskladnost statističnih indikatorjev: Po Eurostatu je v Sloveniji le 3,5 % zaposlenih s skrajšanim delovnikom, po SURS-u pa je takih zaposlitev 10,7 %.« in primerjala neprimerljivo: podatek 3,5 % predstavlja delež zaposlenih oseb, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, in so hkrati zaposlene za nedoločen čas v primerjavi z vsemi zaposlenimi osebami. Pri tem v števcu ne upošteva oseb, ki so zaposlene za določen čas. SURS-ov podatek 10,7 % pa predstavlja delež delovno aktivnih oseb, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, v primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije. 3. V 3. poglavju članka je T. Česen zapisala: »V ZDA delo s skrajšanim delovnikom obravnavajo kot obliko pod-zaposlitve (under employment) in ga prištevajo k stopnji brezposelnosti. V Sloveniji polovica ljudi dela s skrajšanim delovnikom neprostovoljno, ker ne najdejo dela s polnim delovnikom.« Po podatkih SURS-a je leta 2009 delež zaposlenih oseb med vsemi zaposlenimi osebami, ki so delale z delovnim časom, krajšim od polnega, in niso mogle najti dela s polnim delovnim časom, znašal 8,4 %. Med delovno aktivnimi osebami, ki so delale z delovnim časom, krajšim od polnega, pa je bil tak delež še nižji. 4. V 3. poglavju članka je zapisano: »Pri tem indikatorju je pomembno opazovati prostovoljno in neprostovoljno delo. Kot deviacijo na trgu dela je treba upoštevati neprostovoljno delo, ne pa z raznimi ukrepi celo spodbujati delo s skrajšanim delovnikom (npr. Zakon o malem delu). Evropska statistika je za Slovenijo izračunala drugačno 3,5 % stopnjo, ki je trikrat nižja od slovenskega indikatorja.« Podatek 3,5 % predstavlja delež zaposlenih oseb, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, in so hkrati zaposlene za nedoločen čas (ne upošteva oseb, ki so zaposlene za določen čas) - v primerjavi z vsemi zaposlenimi osebami. SURS-ov podatek 10,7 % pa predstavlja delež delovno aktivnih oseb, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega (ne glede na to, ali delajo za določen ali nedoločen čas), v primerjavi z vsemi delovno aktivnimi prebivalci Slovenije. 5. V odstavku »Druga oblika fleksibilne zaposlitve je delo po pogodbah za določen čas - koncept začasnih zaposlitev. Med delovno aktivnimi leta 2009 jih je 11,7 % delalo po pogodbah za določen čas« avtorica ni natančna pri uporabi podatkov, enako kot na začetku članka. Zaradi jasnosti ponavljamo svoj popravek: podatek 11,7 % predstavlja delež zaposlenih oseb, ki imajo zaposlitev za določen čas in hkrati opravljajo delo s polnim delovnim časom, in sicer med vsemi zaposlenimi osebami. Po izračunih SURS-a pa delež zaposlenih oseb med vsemi zaposlenimi osebami, ki imajo zaposlitev za določen čas (ne glede na dolžino delovnega časa), znaša 16,4 %. 6. Primerjava med Slovenijo in EU v stavku »Razlike so največje v stopnji zaposlenih s skrajšanim delovnikom (SLO 10,7 %, EU 15,1 %) in samozaposlenih (SLO 10,7 %, EU 14,9 %), medtem ko je zaposlenih po pogodbah za določen čas v Sloveniji relativno več kot v EU (SLO 11,7 %, EU 9,7 %)« pa je neprimerna zaradi nedoslednega metodološkega upoštevanja terminov: 10,7 % je v Sloveniji delež delovno aktivnih oseb, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, med delovno aktivnimi osebami; 11,7 % je v Sloveniji delež zaposlenih oseb med vsemi zaposlenimi osebami, ki imajo zaposlitev za določen čas in hkrati opravljajo delo s polnim delovnim časom; osebe, ki imajo zaposlitev za določen čas in delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pri tem niso vključene. 7. Tanja Česen je na več mestih v članku tudi navedla, da SURS določenih podatkov ne objavlja. Statistični urad RS na svojih spletnih straneh in v številnih publikacijah objavlja podatke in izračunane kazalnike, ki so zanimivi in uporabni za kar najširši krog uporabnikov. Raziskovalcem in analitikom pa je dobro znana praksa SURS-a, da na podlagi izražene prošnje po dodatnih obdelavah podatkov, te uporabnikom vedno posreduje v najkrajšem času, če so osnovni podatki seveda na voljo in so statistično dovolj zanesljivi za nestandardne izračune in prikaze. 33 UGOVOR NA UGOVOR Tanja Česen 34 Prebrala sem pripombe in dodatne informacije SURS. Pričakovati bi bilo, da SURS v odgovoru pojasni, zakaj je takšna razlika pri enakem indikatorju med SURS in Eurostat in tudi, zakaj ne objavlja indikatorjev o delu po pogodbah za določen čas. Osnovni namen analize je bil osvetliti fleksibilnost in poudariti varnost na trgu dela, opozorila pa sem tudi na izrazite statistične razlike pri enakem indikatorju in na odsotnost indikatorjev fleksibilnosti. Evropski indikatorji, uporabljeni v objavljeni analizi fleksibilnosti trga dela, so metodološko skladni, analitično primerljivi in so objavljeni na spletu (Employment Guidelines (2009) - Indicators for monitoring and analysis - endorsed by EMCO 24/06/09, Employment committee). Evropski indikator nestandardnih zaposlitev (Diversity and reasons for contractual and working arrangements) je opredeljen takole: »Skupno zaposleni (employees) s skrajšanim delovnikom, po pogodbah za določen čas plus samozaposleni v % oseb v zaposlitvi (persons in employment).« V ekonomski analizi sem upoštevala objavljene indikatorje Eurostata o nestandardnih oblikah zaposlitve iz ankete o delovni sili, jih primerjala z indikatorji SURS in ugotovila razlike. Pri tem sem upoštevala indikator SURS o delu s krajšim delovnikom (10,7 %) in ne indikatorja Eurostata (3,5 %), ker menim, da je indikator SURS bolj pravilen in bolj realen. Vendar SURS ne objavlja podatka, koliko je oseb s skrajšanim delovnikom med zaposlenimi. Dejstvo je, da podatkov o delu po pogodbah za določen čas kljub pomembnosti SURS ne objavlja. Pričakovati bi bilo, da bodo ugotovitve iz objavljene analize v SURS sprejeli kot dobrohotno pripombo in ustrezno dopolnili objavljene podatke in indikatorje. mesečna rast cd cd o co ■št cd s cd co o co o od ou cd 0.50 cu 0. od cp 0 cp 0 c^ c^ cu cp cu c^ c^ c^ 0 en 0. c^ 0. co od 0. 0 c^ cd od cp ■št c^ 0. cp Skupno is S 2 le or p ■št n co ltd od r< op o ud od o i-v o i-v o od ■št cd o cu od r^ od 0 ■št r^ en cu ci^ cd 0. 0 co 0. cu co 0 ud 0. 5 r^ o cp ■št c^ cu up co 0. cd od od 0ü cu c^ 0ü v o mi s cu cu co co o ■št cu co co od ud cu co ■št o od cu s 0ü od cu od r^ od cu ud 5 ud 0 od ■št co ud r^ r^ cu cd cu 0 od od cu r^ ud cd cu 03 r^ cd r^ ■št 0ü cu cu 0ü od ■št cd cu 5 co co cd od od ■št cu 5 co ud cu 5 03 cd cu od r^ r^ r^ r^ cu cd cu od ■št cu od o cd cu ■št ud co r^ cu co cd cu cd ud cu cu od cu od od a n čt o> £ 10 p er m cu o r^ ltd cd o ud cd cd ud op cd ud 0ü od co co cp r^ od ou ■št od r^ cd od 0. 5 op od cd 03 r^ 0ü od ud 0. ■št 0. od cd cp ud cp od co od ou Širša država t is s £ le or p co ■št ud cid ud od i-v cd co ■št r^ ud cp od cp od cu od rv cp cu ■št 5 o ud 03 03 cd od en cp cp r^ ud ■št od c^ od ud ■št 03 co r^ cd co 0. ■št c^ co cd 0 c^ od 0^ od en c^ 03 ■št c^ ■št o cp cd mi co od o od od r^ o cu cu 0ü cu cd cu ud cu cu ud cu 0 ud cu 5 o cd cd o cu ■št ou cu cu od Pi od r^ r^ o cu ud 5 od od cu 0ü 0 cu cu 5 cu cd od o cu cu ■št co co co 5 ■št o cu 0ü 0 cu od r^ cö iS co d a n čt rn m en p er m - o cd cd r^ od od cd cd r^ co cd r^ ud od ou cd od up cd od 0. cd od 0. r^ ud 0. 5 up 5 op cd cu en 0. 5 en 0. 0 c^ c^ 5 c^ od cu od up co c^ od r^ 0ü r co c co o v u -u u -u 37 38 Anketna stopnja brezposelnosti Slovenija co cci m CD cn ni cn ■šT ■šT ■šf o cci a r^ ou cci LO cci ■ŠT CD ■ŠT cci ■ŠT cci o r< a r< a r< a r^ o r^ LO r^ LO r^ cn CD m Z) E co en r^ r^ ■šT a r^ o oj LO 03 03 co 03 co 03 ■ŠT 03 CO 03 cn 03 o o co □j c^ 03 a^ 03 03 C^ 03 03 c^ 03 cu 03 03 03 03 Li^ oj 03 ■šT 03 ■šT 03 7 cu Z) E cn i-v co ou oj r< o r^ cn oj CD 03 03 oj 0U 03 CO 03 ■šT 03 CO 03 o o 0U o o o c^ r^ 03 LT3 03 03 03 LT3 03 03 03 03 03 03 03 03 li^ oj li3 03 li3 03 lo 03 Trgovina na drobno EU27 a n ja t jn -2 a. "a o et E m lo oj oj ■šT lo oj oj o oj cvi co 03 ■šT o [-V CO o lo o 0U 03 o 03 CVi cn o LT3 C^ LT3 c^ 0^ C^ 03 c^ oj oj 03 oj 03 oj cd cvi c^ 03 C^ ks CD ■a in CD cn CD en o o o o CD o ■ŠT o co 7 o CD o CD 7 o ■šT CO o co cn cci o rv 03 03 o o cn cci co LO 03 cd CO O o lo lo cn ou r< o co c^ C3 O cd r^ o cd a^ 03 O CO O LT3 03 O o ■šT 03 oj o o ■šT 03 c^ CO CU ciu ■šf o ■št c^ co a^ co 0^ a Gradbena aktivnost EU27 a n ja t jn ® a. "a o et E m lo o ■št o ■št [-v oj R CD cn ■št CD CO r< co o 0U cci ou oj r-v cvi Clj 03 LT3 0^ oj C^ 0U .7 03 co ou c^ C^ c^ 03 03 ks CD ■a in CD CD cvi o ■šT o oj o CD a o 7 a co CO oj o m CO oj cn LO CO oj CO co ■ŠT cvi cn o o co cn cci cn LO cd O cn o cn lo cn cn co oj 7 a lo 7 cd li^ 03 a c^ c^ co 7 C^ 03 03 03 cd C^ cvi O CO LT3 cn 7 03 co LT3 03 7 ■šT uj cn cd CO oj CO LO lo CO 03 7 c^ LO cn cn cn 03 ■šT 03 03 Predelovalna dejavnost EU27 a n ja t jn ® a. "a o et E m m cvi ■šT CD ■šT 03 oj ■šT 0U lo C0 r^ ou ■šT co o co r-v ■šT o ■ŠT r^ cd ■šT 0^ 03 r^ oj r^ oj cn 0^ cci CO r^ r^ c^ oj li3 oj ks CD ■a in o CD cvi o o o ■šT o cd r-v oj o ■šT O oj m o C0 o 03 cn CO cn cn CD CD 03 co CD CD 03 cn cn CO oj cn CD CD cci co o cn ■šT cn 7 cn cci co co co 03 co ■šT 03 C^ o lo C^ oj cn LT3 r^ uj 03 LT3 oj 03 cn LT3 oj O o 03 cn cd 03 cn ■ŠT co ■šT uj c^ lo cn a a r^ o co cci o co c^ cn ■ŠT lo C^ O Industrijska produkcija EU27 a n ja t jn ® s. "a o et E <° co cvi cvi o ■šT CO oj c1j Clj 0U cd LO cci r-v cci r-v oj CD co 03 o co CD CD oj cu ■šT r^ r^ 03 oj cd r^ o oj LT3 a cn uj LT3 03 cci ■šT r^ r^ co r^ ks CD in 7 CD cvi o cd CO oj o o o oj o CD co □j o co 03 co co cn cn ou oj co LO ■ŠT oj cn 0U oj cn co lo 03 CO lo cn o LO o cn a CD 03 7 03 C^ o co c^ uj cn o co ■šT cn CO ■ŠT 03 LT3 LT3 C^ O CD cn cn CO cn LT3 a^ oj co cn LT3 c^ O ■šT LT3 cn o co LO o cn 03 LO cn co 03 cvi o Leto ■šT o o a m o o a cd o o a r^ o o a co o o a cn o o a o O a \ cn o o a o a > | o a a co ■šT LT3 cd 7 co 03 o a > Poslovni optimizem EU27 Slovenija v CO OD cd OD OU ■šT ■šT CID o ■ŠT cu UD ■ŠT OD CD co ■ŠT CD op c^ OD ■šT cu co cu .7 ■šf CU 0^ cu CU OD OD CU UD CU C^ CU OD .7 OD CD cu UD cd ■šf c^ cd UD UD 0^ UD ■ŠT 7 cu Z) E cu N cd r-v CD cn CD CD OD UD CID C1J OD UD o cvi OU OD OD OD ■ŠT OD cd OD UD OD C^ cu u^ C^ 0^ C^ ■ŠT OD c^ OD O c^ r^ u^ c^ op OD Trgovina na drobno pričakovanja EU27 a a b S E te e =5 E ee E k. s cu en cu 7 UD OD CVi cn cd r< ■št UD OD cu OD OU cn OD cu cvi cu ■št cvi cu CO r< CO ■št CU .7 OD cu cu OD ■šf CU r^ cu cd OD UD UD OD C^ CD CU OD cd C^ OD UD OD c^ OD co c^ UD OD UD UD a a n jn o .u os ■št ■št cvi o Cvi ■št co UD OD cu OD cu o cd OU o cn op r^ cvi 7 n CD op 0^ U^ c^ c^ CD UD CU C^ 0^ UD C^ UD 0^ C^ OD co c^ OD CID OD cd CD UD ■št Naročila, gradbeništvo EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s m UD cd O N OD ■ŠT 7 Op cn o CO C1J co o cvi OD OD cu UD 7 N up OD Op op c^ c^ op cd o c^ OD C^ r^ C^ C^ c^ cn cvi r^ 0^ OD o ^f ks čil CD P 1 1 r-v OD ■ŠT cd OD 7 CD co ■šT CU N OD OD UD f UD ou OD f OD cvi f OD cd f cd ■ŠT co f ■ŠT cd f UD cd c^ CID c^ f cd ■ŠT OD CO cvi f cu c^ UD OD op c^ c^ OD op u^ c^ ■šT c^ c^ c^ f Naročila, predelovalna dejavnost EU27 a a b S E te e =a E ee E k. s CD co ou ■šT cd UD cd cd UD 7 ■ŠT OD cn ■šT op UD cd CO cu cd op 7 r^ OD Op ud cvi cu CO OD OD 7 OD cu OD CID cu r^ cu OD C^ OD Op OD C^ OD OD UD OD OD .7 OD UD c^ OD cu CD OD c^ OD OD CD OD c^ OD aa n jn os ■šT od OD r-v ou cd en cvi 5D UD o CD OD UD cd OD ■šT ou up cd f ud cd f cn OD f c^ cd C^ C^ o r^ op CD c^ op OD C^ OD UD UD ou CD OD CD cd C^ UD o r^ 0^ CID op C^ ^f c^ Poslovna klima EU13 a ab S E te e =a E ee E k. s OD o - ■šT ou CD 7 cip 7 CIJ cu cn cvi OD OD o cd o op c^ C^ cvi c^ OD c^ OD OD ^^ OD UD OD ^^ OD c^ OD cn cvi OD UD cvi cu c^ OD c^ OD C^ C^ C^ c^ a ja a £ o .u os cd CD o UD CD en ou co OD o UD UD CIJ ud ■ŠT o OD ou cd op o op c^ cd o C^ O ud o C^ C^ UD CD UD CD ^^ C^ c^ co CD co CD c^ cn CD OD CD op C^ up up o t e UD o o cu cd o o CU r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu \ cn o o cu o 1 cu > CD cu cu OD ■šT UD cd 7 co cn o 1 cu ^^ CD CU cu 39 40 Poslovni optimizem medletna sprememba O OD co o co OG LIG CD CO o ou cu LIG r-v ou cu N ou r-v oj OG 0^ Lij CU r^ cu Cl^ 0^ CU ou OG r< cu oj cu ■ŠT cu cn cu 0^ oj LC^ oj 0^ OG ■šT oj 0^ od cn OG Li^ ou od 0^ a ja fš ra O 4J os o co 0G CD OD OD cvi CIU OG O cu CD ■šT CO LIG CD N co iri CD Lij 0^ LCG ou 0^ oj oj OG o Lij ou Li^ Ci^ OD op ■šT OD N Trgovina na drobno pričakovanja a a b S E te e =5 E ee E k. s CO ■šT j: CO ■ŠT ■ŠT o LiG CD op CO ■ŠT cu OG ■ŠT OU OD OG CD ■šT ou oj ou OD Lij OG LC^ C^ OG C^ OG CU F< OG oj OG OG ■šT 0^ C^ ■šT LC^ Lij cu Lij CO CD CU C^ cu C^ □j Ci^ od Ci^ C^ C^ cu oj a a n jn S O +J os O Lij OD CD OD OG o ■šT LiD o co o o OG ■ŠT CU OG r^ r< r< co oj ■ŠT CD I-v OD 0^ CD C^ cu ■šT OG ou OG cu C^ ou OG o OG O CD OG OG ■ŠT OG OG cu co CD OG UD CU ■šT od cu o N cu o Li^ CU Naročila, gradbeništvo a a b S E te e =a E ee E k. s ou r-v co ■ŠT OG LiD OG CIU Lij LID F< OD CD CID co LIG cn OD o op OD ou f LCG OU CD OG O co j: f 0^ Lij j: C^ Li^ OG O o OD ks čil CD P 1 E ni ■ŠT CD o oj LiD CD CD CO CO CID OD OG LID O CID co LIG CD CD op CD OG rv CO r^ cu r^ co rv op C^ ou LCG Ci^ ■šT op ■šT op ■šT Ci^ r^ Lip CO Li^ cn op c^ Pi LiD r^ Naročila, predelovalna dejavnost a a b S E te e =5 E ee E k. s ou OD OG CO oj CD N OU ■šT ou f F< co CD ou f O CU CD r-v ou o cu OG cu CD OG OG CD cu cu LCG co ■šT LCG ■šT oj ■šT O LCG cn OG CO OG ou ■šT CD OG O OD co cu op OD CD CU CU OD aa n jn os CO ■ŠT LIG ■šT OD OD OD OG rs 5? CD ■ŠT OU I-v oj LID f f CD Lij f co o LC^ cn OG Lij f cu ■šT ou OG ou C^ oj 0^ OG cn r^ OG CD Li^ r^ cn oj CU 0^ CO Gospodarska klima a ab S E te e =a E ee E k. s OU oj N oj OU LID Lij CIU OG ou CD oj ou co co CD cn CO CD CD o cu CD CD r^ CD cu CD j: LiG CD LiG Lij OD ■ŠT a ja tš ra O 4J os CD ou OD o ■ŠT oj OU ou CD OU CIJ CO co o N CD CD cn o o o LCG j: Ci^ CD Ci^ LCG Li^ rv o cu I-v r^ Ci^ o t e m o o cu CD o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu o o cu o cu > iT CD CU cu OG ■šT LCG CD co cn o cu \ CD CU CU CO ■a o mesečna rast CU DD cn o o CD O CD CD cn o 0.00 ■šT CD o CD o o cu DD CD cn DD 0. DD cu 0. ■ 0 OI CU ■šT DD r^ c^ LiD 0. O C^ CD C^ LiD O co co CD CD 0. LiD 0. LiD U^ cvi C "ČD CD O t ._ co S 2 o> o p ■šT CD LiD CD O ? CD o LiD N DD o CD CD UD LiD UD cn UD C^ 0^ DD C^ ■šT LiD OD c^ LiD r^ C^ u^ oi oi DD cvi DD c^ ■ŠT CO O s k CD ■a CD 0Ü CO CD o co CD cn cu ou Lii CU CD LiD r< o co r< o CD CD cn LiD oi O ■šT Lii u^ c^ cu c^ Lii u^ 0Ü OD c^ 0Ü 0Ü DD oi CD 0 r^ CD r^ r^ cn .0 oi CD CU CD u^ u^ CD oi 0 c^ c^ .0 cvi co Lii DD c^ cu CD čl -U CO a n čt a> £ 10 P er m cn ■šT o ■šT CU CD DD m o LiD CD o DD o O r^ ■šT C0 0. ■ cn CD 0 01 0 c^ o CD O 0. co LiD 0Ü ' DD c^ 0. co CD 0. DD C^ O CD co 0. ■šT DD c^ ■ CD ■ŠT LiD CD 0. 0 CD oi ■a c CD C CD > O t ■ F en 5 £ o t s o a n čt m m en p er m en CU o co o o CD O 0. CD ■šT 0. CD OD 0. cu o LiD OD O ' 0 OD 55 OD CD ■ 0 0. o ■šT c^ OD LiD 0. LiD CD CO c^ r-^ o co o r^ cp CU CO 0. 0 cp cu CD ■ g ih či a E o ■a e eitv či o z t i s 5 £ o O is ti CD o m o OD CO ■šT OD OD cu cu UD UD OD OD co OD CD OD □D LiD OD ■ŠT CD CU CD CD CD CD OD OD CD OD co CU ■ŠT OD LiD OD LiD OD ■šT cu OD 0 0Ü 0 CU r^ OD CU cu r^ cu OD 0 5D co CD OD cu OD OD co ■šT OD OD CD CD LiD CD r^ OD OD co cu cu OD 0 CD OD OD LiD CD CD CD r^ r^ co cu 0 0Ü OD OD S cu 0 OD CO CO o t e •t o o cu UD O 0 CU CD O 0 cu r^ O 0 cu co O 0 CU CD O 0 CU O CD CU \ CD O 0 CU 0 t- cu CD CU cu OD ■šT LiD CD co CD 0 cu > statistična priloga ♦♦♦ Luški mesečna rast m cu o ■šT OD o ou CD LTD ■šT o o r-v CD CD o co r< ■šT CD -6.70 CD CO 6. 0 OD 0. CO r^ CO LID 0^ 7 LID CD CO CO C^ CO cu c^ CD r^ ■ŠT OD 0. 6 OD CO OD 0. t is S £ le or co OÜ ■šf LID 0Ü cu LID 0Ü LID ■šT co 03 OU 03 CD OD CD ■ŠT LID ou cu LID CD 0Ü Ol .0 OÜ c^ cip CD OÜ C^ 5D LID C^ OD CO C^ OÜ ■šT LID CD LID ■ŠT LI^ CO CO CD CD LID .0 LID č ° i— (n ^ ti co CD 03 o co cu co CD ■šT LTD CD ■šT co LTD ■šT LTD LCD CD CD LTD CO CO OD LID ■ŠT ■ŠT OU CO CD o LID o 03 co LID CU 7 ciu CD co CD LID CD 7 CD CD 5D LID CO CO CO CO ■ŠT CO CD CU CU 0 CD r^ CO CO ■šT 7 CO CD LID CO o LID OD ■šT CU ■šT cu CO LID CD LID LID CD Pomorski a n čt S tn P er m cu o 0Ü CD m co o CO cp CU CO o LCD O CD O LID CD LID 03 CU 0Ü 6 0. CU LID LID CO -0. 0 r^ 0^ 0. CD C^ 6 03 6 OÜ CD LID OD CO LID 6. ■ŠT C^ t i s S £ le or CD o co rs ■ŠT CD ou LID ■šT LID LT3 CD CD 0Ü CD CO CO OD CU CD CO ■šT CD C^ CO CD c^ OD CO ■šT C^ LID ■ŠT CO LID r^ ■šT Clü cu c^ CO c^ OÜ cu LID CD CU .7 CD CD C^ OD E ° Ž E ■šT co 03 CD co ■šT LTD cu m LTD LCD OD ■ŠT co LTD CD ■ŠT LTD rv ■šT LTD r^ o r^ 5D O CU CO r^ LID ■šT O 03 CO CD 03 CO r^ co ■šT ■šT cu co ■šT 7 co co 6 co LID ■šT 7 CD CO ■ŠT OD ■ŠT ■ŠT ■šT CO CO CO cu cu o LID ■šT ■šT 0 ■ŠT ■šT 6 7 ■šT ■šT CO ■šT cu o ■šT cu CD o LID cu ■šT LID CO CD LID CO OD ■ŠT 7 CO O LID co 6 cd ■ŠT Cestni a n čt cd co co

| CD CU CU CO ■ŠT LID 6 7 co CD 0 CU 43 44 Skupaj letni porast OU o * m OD cd o cd cn OU o o i-v o UD o OD CD OD CD CD OD o cd o u^ o u^ c^ c^ -0.8 c^ c^ cn o cp cn cp OD cp cp cn cp op ■ o vno alsotv > g kt bi ae r p cu o cn CD co cn co cn ■šT o cn m cd o cn ■šT co co m cu cn co ■šT cu ■šT cn ■šT cu m ■šT ■šT cn co ■šT m m co cn o UD o cd ■šT cn co o OD UD ■šT cn cu co UD UD ■šT cn UD co o ■šT ■šT cn cd cd UD cn OD ou ■šT cn OD CD UD ■šT cn cu cd ■šT UD ■šT cn r^ cu OD cn cu r^ cd UD OD cn cu cu co UD OD cn UD cn r^ UD OD cn cd cd UD co OD cn rv cu r^ OD cn 0 cu UD r^ OD cn ■šT 0 OD ■šT OD cn 0 CD OD OD cn 0 cu OD cn 8 0 cu co OD cn r^ OD cu OD cn cd cn cn co cu cn ■ Iskalci zaposlitve t i s £ £ le or p up v cd cd cn cd ■št r< co ■št cd r-v ou OD ou co OD ■št ou ■št i-v OD ■št ou UD ■št CD OD ■št UD ci^ CD UD UD ■št i-v od od OD cu ■št cu cn OD ■št ud od ou ■št ou .8 CD cd co OD .8 OD ud lo cd t >w cd cu co cu cn cn co co cn cd co CO m co cd co co rv cd oG co cd co m co cd co ■šT o m o o cu od co cu co cn 5d ■šT co OD ■šT cd co ud ■šT co co cd o co co cd cd od co co OD ud ■šT cn cd ■šT ■šT ud cn cu r^ cd cd cn OD ud cn cn ■šT co r^ cn cn od cn co co cn cd od cn cn CD ■šT 8 cn r^ co OD cn cd 0 ■šT 8 cn cu od o cn cn 8 0 cn r^ cn od 8 cd cu 0 od co od 0 ou o o CU od 5D Samozaposlene osebe t i s le or p od cp i-v cvi UD OD CD ■šf m ni ou cvi cd ■šT ou ud i-v ud ■šT cd cd cd i-v cd c^ co ud od ud OD ■šT i-v ■šT r^ ou i-v cp c^ c^ op r-n op cp iki ici S ž cd o a. . E cn co m cn ■šT cd ■ŠT O m cn 55 55 co o co co m cu ■ŠT ■ŠT m m r^ o m co m ■šT cu co cn m cn cd r^ UD cn cd cn UD r^ o od co ud cn cd co ud o ■šT o cn ud cd cn od cn ud o cd cn ud o o o o cd r-^ co cn ud ud cu co cn ud cn rv cn ud co cd ud cn ud cd ud cu cn ud cd ud cn 8 ud r^ cn co 8 ud ud r^ cu cn ud ■št cn r^ cn UD 8 cu ■št 0 cd cu 8 co 0 cd cu ■št co 0 cd UD ■št ■št 0 cd Zaposlene osebe t is le or p co o od cp r-v UD ■št OD o cd UD cd OD co ■šT up ■šT cd cu OD c^ CD ■šT c^ ud CD c^ CD 0^ cd op ud op cd op ud op 0^ c^ c^ op c^ cn CD N O _C ma S ° s s ri o p cu ■šT cd m cd cu cu ■šT m cd r^ cu m cd cd co co cn cn cd o o co cu r^ r^ co cn r^ cd OD ■šT OD cn cn cn co cd od o co co cd cn co cd co cd o CD co cd cu s cd r^ OD cd cd r^ od ud cd cd cd cn co ud cd cn cd ■šT cd cu od od cd o od co cu cd cu ud cd cu cd cn cu cd CD cu cu cd od ou cd cn 8 ■šT 0 OD 0 cd cn 0 cd cd ■šT ud 0 cd r^ 0 co cn ud cn cd ud r^ ud t is s 2 le or p cn o od ■šT op OD od m ou o ou cd od ou co ou od od od 0^ 0^ ud ■šT i-v ou od i-v 0^ cu op up up up op .8 O c^ c^ .!= ^ £ o tj a cd n TD 'c oa n ot > ¡5 m rv co co cd o co OD cd cd o cd o m r^ cd cd OD cn cd ■šT cd m r^ rv m co ■št cn cn cd co co r^ m co cd ud ud cu ■št o cu od r^ CD r^ o cu co cn cn cd od od ud cd cn cd cu od cd ■št cn cd cd od cu ud cn cd ud co r^ OD cd o co r^ od cd ud cu co r^ co cd o r^ od cd co cd ud ■šT cn cd co cd ud cn cu co co cd 0 ■šT co 8 cd cu cu cd co 8 cd cn ■šT od 8 cd ud cu cd 8 cd cn cd od ■šT 8 cd 0 cd od cd 8 cd cn ou cd 8 cd rv ■šT 8 cd od ud cn cu r^ cd o t e ■šT o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu o CD cu ■št \ cn o o cu ud cd co cn o cu 1 CD cu cu od ■št ud cd 8 cn 0 cu \ CD cu Goriva letni porast Op LiD co ■ŠT CD LCD 0D CU O o ■ŠT o ou op OD OD LiD CD LTD N o 0^ OD LiD LiD LiD a^ o r^ 0^ LiD 0^ OD ou cip I-v ou o ■šT OD CD CD ou 0^ ou ou s k CD ■a in o o o o m ■šT co o O OU ■šT CD ou cu OD CD ■šT OD OD OD OU CD cu o OD OD LTD ■ŠT OD cu OD OD cu co op ou CD CIU CD cu ■šT ■šT N cu LiD OD OD cu co CD N cu OD ou OD o OD ■šT OD ■šT OD ■šT OD co CD OD OD CD OD ■šT LiD OD CD co ■šf OD ■šT Li^ LiD OD LiD cn LiD OD r^ OD CD r-^ OD OD CD cn CD OD cu ou ■šT Storitve t i s s 2 le or p OD OD LiD OD CO ■ŠT OD LiD ■šT 0U OD co o OD CD ou ■ŠT ou OU ■ŠT ou CIU op r-v op 0^ a^ op op op c^ CD CD cp c^ CD c^ c^ c^ s k CD ■a in o o o o cu m OD CD LiD ■šT OD O CD 0U ■šT CD OD N ■šT OD OD co CD OD OD o OD co OD r< LTD o co ■šT o OD cu Li^ co OD co cn co r^ co OD ou OD OD CD ■šT c^ cu ■šT co OD OD ou OD c^ ou cu OD CD co ■šT CD cu CD OD r< co co N cu OD cu c^ OD o OD Blago t i s S 2 le or p ou CVi OU OD r-v LiD r^ OD cp o CD ou CO j: LCD OU co CD r-N op a^ c^ OD ou ou ou c^ OD OD Cl^ OD OD Li^ ou OD OD c^ OD 0^ OD ks CD ■a in o o o o CD o CTU CD OD OU LiD O co ou LTD CO o OD r-v OD OD OU CD OD ■šT LiD ou CD r-v OD op co Li^ CD o c^ ■šT ou co OD ■šT ■šT o I-v CD 0^ OD 0^ OD CD C1U ■šf ■šT OD r^ LiD LiD CD LiD ■šT Osnovna inflacija a n čt CD 10 to

c^ cu cu OD ■šT LiD CD co OD o cu > CD cu 45 46 Energija letna rast O o N m CQ LO ■šT 03 CD 03 03 o ■šT 03 CO CO ■šT CD od r-v 03 CD o 03 CU cn cid LO ■šT cid 03 CO 03 CO O cn cu N ■šT C^ o CU od CU 03 c^ LO a^ CO 03 CD 0^ od CD LO ud CO r^ a^ 03 03 CD CO cd CD r^ od o r^ oü CO LI3 CD 03 od o 03 o CO CD oü CD LI3 OÜ ks CD d in O ■šT 03 CD o o o o LO ■šT 03 O O 0Ü ■šT CD Clü CU CO r< CD ■šT od CO CO 03 r< o CO 03 CO 03 cu ■ŠT od 03 r-v ■ŠT ■šT r-v CO LO CD 03 CD CO o CU CD 0^ O CU o 03 c^ LO ■šT od cu 03 cu CD C^ CD CU ■šT ■šT CU LO 03 03 CU 03 03 oü CO 03 CO ■šT 03 ■šf CO cci CO ■šT CD ud CO CD CO ■šT CO LO 03 Lid CO r^ CO CD r^ 03 CO CU oü ■šT Osnovna inflacija t s a r CD n t le m ■šT cd CD LO LO ■ŠT 03 03 cn ■šf CO CO CD o 0Ü od s oü CO CO oü cu 0Ü oü CU CO oü ■šT ■ŠT oü 03 r^ Ci3 ■ŠT o o CD ■šT C^ ■šT C^ ■šT o o c^ c^ CO c^ CU 03 c^ cü CD ■šT C^ CD 03 o r^ C^ CO o o CU C^ c^ o c^ ■šT o o s k CD ■a in CD CO m 03 o o o o LO LO O o lo o CU CO o o ■ŠT 0Ü CO m oü 03 cn o Ol 03 CO oü CD ■šT oü CU o od CD ■št od CO oü lo ■št Clü CD C^ OÜ CO oü CO o od oü ■št CO OÜ ■šT 03 oü CO CU od 03 03 od r^ od r^ oü lo CO oü lo ■šT oü ■šT CD oü CU CO oü cn lo OÜ CO Storitve t s a r CD n t le m co lo CD 0Ü 03 CU lo 03 r^ C0 ■ŠT lo ClJ Lrd CO 0Ü od CD 03 o ■šT ■šT ■ŠT CD cn od r^ CO od 03 ■šT od r^ r-v od CO od ■ŠT od CD OÜ ■šT CD oü CO 03 oü ■št CO o oü o 03 ■šT r-v CO o oü o CD CD C^ o 03 03 C^ o 5 CD o o o o c^ CO o ks CD d in lo co UJ 03 o o o o CU lo 03 O CD lo 03 o CD ClJ ■šf CD 03 n CO CO 03 cid 03 lo CD ■šT cn CD CU CO cid CO CO n CD lo CO r^ cn 03 CD ■šT CD CU o a^ CO 03 o CO CO cn r^ lo C^ 03 CU lo CO 0^ 03 CO 03 CO 03 C^ 03 r^ r^ c^ CD ■šT CD CU cn ■šT OÜ CO o oü CU cn od CD cn r^ CO CO r^ CU C^ CO c^ od o g la m t s a r CD n t le CD m oü r^ o 0Ü CD o 0Ü 03 cd CD CD Lid o ■šT o o CD oü CD o o CO o lo CO o CO o r^ cn o 03 CD o r-v Oü lo ■št lo 03 ■šT cu lo CO oü Pi 03 CD c^ oü o a^ oü CO 0^ Clü 03 c^ oü 03 o od CU CU od oü od CD ■šT oü CD C^ od CD r^ od s k CD d in r^ 03 N 03 o o o o CD O 0Ü O CO ud o CO ClJ lo CO o CO I-v od 03 CD 03 o CD ■ŠT 03 o lo CD o 03 o CU 03 03 OÜ r^ o o 03 O o r^ o 03 ■šT lo oü CD r-v co lo C^ o o ■šT oü co 03 ■šT ■šT ^^ r^ co ■šf CD 03 od co od CD C^ r^ r^ co Lid Lid S ■šT Skupni indeks t s a r CD n t le m CD cd ■ŠT 0ü ■ŠT lo 0ü CD I-v 03 co lo Lid CD co o 03 o oü 03 0ü 03 lo r^ o lo lo o r^ o CU CD o CU CD co c^ CD cu c^ co oü ■šT 03 CD li3 co r^ co oü lo 03 od CU Cl^ lo 03 oü CU oü CD o oü lo CU a^ o CU oü co 03 oü ks CD d in o CD N 03 o o o o ■ŠT lo 0Ü O 03 co cci o co ClJ ClJ lo ou od cu CD ud 03 r^ 03 r^ r-v oü CU o od s od ■šT co ■šT cu ■ŠT od co ■št od r^ 03 od od r^ 03 co co od ■št C^ od a^ od co lo o cci cu lo a^ CD r^ cid co o cci co C^ CD rv Lid co 0^ Lid CU C^ cn 03 CD co co Lid o t e ■šT o o CU lo O O CU CD O O CU r^ o o CU co o o CU 03 o o CU o o cu ^ o o cu CU co ■št lo CD co 03 o CU 1 cd CU CU co ■šT lo CD co cn o CU \ cd CU cd c >cj mesečna rast ■št o cd o o od cd cd od od cd lid cd ■št o cd -0.10 od o cp co cd lid cd ■št c^ od cd od c^ □ E'O cd cd rv od cd 0^ 0. od cd od o -0. rv c^ -0. _q cd £_ -u o cd co^ t is £ £ le or p op UD cu cd cd lid ■ŠT cd o co cp cvi op cvi ■št cd cd o li^ cd li^ cd li^ c^ li^ c^ li^ cd li^ c^ c^ od lid cd lid .cd >N s k cd ■a in o o o o r^ ltd o co r-v ■sf cd r^ cd cd lid cu cd cd od cd cd od o cu od o o cu cd co ■št o od od cd lid [v cd cd r-v cd c^ rv c^ c^ lid co cd co lid lid c^ 0 od co CID od od lid cd c^ oü od od lid cvi lid c^ oü Repromaterial a n čt a> £ 10 P er m od o ■št ■št cd ltd cd cd cu od cd r^ cp cu cu o od od cd cd cu cd co od cd o c^ cu cd r^ c^ rv cd c^ cd li^ c^ 0 lid 0. ■št c^ 0. cd od 0. co od 0. od ■št 0. t i s s £ le or p cd od cd cd cd n co lid cd cvi lid cu c0 cvi r-v cp cvi cu cp c^ c^ ou cd c^ ■št c^ ■št co od od od o ■št cd ■št lid ks cd ■a in o o o o ltd cd cd o ltd lid co od n co cd cd r^ o o cu od ■št cci cd iv lid lid cd cu ■št cd cd cd cd co [v cid cd cu rv 0 ■št 0 cd co cd ci^ cd cu rv r-^ c^ cu c^ c^ cu od 0^ c^ cu ■št cd cu od cd c^ rv co cd cu s c^ od c^ cu 0 ■št oü cu .. 0 oü cu a n čt cd w co p er m o od cd cd o cd o lid cd od ■št cd ' od ■št cd ■št cu cd co cu cp ' co cd cd od c^ ■št c^ cu c^ cu li^ c^ cu c^ ' o cd co c^ 0. ■št c^ -0. co c^ -0. 0 c^ c^ Oprema t is s £ .0 cu cu od ■št lid cd rv co od 0 . cu 47 48 CD CT letna rast m ■šT o CO N CD 0Ü CD I-v C0 CU CD up co I-v o C0 cn CD co CD ■šT CD up LTD CU ■ŠT co o CD LTD CO CD o ■šT co CD OD CU ■šT op 4.00 UD oj CU r^ co c^ oj CU 0^ UD c^ CD c^ oj UD c^ uj CD r^ 8.56 cn r^ r^ 4 c^ 8 c^ CD C LÜ J2 CD ■a co o cn o o o CO o UD o OD CTÜ CU CU 0Ü 03 o CU j: o I-v co OD CD CD CD o cn o r^ C0 oj CD op co C0 oj cd ■ŠT 0Ü r^ CU 0Ü 0^ oj cn oj uj CD CU uj CU oj UD UD CD CU co CU 0Ü r^ r^ c^ CU co co CD CU CD CD CD CU CU c^ 0Ü CU r^ 0Ü 8 .6 0Ü CU 6 .4 uj CU 4 c^ c^ CU CD o CD t s a r CD n t le o cvi UD UD o 0Ü UD CTÜ ■ŠT OD CD co C0 co r-v CU up rv cn ■šT LTD op CO CU co co cp cn cn c^ c^ co cn CD cn r^ 0. cn cd 0. UD 0^ 0. 0 0. 0 0. r^ 0. UD c^ 0. cd cn 0. cn cn 0. cp CU cn c^ cn c > o c CO o s CD ■a ud qd cn o o o CD o CD 03 o CID o cd o cd oj o ■št od CD o r^ r-v cd o cn co o OD o co co o CU co n o co co n o LTD cd o CU co N o oj o cd o oj o 5 oj o co 0 r^ UD N 0 oj 0 r^ UD oj 0 0 r^ oj 0 cd r^ 0 UD OD oj 0 cn cd oj 0 cn co oj 0 8 c^ 0D 0 8 CU cn 0 0 r^ OD 0 6 od oj 0 D >o O E _Q O O £_ > CD 3 t s a r CD n t le CD cvi od 0Ü o 0Ü ud 0Ü UD CTÜ o 0Ü 03 o ■šT 0Ü o ■ŠT 0Ü ■šT op cd ■šT 0Ü CU cvi cd cn co C0 CU co cd r-v cd I-v CD cn up co ■šT CU op cn up cd CU CU co CU co op cn op r^ op 4 op cn c^ 6 c^ 0 up > C CD O CÖ CD ■a C CD -U cn J2 CD ■a c co N cn o o o o 0Ü o ud ■šT o CU o ■ŠT on o C0 o cd oj o cn cd oj o co cd oj o co o OD o cn o 0D o ■šT CU OD o CU o cd OD CD co ud 0D o LTD Ci^ OD O co OD OD o cn CU CD cn 0D 0 CU c^ co od CD cn CU CD co .4 c^ 4 a^ c^ cn up 0 op cd c^ 0 0 .8 c^ 8 a^ co op CD _ N 'c o E t s a r CD n t 03 0Ü 03 0Ü on o ■šf cn o CD ■šT CU CD co OD CD cd od cp LTD cd O cd op cd up cn od CU ■šT UD cd CU ■ŠT o od cp UD ■šT c^ co cd 0. 0 UD 0. CU op r^ r-v UD co 0 u^ c^ 0Ü 0 r^ r^ o 0Ü CU od 0Ü CU od 0Ü r^ co 0Ü CU cn 0Ü CU I o CT le □Q s CD ■a cn N cn o o o od 0Ü o CU ■šT o CU C0 CD co o on o CU CD O co UD cd o o co o co cd O ■šT o o o oj o r^ cd o co CD cd CD CU N o cn LTD o o c^ oj o ■šT cn o cn a^ 0 cn R 0 r-^ oj o cn UD cn 0 4 r^ 0D 0 cd oj 0 0 od oj 0 UD .4 oj 0 CU .4 0D 0 .0 c^ u^ c^ 4 c^ co cn eri 0 CO CD ■a c t s a r CD n t le CU CU 0Ü CU cvi CU ■šT 03 o UD CU co co UD CD CU CD CD LTD o CD ■šT cp LTD CD cp r^ cp co od cp co cp c^ CU cn CD cn cn 0. 0. co ■šT ^f r^ up CU ■šT s r^ up co r^ Op 8 co 8 CU OD 0Ü C D cn J2 cd t3 c cn r< cn o o o CU 0Ü o ■št ■št o CO o oj o co on o CU o o LTD ■št o cd co o LTD CU oj o o OD oj o cu ud oj o o co n o r^ co cd cn oj o ■št oj o ud oj o 0^ oj o ud .0 oj 0 cn od oj 0 od cn 0 co 0d 0 c^ c^ cu .0 c^ ud a^ od 0 r^ 0d 0 cn .0 c^ 8 .4 c^ cu .6 c^ cn cu 0 .5 c^ o t e ■št o o cu lo o o cu cd o o cu r^ o o cu co O o cu cn o o cu o cd cu Si o o cu cu co ■št ltd cd co cn o cu | o cu cu co 4 ud cd co cn 0 cu cd cu O £_ D O r mesečna rast UD o 5D o CD o ■šT LID CD CD m o cn LID o co i-v cu CD o ■ŠT CD CD co C^ c^ CD c^ C^ OD LID CD OD O CD CD OD ■šT C^ OD CD cn OD CD ■šT iu >o CO CO N CO >o m t ._ CO S 2 o> o p r-v ni ■št cd ou OD r-v UD m co cd ■št OD OD r-v LID OD r-v 0ü OD 0ü CI^ lid ■št OD ■št LTD OD r-^ OD CI^ OD CI^ OD CI^ OD u^ CI^ OD OD OD C^ CI^ cl^ CD o 1— m w CD cu co cd ■št m m cn c0 co lid 0d od ■št LID co o cd OD 5D od co co co OD 0^ co cd c^ OD cd li^ od cu OD cd cn co lid od cu co co cn CI^ co OD Í-V od OD i-v od cu Í-V od lid o OD cu ta □d £_ d a n čt o> S 10 p er m co o o cu o m o o cu o o o o cu ■ c CO >o CO _o > CD t ._ co £ 2 CD O p o cu o o o o od cu cu ■št od od cd o od o C^ c^ c^ cd od cl^ CD CI^ CD CI^ C^ cd CD CI^ CD od CI^ C^ CD od _o > cd t >c0 cu r^ o o o o r^ co cd cn cd o ■šT cd líd r^ o ■šT cd co líd líd r^ cd cd O r^ lid cd O co cd o o r^ o r^ o ■šT cd o r^ a n čt cd w co P er m 5D o ■šT ■šT o ■šT ■ŠT o ■šT cd o co cd o cu o cu o od UD O r^ o o ■ ■šT C^ C^ cd cu CD od i-v c^ LID o lid cu CD cd C^ co C^ cn C^ cd C^ r^ cl^ c^ Skupaj neto t - cn 5 £ cd ¡5 p r-v lid cu cd lid cn co ■št 0d ■št 0ü 0d co o cu od LI^ od c^ lid Li^ od ^f ■št C^ lid od ■št 0^ cu ■šf co cd 0ü cn CD co cd UD co r^ cn od r^ ■šT co co m cd cn cn co cd CD od cn cd cu od cu cn LID od cn cn ■ŠT od cn cn ■šT lid cn cd od cd cn od cn O c^ od cn cu od cd cn O ■šf ■šT cn cu C^ o CD cn lid U^ CI^ lid cn lid cd cn cd r-^ C^ cd cn ■šT C^ cd cn lid lid ■šT cd cn ■šT od cd cn ■šT oü cd cn co ■ŠT cd cn □D o a n čt rn m cn p er m co ■šT o co co o co od o co lid O r^ cd CD o cu CD cd cd o cn cu CD ' cd cu CD CD CD ■ cn o LID CD cu i-v C^ ■ co ■šT C^ C^ od cu CD cn CD co od CD -U u _Q "ta p u k S - cn 5 £ cd o p r-v lid cd ■ŠT c0 ■ŠT cd UD od co lid od od 0ü Í-V 0d cu r-v 0^ 0ü CI^ od lid od ■šT ^f C^ u^ CI^ od oü ■šf co co od O co co cd m cu cu O cu ■šT co cu ■šT □d od cd cu od od ■ŠT ■šT cu ■ŠT od od ■šT ■ŠT od LID CD r^ lid cn co co ■šT co cu cu o lid cu co ■šT ■šT lid od ■šT od 0^ od cn ■šT O ta □D lid ■šT ■šT od co ■šT ■šT C^ lid ■šT LI^ od ■ŠT lid od od co cn cd CD co o cu N co ■šT co u^ lid co ■šT cn ■šT co cd co N co ■šT co ■šT ■šf od cd o t e ■šT o o cu m o o cu cd o o cu r^ o o cu co o o cu cn o o cu \ cn o o cu O cu CÍ CD cu cu od ■šT lid cd co cn o 49 50 Carine mesečna rast m lid o o co 0ü lid cn od cp ■št ■št lid 0ü lid lid o od od cd ■ ■št co n o li^ lid od i-v 0^ ■ op cip o od od o lid cd od lid lid r^ c^ co cu od ■ 0^ c^ t is S £ le or p cd o m r-v od cu cn od cu r^ r-v 0ü cd ■št cu lid lid co co od lid n cu ou cd od od op co r^ c^ ^^ lid od ■št cd cd c^ od c^ cu cu cd od 0ü od od c^ od od lid lid od cd ■sf cu c^ od 0^ od co ta o n co o mi r^ cd on co cd cp 5d cn co cd cn o cd cu o lid cd cn co cd cd od cn cu ■št n cu co co cd r^ ad. oü cn ci^ lid cd co cd cu ci^ cd ta cn c^ od r^ od od co c^ od od ■št cu cu ■št od cd od n cu lid oü cu o c^ cd cd o r^ 5d od r^ ^f cu cd r^ DDV in trošarine a n čt cí cd cu cu co ■št lid cd co cd o cu > \ cd cu Zaposlovanje mesečna rast cu ■št o co c1ü o ltd cd o co cu ■št cd od hd co co oü cu hd cd 0^ hd 0^ h^ cu h^ ■ hd od cd od 0^ c^ od od od o cu ■št c^ cd ■št od od od c^ c^ t is S £ le or p 0ü cd od cd cd od cd cd co i-v ■št o oü ■št cd od ■št j: h^ oü hd c^ oü cu hd hd cu oü cu cd od od c^ od h^ c^ od r^ hd r^ oü c^ oü cd od o mi o oü od ■št cvi cu ltd ■št ■št cu r< cu o od od cu o r^ cu od o od i-v oü hd oü oü ■št h^ oü cu hd n cd cl^ ctü cd 0^ o co oü hd cu r^ i-v hd c^ oü 0^ oü ■št od cd cu od oü o od oü o 0^ ctü cu c^ cd o od oü 0^ oü cd hd oü o cu cu od oü Pokojninsko zavarovanje a n čt £_ 4.6 ■št n _ 03 5 6 9 4 co 9 9 cu 5 6 4 co 5 0 9 co cu co 5 0 6 co 9 cu CL ■ ■ 0 m ■št cd cd m cu cd m co r^ lo lc3 r^ r^ 03 c^ r^ r^ to 6 9 4. 9. 9. co r^ r^ 6. 6. 5. 4. 5. 4. 4. 4. oj oj oj oj oj 4. 4. 4. oj oj oj CD > -5 _cd JD CD ■P 'N O v 9605 6 0 co r^ cu r^ 4 6 6 co 6 9 cu 5 4 cu 9 1 cu co 1 0 cu 5 co 6 9 6 cd Q 4 0 co 6 6 4 4 5 lo 0 6 9 4 co cu 9 r^ 9 r^ 0 co 9 0 co en 0 cu co co 0 0 0 cu cu co lt3 lo lo lo r^ r^ r^ r^ r^ co E 0 0 cu co 41 co 4 41 4 41 4 41 4 41 4 41 4 4 4 4 4 4 4 41 -U to CD £_ o 0 cd cd .5 ■ŠT 9 r^ cu m rs m cd cu cd 0 m co c^ co 4 ■št 9 co lo cd 6 c^ 6 co ■št 9 cd co c^ 6 lo 0 03 5 0^ r^ 03 '4:3 • - <šf cri cd ou ^ 0 1 ou oj 0 ou co oj ciu O 4. 4. Lij c^ oj ou oj 0^ 4. cd -U TD O _cd ■P 'N O CD Q W 6 5 9 5 co 5 cu r^ 0 0 co 0 co 4 co cu cu 1 6 1 1 co cu 9 cu 0 r^ • co cd ■šT co cd co cd co m ■šT co cu r^ lo co cd co O cd co cd lo co cu co 0 co .2 od 0 cu cd r^ co cd cd r^ r^ r^ rv r^ r^ r^ co r^ r^ co cd cd co co co co co 41 0 E cu co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co co 4 -U 'N o -U to CD £_ cd ■a D 14.5 r^ co co lo .6 lo .4 ou 9 ■šT 0 cu co 0 0 co co 03 co m cu co 0 0 0 co co r^ lo cd 9 ■šT co cd 0 c^ cu 03 cu 03 0 lo 0 03 6 cd 0 9 r^ 0 03 5 lo cu lo '.p iS tO 'čž cu cu cu cu oj ou 0 9. oj r^ r^ 6. 5. r< r^ oj 9. 9. 9. 11 0 11 c^ 0 o o td iD -U CD cd > £_ JD CD £_ ■p TD V CD co 1 co co 1 cu co 0 6 1 5 5 1 5 5 co cu 0 1 1 4 cu 9 9 5 co r^ r^ co m cd ■šT m m co co cd ■šT lo co O ■šT 0 cd cd cu cd co co co co co cd cd cd 0 cu cu co ■šT ■šT cd cd co cd 0 19 cu cu E co co 4 6 co r^ r^ r^ r^ co 03 co co co co co co co co co co co 9 9 9 9 -U to CD £_ .5 co co .0 co co Ol 9 op cd 9 cu ■šT 4 co 6 cu 9 co 6 4 cu 0 r^ r^ 5 9 6 4 6 F< ou ou cd oj cd cd cd m r^ 0 0 lc3 c^ c^ en 0 c^ 03 ■šT O O E CD 'čž -U 1 cu cu cu cu 0. cd lo oj ^ 9. 5. 4. ou .1 .1 .1 0. 0. 0. .1 ou 0. .1 1 0. -U CD _cd td O ■P td CD cd co 9599 4 cu co 0 1 5 co 4 cu r^ co 6 6 4 cu 6 r^ 5 co cu cu 4 0 9 1 0 5 co 9 co 9 0 co 6 0 r^ co r^ 9 5 co 6 1 r^ 9 5 5 cu 4 0 0 co 9 co cu o cu ■šT r^ co co co cd co co co co co r^ r^ co co cd o cu cu co 0 cd co E 5 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu cu c^ ou cu cu cu c^ cu cu 4 5 6 r^ co 9 ^ cd 0 0 0 0 0 0 0 CD 0 0 0 0 0 0 0 0 1 cu 10 0 1 cu cu cu cu cu cu cu cu cu co 4 5 6 co 9 1 cu cu co 4 5 6 co 9 1