Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika SPOMINI NA GOSPODARSKO IN SOCIALNO ŽIVLJENJE V PREKMURJU ferid g. kersovan Za to temo, ki naj bi bila nekakšna spo- polnitev zgodovine bivžih bank v Prekmur- ju, .so mi bili vir spomini iz mojega dolgo- letnega življenja in dela v Prekraurju. Opisa dogodkov in razvoja življenjskih razmer ne morem podpreti z dokumenti, ker jih, razen zemljiške knjige, domala ni. V teh vrstah sem strnil v celoto vse, kar sem lahko opazoval v bančni službi ter v stikih z gospodarskimi krogi in drugim svetom. Nudila se mi je namreč pogosto priložnost, da sem poslušal pred okencem v banki, ko sem imel vodilni položaj, pa za tapeciranimi vrati, stvari, ki so bile za dru- gi svet popolna tajnost. Odkrivale so se mi težave, ki so bremenile marsikaterega pod- jetnika, ali pa skrbi privatnikov zaradi brezupnih gmotnih težav. Razume se, da sem marsikdaj posegel tudi sam v razplet problemov, kolikor sem menil, da spada takšna intervencija v moje območje, in sem bil prepričan, da bo zadeva potekala brez tveganja za banko. Kot metodo za opisovanje razmer in do- godkov sem si izbral razvrstitev materije po gospodarskih panogah. Na koncu obrav- nave gospodarskih razmer poskušam skici- rati tudi naš specialni socialni problem, to je, vprašanje prekmurskih izseljencev in sezoncev ter še nekaj posebnosti o notranji strukturi bank. poljedelstvo Prekmurje je še danes agrarna pokrajina. Vendar je splošno življenje te jKjkrajine do pred kratkim temeljilo na tisočletni zgo- dovini celotne Madžarske; delno čutimo posledico tega še danes. Po izročilu prvega ogrskega kralja sv. Štefana iz let okoli 1000 je osvojena dežela-zemlja last »naroda« oz. njegovega predstavnika kralja. »Narod« je bil tisti ozki krog ljudi, ki so na čelu svoje lahke konjenice osvajali deželo, širili njene meje in jih branili pred sovražniki. To je bila aristokracija vojaškega kova. Ko so se te razmere ustalile in se je ra:KÍrilo krščan- stvo, so pričeli šteti k »narodu« tudi pred- stavnike visokega klera. Ko ni bilo prilož- nosti ali potrebe, iti v boj, se je i narodova« državotvornost izživljala v govorniških tek- mah na županijskih ali deželnih zborih. Vsa zemlja z avtohtonim prebivalstvom osvojenih pokrajin in njegovim premože- njem je bila torej kraljeva last. Kralj je delil »narodu« kot priznanje za zvestobo jijemu in kroni sploh kar cele pokrajine (hiibér — fevd). Tem veleposestvom je pripadal tu rojeni in živeči človek kot del živega inventarja. S kraljevim podeljeva- njem, pozneje pa s porokami, z dedovanjem ali z nakupom se je tudi v Prekmurju širil obseg veleposestev. Agrarni zemljevid Prekmurja pred agrar- no reformo stare Jugoslavije nam kaže pri- bližno takole sliko: Skupaj z upravo dru- gega reda v Lendavi se je tod razprostiral tudi latifundij kneza Eszterházyja od Mure do Blatnega jezera. Neposredni sosed mu je bila grofica Marija Zichy v Beltincih. Na to veleposestvo je mejilo posestvo avstrij- skega grofa St. Julien Wallseeja v Raki- čanu, ki je bil sosed grofov Szápáry de Szti- pár et Muraszombat. Točni obseg x>osestva je bil verjetno neznan celo samim Szápáry- jem. Sedež latifundija je bila Murska So- bota, kjer še danes stoji približno 300 let star grad z velikim parkom in gospodar- skimi zgradbami. Obsežni gozd in fazane- rija sta bila v bližini gradu in sta segala do potoka Ledave. Zemljišča s pristavami in drugimi zgradbami so bila raztresena po vsem bivšem soboškem okraju. Pomembna pristava je bila v Krajni. Szápáryjeva po- sestva so bila v Markiševcih, na Dolini, v Vaneči, v Puconcih, Bokrečih, Mačkovcih (z gradičem, vinogradom in drevesnico), v Prosečki vaisi, Vučji gomili, Lemerju, Bre- zo\-cih, Mlajtincih, Kui>šincih, Borejcih, Cernelavcih, Lukačevcih, Tešanovcih, Selu, Sebeborcih, Murskih Črncih ter v Šalamen- cih. V Moravcih je bilo pred 30—50 leti srednjeveliko posestvo Nádasdyjev. Na madža;rsko-jugoslovanski meji je bilo manjše posestvo papeškega grofa Matzen- auerja v Prosenjakovcih. Nedaleč od njega je bilo srednje veliko posestvo Hilde Mraz, roj. Vogler v Motvarjevcih. Neposredni so- sed soboškega veleposestva proti zahodu je bilo imetje grofa Žige Batthyányja na Ti- šini. Z zemljiščem okrog pristave na Kraj- ni se je dotikalo to posestvo veleposestva kontese Ernestine Batthyányjeve s sede- žem v Polancih. Verigo aristokratskih ve- leposestev je pretrgala pristava in približ- no 300 ogrskih oralov veliko jiosestvo pri- seljenega Nizozemca Pitza v Topolovcih. To jrosestvo je Pitz kupu od grofov Szápá- ryjev. Okrog Cankove so imeli obsežne gozdove in pristavo avstrijski plemiči Ko- doliči. Ostanek zemlje do avstrijsko-mad- žarske meje z velikimi borovimi gozdovi je 169 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino bil last grofov Batthyányjev. Njihov sedež je bil Grad (bivša Gornja Lendava) s sta- rinskim gradoän in številnimi hišami. Razen tišinskega grofa in polanske kon- tese so živeli vsi drugi aristokrati v metro- polah dvojne monarhije ali v tujini. Ne- kateri so bili poklicni diplomati, oficirji pri elitnih polkih, člani visokega klera ali vi- soki uradniki državne uprave. Vsi so bili člani gornjega doma. Nekateri med njimi so ise trudili, da bi se izkazali v politiki. Njihova posestva so donašala zelo malo. Gospodarilo se je brez potrebnih investi- cij, zemlja se je obdelovala ekstenzivno. Iztržki za pridelke niso po odbitku depu- tatov za služinčad zadostovali za kritje stroškov razsipnega življenja v velemestih ali reprezentativnega razkošja spričo bliži- ne dvora. Posledica deficitiiega gospodar- jenja in luksuznega življenja je bila, da so se deli veleposestev prodajali iz proste roke. Tako ise je s parcelacijo popolnoma razkosalo veleposestvo Nádasdyjev in tako so bili Szápáryji prisiljeni prodati velik kompleks gozda v Mlajtincih soboškemu restavraterju Dobraju, stoječi les v gozdo- vih od Murske Sobote do Krajne (dolžina gozdnega kompleksa približno 8 km, po- prečna širina 500 m) pa nekemu trgovcu iz notranje Madžarske. Batthyányji iz Grada so razparcelirali precejšnjo površino njiv in pašnikov v Gederovcih, na Krajni pa tudi v Skakovcih ter so v času stare Jugoslavije končno prodali vse gozdove, obdelovalno zemljo itd. Hartnerju v Murski Soboti. Tako je to posestvo prenehalo biti aristokratski latifundij. Na drugem mestu sem zapisal, da je tišiin- ski grof ustanovil in vodil »Poljedelsko banko d. d.« v Murski Soboti. Temu naj še dodam, da je imela kontesa Emestina Bat- thyány svoje prihranke ter grofica Zichy svoj depot pri »Kreditni banki« v Murski Soboti, vendar so se drugi aristokrati izogi- bali stikov z domačimi bankami. V izdatni meri so se namreč posluževali velebank in spretnih privatnih bankirjev. Da je bilo res tako, nam dokazuje ogrska statistika o zadolžitvi zemljiških posestev, konkretno pa dramatični konec veleposestev v Prek- murju. Ogrska statistika o gibanju zadol- žitev in obremenitev zemlje nam pove, da je znašala leta 1895 obremenitev zemlje v izvršilnem postopku 51,000.000 kron, leta 1901 pa 75,000.000 kron; leta 1909 je büa za 4,000.000 kion manjša. Iz naslova posojil so znašale vknjižene zastavne pravice leta 1901 že 500,000.000 kron, leta 1909 pa kar 1.112,000.000 kron. Za celotni teritorij Mad- žarske pomeni to 50,25 "/o vrednosti agrar- nega imetja. To bo najbrž veljalo tudi za Prekmurje. Čeprav so bili aristokratski klienti zelo redki v domačih bankah, so kljub temu pomenile njihove razprodaje, parcelacije itd. živo gibanje kreditnih po- slov v denarnih zavodih. Poleg drugih je bilo tudi vele posestvo grofov Szápáryjev zelo nerentabilno. Ta- krat je veljalo, da je lastnik sicer grof in da je s tem tudi nosilec javnih bremen in dolgov, vendar je istočasno odtekal velik del doseženih dohodkov nekam po tajnih kanalih. Okrog leta 1910 je oddal grof László Szápáry svoja posestva (razen go- zdov) v zakup dr. Antonu Lammu. Čeprav ta ni bil grofovskega porekla, je posnemal aristokratske navade grofov. Upravljanje veleposestva je služilo več ali manj le kot dekor za družabno življenje. Iskri konji, razisiipništvo, razne avanture, posebno pa druženje z aristokratskimi oficirji 16. hu- zarskega polka so žrli dohodke posestva in izdatne apanaže dr. Lammove žene. Tast, bogat borzijanec iz Budimpešte, je moral čestokrat intervenirati z znatnimi zneski, da bi se preprečil dr. Lammov gospodarski zlom. Opišem naj tudi hiranje in neslavni ko- nec Szápáryjevega bogastva. Stara Jugo- slavija je izvedla kot svoj najznačilnejši ukrep agrarno reformo. S tem je bila raz- laščena več kot polovica grofovske zemlje. Dali so jo v last agrarnim interesentom, v prvi vrsti delavcem tega posestva. Ostal je agrarni maksimum (o supermaksimu mi ni nič znanega). Grof L. Szápáry ni bil več gu- verner madžarske Reke; nekaj časa je bil ambasador Hortyjeve Madžarske v Londo- nu. Zdelo se je, da dohodki — menda neka pokojnina in ženini dohodki — niso zado- ščali za kritje njegovih potreb. Po priza- devanju advokata dr. A. \alyija so se našle banke v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki so bile pripravljene financirati Szápáryja. fako je nastal konzorcij naslednjih bank: Ljubljanske kreditne banke, Hrvatsko-sla- vonske zemaljske hipotekarne banke in Srpske banke v Zagrebu ter Jadransko-po- dunavske bainke v Beogradu; ta je odprl Szápáryju proti zemljiškoknjižni vknjižbi iia njegova posestva kontokorentni kredit v višini 5,500.000 din z 8*/o obresti p. a. in 2Vo finančno provizijo za vsako začeto četrletje. Kot kavcijo so istočasno vknjižili 500.000 din. Komu in kako je bil izplačan ta kredit, mi ni znano. Uprava posestva je bila \ rokah sekvestorja Franca Jelovška. Do- hodkov, se zdi, ni bilo, ker so se hlevi l)raznili in tudi mrtvi inventar je v krat- kem času usahnil. Bančni konzorcij je,, 170 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika delegiral v Murisko Soboto svojega poobla- ščenca, višjega bančnega uslužbenca Hrvat- sko-slovenske hipotekarne banke; ta je na osnovi generalnega pooblastila grofa Szápáryja izpeljal to likvidacijo velejpo- sestva. Kot prvi kupec je nastopila so- boška občina ki je kupila grad, park in fazanerijo. Drugi glavni kupec je bil Ben- ko, ostanek zemlje pa so prodali v prav kratkem času raznim privatnikom. Pred tem je Szápáry sam prodal bivšemu sekve- storju 96 ha zemlje v Tešanovcih za 360.000 diiu. Grof je od kuipnine odpisal baje zaradi določenih uslug diskretnega značaja 300.000 din. Kot honorar za pravni nasvet in za intervencijo okrog kredita je odstopil grof Szápáry dr. Vályiju vilo s parkom (bivši lastnik dr. Lamm). Z javno dražbo premič- nin v soboškem gradu je bil akt likvidacije veleposestva grofov Szápáryjev zaključen. Tako se je končala zgodovina teh grofov, ki so dali soboški preteklosti in oblikovanju soboškega okraja svojo historično poseb- nost. AGRARNA REFORMA Ta je bila izvedena v vsem obsegu tudi v Prekmurju. Agrarnim interesentom so dodelili od 2 do 5 ha zemlje, bivši lastniki veleposestniki pa so dobili kot odškodnino državne obveznice. Novi lastniki so morali pridobljeno zemljo odkupiti z obročnim od- plačilom. Za varstvo te obveze in zaradi preprečitev špekulacije se je odkupljena zemlja blokirala za 10 let. Zapisana je bila klavzula o prepovedi obremenitve in od- tujitve zemlje v ikorist privilegirane agrar- ne banke v Beogradu. Ni dvoma, da je pomenila ta reforma za bodočnost velik socialni napredek. Vendar — ali je bil s tem dosežen tudi že splošni gospodarski napredek? Finančni in kreditni potencial celote je ostal nespremenjein. Naj- prej so prišli v poljedelski storilnosti ljudstva kot celote do izraza nekateri ne- gativni pojavi. Pred razdelitvijo zemlje je valovalo v trepetajoči toploti junijskega sonca zlato klasje pšenice daleč do obzor- ja. Sedaj pa bi iz ptičje perispektive videl na istem ozemlju križem kražem tekoče poljske cestice, krpice njiv, posajene s krompirjem ali koruzo in mnogo neobdela- nih praznih parcelic. To je pomenilo, da je bil doinos iste površine zemlje po reformi manj vreden kot pred njo. Razume se, da je imela prva generacija agrarnih intere- sentov iste težave kot nekdaj osvobojeni kmetje. Zemlja je sicer bila, a proizvajal- nih sredstev, živega in mrtvega inventarja ni bilo od nikoder. Samo po sebi se raziume. da na blokirane zemljiškoknjižne vložke nihče ni hotel dati hipotekarnega posojila. Bolje je bilo, ko je zrasla druga generacija teh inovih kmetov. Upi o denarnem zaslužku na sezonskem delu so napolnjevali te agrar- ce z optimizmom. Laže so pričakovali čas, ko bo treba prositi za kredit za nakup ob- ratnih sredstev ali za najnujnejše investi>- cije. Ni mi znano, če je Privilegirana agrar- na banka plačevala obresti od obveznic za odškodnino za agrarno zemljo. Verjetno ne, ker smo stali na pragu druge svetovne vojne. V drugo kategorijo bivših privilegrrancev so spadali srednji posestniki, malo plem- stvo (Škaliči, Haryji, Kereszturyji, Šinko- viči, Lutharji itd.); raztreseni so bili po vsem Prekmurju. K tej skupini lahko pri- štejemo tudi farna zemljišča klera. Kler je bil posestnik, ki ini sam obdeloval svoje zemlje. Seveda so- bile tudi izjeme. Srednji posestniki so se najraje zaposlili pri okra- ju; iz njihovih vrst so »notarjuši« (tajni- ki). Po večini so študirali in res postali zato sodniki, odvetniki, duhovniki, oficirji itd. Njihovi plemiški patenti so bili mlaj- šega datuma, zemljišča pa označena v zem- ljiški knjigi kot plemiška posestva. Naslednja nižja socialna stopnja je bil razred malih in srednjih kmetov. To so bili bivši zakupniki fevdalne zemlje. Zakon iz 1. 1848 je sicer odpravil tlačanstvo, a legalno dokončno rešitev tega vprašanja je prinesel šele »javni ukaz« (nyilt parancs) avstrij- skega okupatorskega režima 1. 1853. S tem ukazom je namreč bila urejena odškodnin- ska zahteva bivših lastnikov. ZanimiAa je utemeljitev tega ukaza: »Odškodnina po- sestniških gospodov se postavi pod varnost- ni ščit javnega splošnega poštenja nacije«. Veleposestniki so dobili kot odškodnino za zemljo tako imenovane »založnice za raz- bremenitev zemlje«, ki naj se izžrebajo »iz državnega sklada za razbremenitev zemlje«. Na vprašanje, zakaj se ukvarjam tako obširno z agrarnimi problemi naše krajine, moram povedati, da je veljala v tistem času kot absolutni kriterij bonitete kredita po- sest realitet, posebno še rodovitne zemlje. Pri nas vlada menda še danes prepričanje, da je zemlja edini vir življenja in blagi- nje. Ali je postal osvobojeni kmet na pod- lagi navedenega ukaza res gospodarsko ne- odvisen in iz bančne perispektive kreditno sposoben? Ne, ker ni bilo zakonskih sred- stev, da bi smel zastaviti dajalcu posojila v varstvo kredita nepremičnine, ki jih je de- jansko imel (element varnosti kredita je namreč na eni strani zastavna pravica, na drugi pa zagotovitev upniškega vrstnega 171 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino S 5. novembrom 1859 cesarsko-kraljevi (K. reda). Zemljiško knjigo so pri nas nastavili u. k.) uradniki. S pedantno točnostjo in v lepi kaligrafirani gotici so ti avstrijski urad- niki na pole zapisali »Anwesen« (posestvo), priimek in ime lastnika ter popis posestva (zgradbe, parcele, način obdelave itd.). Te zemljiške knjige so spremenili in dopolnili po 1. 1867 ogrski uradniki. Odprli so tudi liste C za vknjižbo morebitnih lastnikovih obveznosti. S tem je bila rešena formalna plat za pridobitev kreditne sposobnosti. Ali je kmet po svojem materialnem polo- žaju in s svojo usposobljenostjo res mogel voditi samostojno svoje gospodarstvo? Ko- maj. Koliba iz blata ali iz lesa, pokrita s slamo in prazna ter morda že izžeta zemlja ne nudita nobenega jamstva za kmetovo samostojno eksistenco. Večkrat se je zdelo, da je imel kmet v prejšnjem socialnem po- ložaju več možnosti za obstoj kot pa v novih razmerah. Za ilustracijo kritičnega kmetovega sta- nja navajam podatke z lista C nekega vlož- ka v katastrski občini Borejci. Vpisi tečejo od 25. aprila 1877 dalje: Dolg 115 fl + 30«/o obresti od 24. januarja 1876 naprej (del predloga za knjižbo 48 0/0 obresti je sodišče zavrnilo). Pri naslednji postavki so knji- žeiie od 29. marca 1877 do 1. julija 1877 25«/o obresti, od tedaj dalje 8 "/o na leto. Dolg 180 fl + 20 fl mesečnih obresti do 1. ju- lija 1877, od tedaj dalje 8 »/o (pro rata tem- poris so obresti 138 «/o). Dolg 22 fl + 3 fl mesečnih obresti od 24. novembra 1876 do 1. julija 1877 (kar je 160«/o obresti p. a.). Dolg lOOfl + 48«/o obresti od 6. aprlia 1876 do 1. julija 1877; od tedaj dalje 8«/o p. a. Pri naslednji postavki so knjižene 40-od- stotne obresti. Dolg-150fl + 10fl mesečnih obresti (to je 80*/o letno). Jaisno je, da so bili upniki gostilničarji, branjevci in obrtniki, dolžnik pa kmet. Po- datki nam odkrito povedo, da je kmet v stiski, ne zavedajoč se svojega položaja in posledic, romal od oderuha do oderuha in da je jemal povsod, kjer je lahko kaj do- bil (blago, pijačo in denar) ter se zadolževal povsod ne glede na pogoje. Ti so bili zelo trdi in bilo je jasno, da vodi taka zadolži- tev samo v propad kmetije. Zelo važen ukrep takratnega ogrskega finančnega ministra Sándorja Wekerleja je bil zakon, s katerim se je maksimirala dovoljena ob- restna mera na 8"/o letno in to od 1. julija 1877 dalje. Vendar zakon sam ni zadostoval za zboljšanje kmetovega položaja. Mnogo kmetij je prišlo na boben; cele družine raz- laščenih kmetoiv so ostale brez doma in so bile socialno izenačene z gospodarskimi slu- gami brez hiše. Nekoč so jih imenovali »zse- lerji« (želarji, kočarji). Spadali so v razred agrarnega proletariata. Del teh ljudi je iskal rešitev v emigraciji. Meje ZDA so i)ile odprte, tudi drugam je bila pot pro- sta. Drugi so se preživljali s priložnostnim delom ali si ustvarili eksistenco v indu- strijskih središčih. Velik del razlaščencev je šel med sezonce. Še v času ogrske ere so se našli podjetni ljudje, ki so kot »ara- logazda« (posredovalec za žetvena dela) or- ganizirali skupine sezoncev in jih odpe- ljali na žetvena dela veleposestev na Ogr- sko ali v Slavonijo. Posredovalci so pri tem poslu obogateli, sezouci pa zaslužili toliko, da so preživeli zimo in čas do naslednjega sezonskega dela. Drugi elementi, katerim je dobro služila stiska in kmetova zaosta- lost, so bili lastniki mlatilnic, mlinarji, go- stilničarji in podobni poklici. Obračun me- rice za opravljene usluge je bila posebna iiiatematika. Tu so začetki nove selekcije. Na eni strani ti močni brezobzirneži, na drugi strani množica neukih in nepismenih, a pridnih kmetov. Iz dolge vrste prvih se je izkristaliziral nov socialni tip, višji raz- red malih meščanov. Takrat so jih imeno- \ali »boljše ljudi«. Vrnimo se k oceni kmetove kreditne spo- sobnosti. Razen ekonomske nepripravljeno- sti svobodnih kmetov so pri oceni premo- ženjskega stanja prosilca kreditov obsta- jale še tehnične težave. Svoj koren so imele v preteklih, zgodovinskih pogojih. V zem- ljiški knjigi so imela nekatera posestva pri- pombo »Urberitelek« (urbarialno posestvo, kmetija ipo določilih urbarialnih predpisov). Ta posestva so obstajala iz ohišnice (dvo- rišče, vrt) in zunanjega sveta (njive, trav- niki, pašniki itd.). Površina tega zunanjega sveta se je menjala tako po župnijah kot ix> razredu zemlje. Urbéritelekov obseg je nihal med 22 in 60 ogrskimi orali. Ta po- vršina se je seveda nanašala na celotno kmetijo (egésztelek). Obstajali so pa tudi uloinki kmetije, polovica, četrtina, osmina. Vendar ti ulomki niso vedno ustrezali ade- kvatnemu delu egészteleka. Primer: zemlji- škoknjižna polovica (»do 1/2«) je bila v na- ravi lahko 1/3 ali 5/8 celotne kmetije. Več- krat je bila povezana kmetova lastninska pravica s pravico uporabe skupnega pašnika ali gozda. To je sicer pozitivna postavka, vendar se v denarju ni dala določiti; z njo kreditni referent ni vedel kaj početi. Na- daljnje težave so nastale zaradi tega, ker se niso zemljiškoknjižni idealni deleži krili z dejanskim stanjem v naravi. Kreditni re- ferent je torej pogrešal to, kar je bilo naj- važnejše za oceno vrednosti materialnega 172 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika kritja: obseg in vrednost realitet, ki so jih ponudili v zastavo. Res je, da bi kata- ster lahko dal dobre podatke glede izmer in donosa posestva, vendar ni bilo jamstva za to, da se nanašajo katastrski podatki prav na tiste nepremičnine, katerih lastnik je bil kmet po zemljiški knjigi. Vse to je po- vzročilo, da banke spričo predvidnega po- slovanja na osnovi takšnega imovinskega stanja isploh niso mogle kreditirati brez supergarancij. Sčasoma so nastale med posameznimi po- krajinami Prekmnrja znatne razlike v na- činu gospodarjenja in akumulacije sred- stev. Dolina potoka Ledave od Zenkovec do Pola ne in okolica Tešanovec sta se že nekaj desetletij po osvoboditvi zemlje ce- nili kot bogati pokrajini.' Dobra zemlja in smotrno urejena gospodarstva ter živino- reja kot glavna kmetijska panoga so že omogočili nastanek razlik med dobro stimu- liranimi kmeti tod in reveži drugod. V čem je razlika med pokrajinami? Na Goričkem je slabša ali sploh slaba zemlja, pač pa je precej gozdov. Dalje je gospodarski nega- tivum tudi to, da ni pravega sorazmerja med obdelovalno zemljo in prebivalstvom. Na Dolinskem je sicer dobra zemlja, ven- dar je je premalo v primeri s številom pre- bivalstva. Slaba stran v teh krajih je to, da se kmetije, čeprav v skladu z dednim pra- vom, drobijo na kose, ki imajo v naravi cesto velikost ozke gredice; v zemljiški knjigi je izkazan lastninski delež z ulom- kom, katerega imenovalec ima tu pa tam 4—5 številčno število. Jasno je, da takega lastnika kmetijstvo ne vzdržuje in da tudi posojil ne more najemati. Državna uprava in lokalni organi so se stalno trudili, da bi odpravili tegobe kme- tijstva in da bi s svojimi ukrepi in sredstvi dvignili kmetijska gospodarstva. Tudi pred prvo svetovno vojno so delovale kmetijske organizacije, ki jim je bil namen, pridobiti kmeta za intenzivno obdelovanje zemlje; za dvig kvalitetne živinoreje so ga stimu- lirale s premijami. V času stare Jugosla- vije se je to delo nadaljevalo. Dosegli so se vidni uspehi, zlasti pri mlajših kmetih. Toda v času resne krize vse to ni zaleglo, kajti na take primere naše kmetijstvo ni bilo pripravljeno. Manjkale so kreipke re- zerve, da bi gospodarstva vzdržala never- jetno uizke cene svojih pridelkov in vse druge pojave velike svetovne krize leta 1931. Danes se sprašujem, zakaj takrat dr- žava ni priskočila na pomoč z intervencij- skimi nakupi ali subvencijami, da bi tako preprečila padec cen kmetijskih pridelkov, podolbno kot to prakticirajo ZDA že od Rooseveltove cre dalje. Edino kmečka za- i ščita je preprečila najhujše. Do leta 1937 so ; se zadeve umirile in gospodarstvo se jez ve- j likim poletom usmerilo na bolje. K temu \ so prispevale tudi kreditne zadruge z orga- j nizirano vzajemno pomočjo in kooperacijo ; kmetij. Za časa okupacije so znova poživili prejšnje kmetijske organizacije. Kot stimu- lacijo je vpeljal okupator poleg premije^ tudi naslov »kmet zlatega klasa« (aranyka-, lászos gazda) in druge.* Tudi nekateri naši: kmetje so bili deležni tega odlikovanja in \ to zasluženo, ker so imeli res vzorno ure- jena gospodarstva. ■ j obrt in industrija j V časih okrog leta 1880 smo poznali v glavnem samo grofovskega kovača, kolarja, mlinarja. Bil je tudi grofovski gostilničar. Iz teh obrtnikov, posebno iz doseljenih, se je sčasoma izoblikoval razred malomeščan- ' stva in samostojnega obrtništva. Pojavili so se tudi krojači, čevljarji itd. Ko so^ Madžar- ; sko zasedle c. in kr. vojaške enote, so z avstrijskim upravnim aparatom vred prišli tudi podjetni izučeni obrtniki, ki so ustva- rili solidne temelje za našo' obrt in poznej- šo industrijo. Imen večine teh priseljencev se naši gospodarstveniki še danes spomi- njajo. Nekaj primerov: Profesor Josef Vog- ler je pred približno 80 leti ustanovil pod- jetje »Petanjska slatina« (dela še danes s povečano kapaciteto kot obrat Slatine Ra- denci), nato M. Ratkol, stavbenik, njegov sin Teodor, stavbenik in ustanovitelj opekarne j v Puooncih, Gustav Dittrich, klepar in in- stalater, njegov sin Gustav, ustanovitelj obrti (pod njegovim vodstvom se je ta raz- vila v majhno industrijo za kovinsko ga- lanterijo; obstaja še danes in je z zvišano ter mehanizirano zmogljivostjo zraslo v; podjetje »Panonija, industrija kovinske ga- i lanterije«), sin Karla Hartnerja Geza Hart- ner je ustanovil v Murski Soboti parni mlin, < Johann Posti je bil juvelir in urar v Murski i Soboti, Georg Vogler je bil gostilničar v; Cankovi, Most gostilničar v Murski Soboti (današnja »Zvezda«), Fašinger je utemeljil ■ pekarno v Murski Soboti, itd., itd. Povem ; naj še, da je na soboSkih gradbiščih gradil \ stavbeniik Johann Mayer, ki se je iz Gradca \ preko Monoštra priselil v Mursko Soboto. • Pod njegovim vodstvom in nadzorstvom so : zgradili evangeličansko cerkev in ob njej i dve nadstropni trgovski in stanovanjski hiši. Ne smemo pozabiti del sina soboškega šolskega upravitelja arhitekta Lászla Ta- kácsa. Spomeniki njegovih načrtov so: ob- novljena rimskokatoliška cerkev, šola (biv- 173 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino ša gimnazija ob Tišinski cesti, zgrajena v ogrskem sloigu), enonadstropnica (današnji Hotel Central), hiši bivših odvetnikov dr. Sömena in dr. Vratariča. Vse te zgradbe so bile projektirane v slogu ogrske arhitek- ture in ornamentike. Arhitekt Takács je bil med drugim tudi nadzornik palače ogrske- ga parlamenta v Budimpešti. Kot prva žena-ustanoviteljica podjetja je nastopila Irma Cvetic, rojena Reško. Bila je priučena šivilija in je začela leta 1924 izdelovati moške srajce za trg. V začetku je imela samo eno delavko; sama je bila prikrojevalka. S spretnostjo in trdno voljo je spopolnjevala svojo strokovno izobrazbo bolj in bolj. Leto dni pozneje je že imela 5 šivalnih strojev. Tako je na osnovi cenene delovne sile prerasla mala šivalnica v skromno industrijo in postala je izhodišče za današnjo industrijo perila in konfekcije »Mura« s svojimi 2000 delavci in uslužbenci. V zvezi z veleposestvom Beltinci sta ob- ratovala mlin in žaga na parni pogon. V Lendavi je ustanovil v okrilju Lendavske hranilnice d. d. ravnatelj Emil Pollak manj- šo industrijo dežnikov. Danes nastopa pod- jetje, združeno s pletarno, s svojimi izdelki tudi na tujih tržiščih. Brata Josip in Stefan Kuhar iz Tešanovec sta ustanovila v Nem- šovcih pri Murski Soboti opekarno, ki pa ne dela več. Večja opekarna obratuje le v Lendavi, kjer je tudi mlin na parni pogon. Opekarna zidakov in strešnikov je v Do- brovniku in obratuje še danes.' Številni mlini na merico so na potoku Ledavi in na bregu Mure. Največji med njimi je bil Šiftarjev mlin v Murski Soboti; preuredil se je na električni pogon. Tu naj omenim, da je Murska Sobota dobila elektriko leta 1924. Administracijo, pri razdeljevanju toka je opravljalo občinsko podjetje. Gostilne so bile povsod ob živahnih pro- metnih poteh. Nekatere so delovale tudi kot mesnice. Prominentno mesto v gospodarskem živ- ljenju je imel Josip Benko. Rodil se je kot sin srednjega kmeta in gostilničarja leta 1889 v Tešanovcih. Oče Štefan se je ukvar- jal s kmetijo, gostilno in nakupovanjem svinj. Te je zaklane prodajal v Radgono. Sin Josip je končal 4 razrede madžarske meščanske šole, potem pa živel nekaj let v Avstriji kot vajenec za gostinsko mesar- sko obrt. Ko se je vrnil, je delal v očeto- vem obratu. Prevzel je mesarijo in se kma- lu pojavil na trgu v Gradcu kot prodajalec svinjskega mesa. Klavnica v Tešanovcih je bila urejena primitivno, blago pa so trans- portirali na železniško postajo v avstrijs.ki Radgoni z vozmi na konjsko vprego. Po- dobnih ipodjetj je bilo ob avstrijski meji še več. Ko so Prekmurje zasedle starojugo- slovanske čete in se je uvajala naša upra- va, je dobil Benko nalog in pooblastilo pri Vnovčevalnici za -živino in mast v Ljubljani za nakup svinj in goveje živine v vsem Prekmurju. Ker Sobota še ni imela želez- niške zveze z zaledjem, so vozili ali gnali svinje in govedo na postajo v Lendavo. Pri tem poslu je Benko lepo zaslužil. Pridobil si je tudi izkušnje in zveze. To troje je postalo temelj za njegovo poznejšo kariero. Ko je oče prodal posestvo v Tešanovcih, se je s sinom preselil v novo zgradbo v Murski Soboti. Enonadstropna hiša je bila urejena za gostilno in hotel, vendar je kmalu postala pretesna. Prodala sta jo in sezidala ob Ledavski cesti posloATio in sta- iiovanjsko hišo, klavnico, skladišča, hleve in upravno poslopje. Izvedbo načrta je olaj- šala znatna dota, ki jo je prinesla k hiši sinova žena. V obcestni zgradbi so odprli gostilno in mesnico, v nadstropju pa je bilo družinsko stanoivanje. Sin ni mogel reali- zirali ^seh načrtov, ker je bilo njegovo podjetje vpisano le za nakup in prodajo govedine, konj, svinj, perutnine, divjačine; klavniški obrat je smel pridobivati le meso \ večjem obsegu za dom in tujino in izde- lovati razne mesne izdelke. Sčasoma so ob- rat modernizirali in racionalizirali, elek- tromotorji so zamenjali parne kotle. Kapa- citeta je naraščala in podjetje je postalo industrija. Ko je Josip Benko organiziral še omrežje nakupovalcev razne živine, se je podjetje še bolj razvilo. Podjetnik je odprl svoje mesnice v Gornji Radgoni, Ma- riboru in Celju. Ustanovil je pitališče svinj v Rakičanu in nekje v Sremu. Izvoz goveje živine ter govejega, svinjskega in telečjega mesa je bil usmerjen v Avstrijo in Italijo, goveje in svinjsko meso ter zaklana teleta so pošiljali na Češko in v Nemčijo, bekone v Anglijo in ZDA, svinjsko mast v Nem- čijo. Za finančno krizo in velike izgube za- radi naglega padca tečaja češke krone jav- nost ni nikoli zvedela. Toda izgube so se krile, finančni problemi so se rešili in Ben- ko je s precizno kalkulacijo in na osnovi monopolizma ter nizkih cen uspeval dalje. V Beogradu je imel celo trgovino motornih vozil in rezervnih delov. Benko je bil župan soboške občine in za eno sesijo tudi narodni poslanec. S tem si je ustvaril dobre zveze. Njegov odnos do bank pa je posebno poglavje. Lastna sredstva za tekoče in že dovršene investi- cije mu niso zadostovala. Investicijski kre- dit proti vknjižbi zastavne pravice je dala Hranilnica dravske banovine v Mariboru v 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika višini 2,000.000 din. Za obratna sredstva je odprla Narodna banka, podružnica v Mari- boru, menično eskomptni kredit v znesku 200.000 din. Z razširitvijo poslovanja ta sredstva niso bila več dovolj; zato je naje- mal Benko tudi eksportne kredite pri Kre- ditni banki d. d. v Murski Soboti. Ti kre- diti so znašali približno vrednost eksporti- ranega blaga na poti in so dosegli 2 do 2,5 milijon din. Proti koncu druge svetovne vojne je imelo podjetje na žiro računu sko- raj toliko, kolikor so znašali prejšnji po- samezni krediti. Zanimiva je Benkova udeležba pri konč- ni likvidaciji Szápáryjevega veleposestva. Benko je bil kupec v velikem obsegu, saj je kupil v Murski Soboti približno 100 ora- lov zemlje (njive, travniki), v Mačkovcih pa majhen grad in vse zemljišče, ki je pri- padalo tej pristavi. Večji del gozda je raz- parceliral in razprodal. Iztržek gozda in gradiča je približno kril ceno celotnega posestva. Gradič je kupil pristojni so'lski odbor za 200.000 din; nakup je financirala Kreditna banka d. d. v Murski Soboti s pre- mostitvenim kreditom. Tudi kupci gozdnih parcel v izmeri od i do 50 oralov so naje- mali manjkajoče zneske pri isti banki. Po kapitulaciji naše vojske in nemški zasedbi Prekmurja je Benko izgubil približno 4,5 milijonov din zaradi neporavnanih faktur. Po razpadu Jugoslavije ni bilo več možno- sti, da se bo ta dolg poravnal iz jugoslo- vansko-nemškega kliringa. Kmalu po zasedbi Murske Sobote je oku- pator proglasil Benkovo podjetje za vojno industrijo in kontroliral obrat po zaupniku madžarske oblasti. Visoka vojna konjuktura je podjetju omogočila, da se je finančno po- polnoma saniralo. Materialni uspehi so bili tolikšni, da je Benko lahko kupil na Mad- žarskem (v Nyögéru) posestvo v obsegu okoli 500 ogrskih oralov z zgradbami ter z vsem živim in mrtvim inventarjem. Kot poslovni človek se je Benko tudi med okupacijo izkazal za zelo iniciativnega in agilnega gospodarja. Gospodarski uspehi na osnovi kolaboracionizma so ga tako za- slepili, da ni mislil na to, da vsak kilo- gram mesa, ki ga izda okupatorju, krepi odpornost fašistov, in da vsak vagon masti, ki jo iziroči Nemčiji, podpira nacistični voj- ni potencial. Zato je bil po osvoboditvi ob- sojen na smrt kot okupatorjev sodelavec in jKidpomik. O Hartnerju sem že povedal, da je zgra- dil v Murski Soboti parni valjčni mlin. Ra- zen z mletjem na merico se je mislil ukvar- jati tudi s komercialnim mletjem. Name- raval je opravljati za kmete zamenjavo žita za določene izdelke po načinu menjal- nic po drugih krajih. Vendar so bili kmetje konservativni in navajeni mletja na patriar- halni način. Kmetje so skrbno čistili svoje žito in ga hoteli sami sipati pod kamen ali med valje ter zajeti v vreče svojo moko. Zato so se izogibali mlina z visokim dimni- kom in pustim dvoriščem. In končno ni bilo pri Haxtnerjeveni mlinu priložnosti za ro- mantične zaplete, ki so pri starih mlinih ob potokih nudile pogoje za sklenitev doživ- ljenjskih zvez. Za komercialno mletje Hart- nerjev mlin ni bil konkurenčen. Končno tudi ni bilo obratnih sredstev za financira- nje proizvodnje, nakup surovin in prodaja- nje izdelkov. Hartner je seveda te težave videl; zato je mlin demontiral in stroje pro- dal. Sin Geze Hartnerja Ferdinand Hartner (Laval) je postal lastnik opekarne v Pucon- cih; vodil je tudi eksploatacijo gozda in žaganje hlodov na Doliču. Rezan les je iz- važal v Turčijo. V času stare Jugoslavije je ustanovil trgo- vec Ludvik Šiftar podjetje za izdelovanje perila. Kot obrat Irme Cvetičeve se je tudi ta kmalu razrasel v majhno industrijo. Prvo tiskarno v Murski Soboti je usta- novil Újházi Mikša. Imela je le majhen stroj na ročni pogon. Tiskala je menda sa- mo lokalni časopis »Muraszombat és vidé- ke« (Murska Sobota in njena okolica) ter nekaj molitvenikov v prekmurščini. Ta ob- rat je imel tudi majhno papirnico. Zaslužek trgovskih delavcev je znašal za kvalificirane delavce 500—800 din mesečno, zaslužek mesarjev do 1000 din, kvalificira- nih gradbenih delavcev 20—30 din dnevno; nekvalificirani so zaslužili primerno manj. Vprašanje socialnega zavarovanja je reše- vala Madžarska generalno šele leta 1925, v bivši Jugoslaviji pa so bili razen poljskih delavcev vsi drugi obvezno zavarovani. Z globoko pieteto se spominjam tragično umrlega arhitekta Ferija Novaka, ki je bil približno od leta 1932 dalje oblikovalec nove Murske Sobote. Po njegovih idejnih načrtih so nastale nove poslovne in stano- vanjske zgradbe, po njegovih zamislih so potekali načrti za bodoče lice mesta. O nje- govih zaslugah in umetniški nadarjenosti so mnogo povedali in pisali že drugi. O Feriju Novaku kot učitelju, vzgojitelju mladih pa tudi starih obrtnikov le še tole: znal jim je govoriti in jih prepričati o prednostih novih metod tehnologije, vzbuditi je znal v njih zanimanje za estetsko oblikovanje in vred- nost lepotnih črt in kompozicij. Delali so po njegovih načrtih, gradili so hiše, kot si je to sam zamislil, izdelovali so notranjo opremo po njegovem estetskem okusu in.^ 175 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stilu. Njegovo rojstno mesto Murska Sobo- ta se mu je oddolžilo s tem, da je preime- novalo Kolodvorsko ulioo v Ulico arhitekta Novaka. Na koncu tega poglavja naj omenim še, da so se hoteli okoristiti s kmečko zaščito tudi nekateri podeželski obrtniki-kmetje. Tistim, ki so mogli izkazati, da so imeli od kmetijstva več dohodkov kot od obrti, je to uspelo. Mnogi drngi pa so šli na sezonsko delo, ki je nudilo edino rešitev eksistence. Se to bi povedal, da so imeli obrtniki svojo Kreditno zadrugo v Murski Soboti. Yodil jo je čevljarski mojster Nikolaj Cipot. Za- druga je bila kot denarni zavod nepomemb- na. Bolj je bila podobna ustanovi za vza- jemno pomoč. TRGOVINA Agrarni politiki Ogrske so se pogodili z Avstrijo leta 1867 o temeljnih načelih so- žitja v dvojni monarhiji. Sklenili so med drugim tudi trgovinsko pogodbo in pogodbo o carinski uniji. Zaradi agrarnih interesov so Madžari za ceno odprtih vrat Avstrije za iogrske poljske pridelke odprli svoje dveri za uvoz avstrijskega industrijskega blaga. S tem so žrtvovali razvoj vsega mad- žarskega gospodarstva, še posebej oživitev trgovine in izgradnjo lastne industrije. Po- sledica je bila težka gospodarska in politič- na kriza. Režim Baroša Gáborja in Weker- leja Sándorja (okrog 1890) je s svojimi ukrepi prinesel temeljite spremembe. Go- spodarska dejavnost je oživela, močna pro- paganda se je trudila rehabilitirati delo v trgovini, obrti in industriji. Kako so naši kraji reagirali na te nove ideje na Madžar- skem? Lahko bi rekel, da sploh niso reagi- rali. Na meji, oddaljeni komaj 15 km od nemške Radgone, smo lahko opazovali pro- met z dobrinami, torej to, kar je omogočila carinska unija. Vsako jesen, ko je bila letina že pospravljena, smo lahko videli težko naložene vozove s polnimi vrečami. Veliki beli junci so s počasnimi, dostojan- Sitvenimi koraki vlekli dragoceno breme po glavni cesti iz Beltinec, Rakičana in Sobote proti Radgoni. Spodnji del Prekmurja, ki gravitira proti Lendavi, je bil mnogo prej vključen v železniški promet. Iz Lendave so se dirigirali transporti preko Ormoža v Avstrijo. Po isti poti so romale trudne kara- vane pitane goveje živine in druge dobrine. Prodajalci so bili naša veleposestva, kupci pa avstrijska podjetja. Bili so tudi primeri, da so lastniki mlatilnic in nekateri srednji kmetje vozili svoje blago v sto in več kilo- metrov oddaljeni Gradec. To se pravi, da je bil proizvajalec v isti osebi tudi izvoz- nik. Pri velikih poslih nisi mogel opaziti posredovanja trgovine. Drugače je bilo pri zamenjavi blaga na drobno. Zunaj na de- želi, zlasti v vaseh s sedežem notariata in fare, so obstajale branjarije in trgovinice, večkrat povezane z gostilno. Njihov obseg je bil zelo skromen, izbor blaga prilagojen primitivnim potrebam in plačilnim zmoglji- vostim potroišnikov. Njihov videz bi danes zahteval mnogo razumevanja in še več tole- rance. Lokali, čestokrat trgovčeva kuhinja ali spalnica, so bili opremljeni s pultom, z improvizirano polico ter s tehtnico dvomlji- ve točnosti. Za knjigovodstvo so služila vra- ta, kolikor na njih niso bili napeti kožuhci (zaradi sušenja). Tu in tam so pisali s kre- do, večkrat kar od desne proti levi. Kaj si dobil v taki trgovinici? Zalogo je sestavljal sod petroleja, sod kisa, 50—100 kg soli v blokih, vžigalice in tobak. Seveda ni manj- kalo tudi žganja, ki se je točilo po kozarč- kih. In poslovanje? Ekonomisti bi rekli, da takratni blagovni promet še ni dosegel stopnje denarnega poslovanja. Kmet ali kmetica je prinesla fižol, jajčka ali malo pšenice in odnesla zavojček tobaka za pipo, malo mila ali pa soli itd. V resnici je bila to naturalna zamenjava. Druga stopnja trgo- vanja je bila, da je vaški branjar odpeljal v center, to je v Mursko Soboto ali Len- davo, zbrane poljske pridelke, jih prodal trgovcu in kupil blago za potrebe svojih od- jemalcev. Trgovci za poljske pridelke so bili v Soboti Adolf Neusman, Vulgo Šimši (član upravnega odbora Hranilnice d. d.) in Josef Berger vulgo Lezer. Oba sta do- bavljala žitarice firmi Brüder Latzer, Graz, vendar je prodajal Berger tudi mlinskemu podjetju Ludvika Franza sinovi v Mari- boru. Berger se je tudi ukvarjal s trgovino z usnjem. Kupoval je surove kože in ko- žuhe, razen tega opravljal še denarne posle. Glavni odjemalci usnja so bili vaški čev- ljarji, ki so se radi posluževali poleg naku- pa na up še denarnih posojil pri Berger ju. Kar sem povedal o vaških trgovinicah, velja smiselno tudi za takratne tako imeno- vane grosiste. V Lendavi je imel takšno trgovino Lazar Pollak, v Soboti pa Benhard Arvaj (Ascher), pozneje še Albert Fürst. Večji del zaloge je predstavljala špecerija, imeli pa so tudi steklo in porcelan. Arvaj se je ukvarjal še z nakupom žitaric v manj- šem obsegu. Te je prodajal čakovečkemu parnemu mlinu, od koder je prejemal mlin- ske izdelke za svojo trgovino. Nemšika Radgona je bila gravitacijski center velikega dela Prekmurja tako v go- sipodarskem pogledu kot tudi v drugih za- 176 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika devah. Premožni pretbivalci obmejnega pasu so pošiljali svoje otroke v nemške Oisnovne šole, ker so mislili, da velja človek več, če govori spakedrano štajerščino. Bolj praktični starši so pošiljali svoje sinove v Radgono, da so se kot vajenci naučili trgov- ske stroke. Usipeh je bil viden: Sobota in drugi prekmurski kraji so dobili na ta na- čin kvalificirani trgovski kader. Mladi trgovski pomočniki so s svojo strokovno sposobnostjo in zaradi poslovnih znancev v Avstriji imeli precej dobre pogoje za usta- novitev samostojnih trgovin. Take so bile železnine Kardos, Nemec, Heklič itd. Naše tekstilno trgovine so zalagali v glavnem dobavitelji iz Maribora, Gradca ali Radgo- ne. Pri mnogih manufakturnih trgovinah so prakticirali poslovanje, ki je na surov način kršilo priznane norme solidnih in poštenih gospodarskih odnosov. Res je, da je priti- skala na tekstilce nerealna konkurenca, res je tudi to, da so morali vnovčiti blago zaradi bližajočih se terminov zaradi plačila faktur ali menic. Vendar pa je bila naj- večkrat razlog za ražjprodajo (šlajdranje) prav špekulacija, ki naj bi omogočila lahek profit na škodo upnikov. Začetek igre je bil, • da so upnike obvestili o nastali insolvenci, češ, ni denarja in ni blaga. Upnik je lahko izbiral med predlogom za naznanilo kon- kurza proti iiisodventnemu dolžniku in med poravnavo zunaj konkurza. Druga alterna- tiva se je zdela upnikom bolj sprejemljiva, ker bi iz konkurzne mase nič ne dobili, medtem ko bi v poravnalnem postopku lah- ko dosegli 30—50-odstotno kvoto. Pristali so torej na poravnavo. Obveznosti je na pri- mer prevzela žena, jamstvo pa neka tretja oseba; propadli ali falirani trgovec je do- segel svoj namen in se obogatil na škodo svojih upnikov. Konec je bil takle: trgovina se je znova odprla, seveda z imenom žene ali drugega sorodnika, skrito blago je prišlo na dan — in trgovina je obratovala dalje, kot da se ni nič zgodilo. Kot povsod sta tudi pri nas prva svetovna vojna in inflacija zelo razredčila vsebino trgovin. Kot klasičen primer se je takrat navajal primer firme Singer v Budimpešti, ki je imela kot začetno zalogo 100 šivalnih strojev; za prodanih 20 strojev je mogla dobiti samo 7 novih strojev, za nadaljnjih 20 strojev celo samo 3 stroje itd. Ob koncu poslovanja je imela ta trgovina samo en stroj in ta je ostal, ker so ga skrili pred kupcem. Podobno in še slabše je bilo v na- ših trgovinah. Namesto enega novega stroja je tem trgovinam ostalo le nekurantno bla- go in nekaj denarja, ki pa je bil skoraj brez kupne moči. Pred koncem opisa razmer v ogrski eri naj se zaustavim pri dogodkih ob prelomu XIX. v XX. stoletje. Gospodarski polet pod liberalnim režimom v Budimpešti in boj madžarskih politikov za prekinitev carin- ske unije in prilagoditev trgovskih pogodb sta sprožila tudi v Prekmurju določeno raz- gibanost. Veljaki pri okraju in tudi župa- niji v Szombathelyju so že v dobi Szélla Kálmána objavili parolo, da je treba Mur- sko Soboto vključiti v omrežje ogrskih že- leznic. Tako se je tudi zgodilo: komaj kakš- nih 10 let po pričetku obratovanja na progi Ljutomer—Radgona je leta 1907 prihru- mela prva železniška kompozicija v slav- nostno okrašeno postajo v Soboti. Lokomo- tiva starinskega tipa z dvema rdeče-belo- zelenima zastavama na čelu je pripeljala nobleso županije Vas, gospode z ministr- stva, iz železniške uprave itd. Himna št. 1, govori, himna št. 2, gO'dba, banket s šam- panjcem za gospode, golaži in brizganci za ljudstvo. Dobili smo železnico in z njo zve- zo z zaledjem, odprla se je pot v daljni svet! Železnico je zgradila delniška družba »Dunantuli helyiérdekű vasut r. t.« (Lokal- na železnica Transdanubije d. d.). Proga je bila speljana v Mačkovcih skozi predor. »Naša Marička«, kot jo imenuje ljudstvo, vozi od tega časa previdno počasi naprej. Sedaj vozi samo do Šalovec, ki je zad- nja postaja v Jugoslaviji. Težko je točno ugotoviti, kdo je pravzaprav financiral gradnjo proge in druge objekte. V jwrt- felju efektov Prekmurske banke so bile del- nice te družbe ohranjene s kompletno ku- ponsko polo. Družba torej ni izplačevala nobenih dividend. Banka je delnice kot brez vrednost ne papirje popolnoma odpisala. Isto so napravili tudi drugi lastniki teh delnic. Železnica je vezala Soboto in severo- vzhodni del Prekmurja preko Körmenda z glavnim mestom županije, s Szombathely- jem preko Körmenda in Szentgotthárda pa z Avstrijo. Tako je bila Sobota povezana z vsem železniškim omrežjem Madžarske. Poljski pridelki Madžarske so se izenačili z našimi, vzporedno pa tudi skrb za njihovo prodajo. Železnica torej ni odprla našim pridelkom novega trga. Edino korist je po- menila možnost izvoza po velikem ovinku v Avstrijo in Italijo, pa še to s pogojem, da bi bile železniške tarife primerno nizke. Le industrijski izdelki so sedaj prihajali od drugod. Mesta Radgono, Gradec in Maribor so zamenjala sedaj mesta Körmend, Szent- gotthárd, Szombathely in druga. Svoje trgovske potnike je pričela pošiljati do So- bote tudi Budimpešta. Sicer pa je bil pot- 177 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niški promet v glavnem lokalnega pomena. Javnost je na splošno pozdravljala to pri- doibitev, čeprav so bili posamezniki priza- deti in zato nezadovoljni. Predvsem so jo zmerjali vozniki, ker so izgubili precej svo- jega zaslužka. Posestniki so bili nezado- voljni zato, ker jim je proga razkosala njive in travnike in so za to dobili, po nji- hovem mnenju, premajhno odškodnino. Precej se je takrat govorilo tudi o velikem zaslužku pri zemeljsk.ih delih, zlasti pri de- lih v predoru. Ko govorimo o trgovini, ne smemO' mimo železnine Karla Hartnerja v Soboti. Hartner je bil priseljenec in je trgovino ali ustano- vil ali odkupil od neznanega prednika. Pozneje se je firma glasila Karla Hartnerja sin. Na videz so bili njegovi poslovni uspehi negativni. Firma je bila zadolžena, njena kreditna sposobnost docela izčrpana. V letih okoli 1905 je bilo kaj problematično, če bo dobil Hartner posojilo 100 kron ali ne. Kar- lov sin je bil Geza Hartner. Njegov neuspeh z mlinskim podjetjem nam je že znan. Kljub temu, da ni mogel Geza pokazati no- benih vidnih gospodarskih uspehov, je po- stala njegova družina najbogatejša meščan- ska družina v Prekmurju. To je sicer pa- radoksna trditev, ko pa se bomo pobliže spwznali z osebnostjo Geze Hartnerja, bomo videli, na kakšen način se more iz prezadol- ženosti pričarati milijonsko premoženje. Kot otrok je Geza Hartner kot edini ka- toličan hodil v nemško osnovno šolo židov- ske verske občine v Soboti. Kaj je bil po- vod za ta nenavadni korak? Morda nemški učni jezik. Kaj je počel in kje vse je hodil v svojih mladih letih, ni znano. Nepriča- kovano se je od nekod vrnil domov z ženo, sicer vdovo po avstrijskem oficirju z dvema otrokoma. Ta žena, Luiza po imenu, je bila zelo ambiciozna in energična. Nestrpno je priganjala moža, naj se kakorkoli uveljavi. Tako se je Hartner lotil politike. Najprej je bil agitator (»kortes«) pri parlamentar- nih volitvah. Agitirai je za kandidata, ki mu je več nudil. Treba je priznati, da je bil Hartner kot demagog edinstven. Govoril je navadno v domači slovenščini, v goričkem narečju. Slovnica te slovenščine pozna samo moški spol. Ljudje so ga radi poslušali, ker so bili njegovi govori prepleteni z mastnim in irobatim humorjem. Njegove strupene alegorije so zadevale v živo. Bil je v svo- jem elementu, če je mogel agitirai i za opo- zicijo. Takrat se je spravil na »kabatose« (»škrice«) od notarjuša naprej, pa tudi na duhovnike. Hartner je znal pogoditi skrivne misli volivcev, misli, ki se jih nihče ni upal odkriti. Glavni ziyljenisíd preobrat so Hartnerju omogočile volitve okrog leta 1910. Za vladno stranko je takrat kandidiral La- jos Rado, veleposestnik iz nekega kraja ob Rabi. Kot opozicionalec, torej član stranke neodvisnosti od Avstrije, je nastopil grof Žiga Batthyány iz Tišine. Hartner je agiti- rai za grofa. Volilna kampanja po deželi je potekala po stari navadi (pečenke in litri). Isti volivci so se gostili tako na račun vlad- nega kot opozicijskega kandidata. Poimen- ska volitev je bila samo v Soboti. Tokrat so se izkazali priganjači volivcev in Sobota je bila polna ljudi iz vsega okraja. C. in kr. pešadijski kordon je ločil nasprotna tabora, ki sta zasedla mestne trge in ceste. Navzoč- nost vojske je zahtevala politična modrost. Kordon ni ločil volivcev morda zaradi med- sebojne politične nestrpnosti, pač pa zato, da se ne bi volivci z rdečimi peresi na klo- buku stepli z volivci z belimi peresi na klo- buku. Glavna pogonska sila morebitnega pretepa je namreč tičala v množini použi- tih maliganov. Žensk pri volitvah ni bilo, ker jih takrat še niso vnesli v volilne sezna- me. Izpolnjevalci državljanske pravice so sicer že prejeli obvezne golaže in brizgan- ce, toda pri svetlem dnevu še niso mogli pri- čakovati, da bi prišel kdo iz nasprotnega tabora in jih začel prepričevati z bankovci o pravilnosti politike njegove stranke. Velika množica vo^livcev na grofovi strani je bila še v pripravljenosti (to je büa Hart- iierjeva operativna rezerva, ki je nastala na ta način, da je neka nevidna sila zavirala tempo volitev opozicijsikih volivcev). Na nasprotni strani je bilo volivcev manj in manj in slišalo se je že, da lovi vladna stran- ka vsakega volivca posebej. Organizatorji (Hartner in njegov štab) so budno pazili, da ne bi nihče dezertiral in da se ne bi sikri- vaj vrinila v njihove vrste kakšna črna ovčica in bi s svojim denarjem demoralizi- rala grofove pristaše. Pozna moč je prinesla veliko presenečenje: opozicija je razglasila, da je grof odložil mandat in odstopil pri- dobljene glasove Hartnerju ter ga kot ro- jaka in pravega zagovornika malih kmetov priporoča za izvolitev. Vendar je to bila le fasada, kajti nikdar ne bo prišlo na daai, kaj se je dogajalo med grofom in Hartner- jem na štiri oči. Po mojem mnenju je mo- rala nasprotna stran sporočiti Hartnerju neko zelo vabljivo ponudbo. Ce je bil oce- njen posamezni glas ali izražena cena v pavšalnem znesku, ne bi mogel reči. Hart- ner je verjetno vrgel to ponudbo na grofo- vo mizo kot osnovo za pogajanje glede cene glasov rezervne vojske. Stranka neodvisno- sti, posebno še grof Batthyány, ni bila fi- nančno pripravljena na ta naipad v hrbed. 178: časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Grofu ni oistalo dirugega kot to, da se od- pove kandidaturi. Nastali položaj je Hart- ner izkoristil z bliskovito naglico. Za svojo kandidaturo potrebne podpise je dobiJ kar na mestu, pobotal se je s predstavnikom neodvisnosti in postal njen kandidat; ta je uredila, da so se grofu dani glasovi prenesli na Hartnerja. Tako je bil Hartner izvoljen za poslanca inadžarsikega parlamenta. Zgo- dilo se je to, kar ne bi verjel niti sam Hart- ner dan poprej. S tem dnem se je pričela njegova kariera strmo dvigati. Kot z udarcem čarobne palice so prene- hale pri hiši materialne skrbi. Vidni porast premoženja se je pokazal v ineki transak- ciji, ki je prinesla precejšen kompleks gozda. Ne sprašujte me za ceno, ker bi bili morda prizadeti občutki nekaterih oseb, ki še živijo. Zapisal sem že, da se Hartner kot gospodarstvenik ni izkazal. Vendar je to veljalo samo takrat, kadar smo Hartnerjeve poslovne podvige analizirali v perspektivi etičnih gospodarskih norm. Geza Hartner ni planiral, ne kalkuliral, tudi se ni trudil, da bi kaj dosegel po metodah klasične pro- izvajalne aktivnosti ali realne trgovine. Imel je dar za bliskovito izkoriščanje tre- nutnih situacij. Kot jastreb je krožil v ne- opazni sferi in padel na plen vedno v pra- vem času. Tako so nastale velike kupčije: Salzburg, veleposestvi pri Gradcu in Doli- ču, opekarna v Puconcih, Prekmurska ban- ka itd., itd. Naštel bi lahko še druge pri- mere (nekateri so dolgo časa krožili kot anekdote), kako je znal prelisičiti vsako- gar, ki je pokazal svoje slabosti. Hartnerjev nastop do podrejenih je bil osoren, večkrat celo surov. Ljudi, ki so delali zanj, je slabo plačal. Bil je prototip asocialnega kapitali- sta. V parlamentarnem in sploh javnem življenju je Hartner igral vlogo nedozore- lega političnega burkača: poslanec ekstrem- ne šovinistične madžarske stranke neodvis- nosti se je v stari Jugoslaviji prelevil v simpatizerja, pozneje vnetega zagovornika Radiceve Hrvatske seljačke stranke. Svoj list »Szabadsag« (Svoboda) je tudi urejal v tem smislu. Končni cilj njegove slalomske politike je bila priključitev Prekmurja — ne k Madžarski, kot bi kdo utegnil misliti po pomoti, ampak k Hrvatski! Po smrti so Hartnerja pokopali — v Budimpešti. Po Gezi je postal poglavar družine posi- novljenec Ferdinand (Nándor) Hartner, prej Laval. Ob začetku okupacije je prejel na osnovi sre'brne kolajne iz prve svetovne vojne naslov »vitez« in ime »Lindvay«. Postal je predsednik Prekmurske banke, upravitelj opekarne in žage ter edini last- nik .grada in veleposestva pri Gradu (Gor- nja Lendava). Nekaj časa je bil tudi župan Murske Sobote, banovinski svetnik, član upravnega odbora in predsednik občinske hranilnice itd. Ko so Prekmurje zasedle madžarske čete, ga je okupator imenoval namesto izvoljenega Franca Bajleca za na- rodnega poslanca okraja Murska Sobota. Ferdinand Hartner je imel šarinanten na- stop, kot gospodarstvenik je pa pokazal več romantike veleposestnika kot ekonomske rutine. Bil je podoba dobe in takšnega tipa fabrikanta, kakršnega slika Gustav Freytag v svojem romanu »Soli und Haben«. Zaradi veleizdaje in sodelovanja z okupatorjem je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Sedaj živi nekje v emigraciji. Ce bi me vprašali, za- kaj sem potratil toliko časa za Hartnerja, bi vam takoj odgovoril, da je bil Hartner poleg Benka epicenter takratnih Prekmur- cev. Poleg tega pa so njegove drzne špeku- lacije in eksplozivni podvigi povzročili po- membne spremembe lastninskih odnoso!\'. Živel je v času utrudljive enoličnosti Franc Jožefove monarhije in v epohi razgibanih dogodkov. Pomagala mu je tudi inflacija denarja in slepilo vojne konjukture v letih 1914—1918. Dogodki, ki so sledili kapitulaciji avstro- ogrskih armad, so bolj političnega pomena. Zgodovinarji naj iščejo podatke in analizi- rajo nastanek in konec Tkalčeve prekmur- ske republike in madžarsko-sovjetske re- publike v Prekmurju, ki je tudi živela so- razmerno malo časa.' Starojugoslovanske čete so napravile konec soboški komuni. Nekateri so trdili, da so nastopile tudi kot zaveznice Hortyjeve Madžarske z namenom, da likvidirajo socialno revolucijo. Pred temi dogodki in še nekaj časa po razgla- sitvi pariške odločbe, da pripade k Jugo- slaviji tudi Prekmurje, je bilo na nezastra- ženi avstro-jugosiovanski meji zelo živo. Verižna trgovina na veliko je zelo cvetela. Glavni razlog za prosperiranje trgovine take vrste je v tem, da so se potrebe na obeh straneh meje medsebojno dopolnjevale. To, kar smo imeli mi (živila in nekaj ameriških dolarjev), je manjkalo Avstriji, to pa, kar je imela Avstrija (industrijsko blago in tekstil), smo potrebovali mi. Dolarji, ki so jih pošiljali domov naši izseljenci, so imeli veliko atraktivno moč za Avstrijce zaradi njihove poplave ničvrednih kron. To izred- no konjunkturo so spretno izkoriščali mla- deniči iz obmejnih vasi, na primer Karel in Ludvik Šiftar ter Pavel Hahn. Zelo ugodne razmere so nudile temu triumviratu priliko za to, da si je ustvaril in izgradil svoja obratna sredstva v obliki manufakturnega blaga. Tako je nastala trgovina na veliko 6. 179 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tekstilnim blagom v Murski Soboti z imenom »Brata Šiftar in Hahn«. Pri vsem tem je zanimivo to, da sta bila brata iz železninar- ske stroke, Pavel Hahn pa sploh brez trgov- ske kvalifikacije. Ta komanditna družba je pozneje razpadla, en gros trgovina je ostala Hahnu, Karel Šiftar se je etabliral kot trgo- vec s tekstilom in modnimi artikli, Ludvik Šiftar pa je ustanov-U tovarno za perilo (po osvoboditvi inkorporirana v podjetje »Mu- ra«).' Omenjena podjetja so delala solidno in so se dobro razvijala. Ko se je pričel izvoz živine in mesa iz Prekmurja, je nastopal kot skoraj edini odjemalec gostilničar in trgovec Fluck v avstrijski Radgoni. Njegovi poslovni part- nerji so bili po večini naši obmejni gostil- ničarji in mesarji Georg Vogler, Avgust Kamp], Samuel in David Weiss itd. Izvoz- nik je bil tudi Stefan Benko iz Tešanovec, ki se je ukvarjal s tem poslom, čeprav je bil oddaljen od meje 20 km. V času stare Jugoslavije sta izvažala tudi Samuel in David Weiss iz Serdice kot protokolirana trgovca. Razen žitaric ter živine in mesa je bil na vidnem mestu tudi izvoz jabolk in sadja sploh. Viljem Hackl iz Lemerja, Lud- vik Lúlik iz Strukovec in Franc Ceh iz Murske Sobote so izvažali jabolka v Nem- čijo, v Švico in na Češko. Ves ta ekspert je financirala Kreditna banka d. d. v Mur- ski Soboti na osnovi cediranih faktur. Pe- rutnino in jajca je izvažal v večji količini Ludvik Koblencer iz Rogašovec in sicer v Švico in Italijo. Naš specialni produkt, panonsko grahorico, je izvažala tvrdka Berger v ZDA. Tja so šle tudi posušene gobe jurčki. Manjše količine drv so izva- žali naši trgovci v Švico, rezan les je bil večinama namenjen Levanti. Skoda, da so bančni arhivi uničeni, sicer bi lahko po kontrolnikih za izvoz dal točne podatke o vrstah, količinah in vrednostih blaga za vsako uvozno deželo posebej. Denarni promet interne trgovine se je opravljal v gotovini z nakazili po poštni hranilnici ali po žiro prometu bank. V stari Jugoslaviji so imele lokalne banke medse- iDojne kontokorentne zveze z živahnim žiro prometom. Glede zamejne trgovine je büa stvar bolj težavna. Zaradi skromiiega obse- ga in omejenega pomena prekmurskih bank le-te niso imele deviznega dovoljenja. V Soboti je kratek čas obstajala podružnica Slavenske banke, ki je smela opravljati neposredni plačilni promet s tujino. Na po- lovični stopnji deviznih privilegijev je bila samo Kreditna banka, ki je imela dovolje- nje za izdajo »uverenj« in kontrolo dotoka eksportne valute. Ta banka je tudi imela dovoljenje za odkup tujih valut in Trava- ler čekov. V takih primerih so si banke pomagale tako, da so s pomočjo njihove tuzemske zveze z deviznimi bankami oprav- ljale plačilo uvoženega blaga. Realizacijo cksportne valute so opravljale tudi devizne banke za račun izvoznika, odobrivši proti- vrednost devize izvozniku pri lokalni banki v Soboti ali Lendavi. Bekoni so bili plačani takoj po prevzemu blaga v tovarni s čeki -iia London. Obračun funtšterlingov se je opravil na enak način kot izplačila na tuja mesta. Plačila uvoženega blaga so lokalne Ivanke samo transitirale. Vso potrebno do- kumentacijo so poslali svoji zvezi z deviz- nim poslovanjem z naročilom, da opravi nakazilo v breme lokalne banke. Zanimiva stvar je začetek in rast trgovine Josipa Klepca v Beltincih. Zelo skromna sredstva za začetek tekstilne trgovine niso ovirala skromnega in delovnega mladega trgovca, da se ne bi s svojim solidnim po- slovanjem precej hitro vpeljal pri kupcih iz Beltinec in ožje okolice. Trgovina je vidno uspevala. Agilni in neutrudljivi Kle- l)ec je iz leta v leto večal zaloge pa tudi obseg trgovine. Leta 1936 je ustanovil ple- tilnico v Beltincib, ki obratuje še danes v sklopu tovarne »Mura«. Ob koncu razvoja je imelo podjetje Klepec svoje posloval- nice tudi v Lendavi, Crenšovcih in v Tur- nišču. Podjetje je obstajalo približno 50 let. V Beltincih pa je bilo še eno podjetje, ki je preraslo meje vaške trgovinice. To je bila firma Peter Osterc, trgovina z želez- nino in gradbenim materialom. Osterc se je razširil s tem, da je sčasoma Vključil v svoj obrat tudi mlin manjšega obsega. V stari Jugoslaviji so Sobočani pozdra- viii ustanovitev industrijskih magazinov za prodajo čevljev. Poslovalnica Bata iz Boro- ya je menda prva odprla svojo poslovalnico, njej pa je kmalu sledila trgovina podjetja Peko« iz Tržiča. Njo je mnogo let uspešno \adil poslovodja Joško Brumen iz Sobote. l\)'nien teh poslovalnic je bil v glavnem v tem, da so dale na trg kvalitetno blago po nižjih cenah od cen domačih obrtnikov. Po zasedbi Prekmurja je okupator stop- njevaje uvajal svoje rasistične ukrepe, na- inerjene v glavnem proti trgovcem židov- skega porekla. Prvi udarec je bü namenjen trgovcu poljedelsikih pridelkov Beli Ber- ger ju. Moral je odstopiti svoj lokal in skladišča gostilničarju V. Voglerju iz Can- kove in prenehati s poslovanjem. Da pa bi se Vogler, čeprav stoodstotni arijec nem- škega porekla, ne mogel znatne je okoristiti s to trgovino, je ustanovila madžarska uprava subvencionirano podjetje z imenom. 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika »Hoinbar« (= iitiiica). Nadaljnji diskrimi- nacijsiki ukrep je bil, da so židov®kini trgovcem kontingentirali blago oziroma jimi ga dodeljevali v znatno manjših količinah od tistih, ki so nujno potrebne za dopolni- tev zalog in asortiment. V zacetku maja. 1944 je končno okupator izročil esesovcem vse židovsko prebivalstvo Prekmurja. Pot je te ljudi vodila — v Auschwitz. Približno pet let je minilo od dneva, ko je bila izdana deklaracija o združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno Kraljev- stvo SHS, ko je bila leta 1923 odpria želez- niška proga Murska Sobota—Ljutomer. Ne bi se spuščal v opis geopolitične važnosti te železniške proge. Kratkomalo je bila nujnost, povezati večji del Prekmurja z Ljubljano in preko nje z morjem, da se je odprla pot za prevoz naših pridelkov na trge, ki so bili kakor usitvarjeni za odkup tega blaga in za dobavo izdelkov, ki jih doma -nismo proizvajali. Ozke gospodarske zveze z vsemi središči Jugoslavije in kul- turni vpliv iz Ljubljane so ugodno delo- vale na ustvarjanje prekmurskega človeka novih oblik. Naslednje 1924. leto nam je prineslo novo civilizatorično pridobitev. Murska Sobota je dobila električno raz- svetljavo in gospodarski obrati so bolj in bolj segali po ceneni in racionalni pogonski sili. Prvi elektromotor je zagrmel menda v tovarni mesnih izdelkov, potem pa so se hitro elektrificirala še nova podjetja. Tudi nekatere kmetije so priključile svoje slamo- reznice in druge podobne naprave na električno napeljavo. Glede delovnih moči v trgovini naj po- vem, da So dela opravljali po večini člani družine. Vajenci so imeli oskrbo brez plače, mesečni zaslužek sporadično nastavljenih pomočnikov, blagajničark in drugih je znašal 800—^1000 dinarjev mesečno. Pred prvo svetovno vojno se je sukal njihov za- služek od 10 do 13 fl ali 60 do 80 kron. V Soboti so imeli državni uslužbenci svojo »Potrošniško zadrugo državnih uslužben- cev«. Razen te zadruge ni bilo v Prekmnrju nobene druge konzumne trgovine. Za trgov- ce, ki so zahtevali kmečko zaščito oziroma moratorij za svoje dolgove, je veljalo tisto, kar sem ipovedal za obrtnike. IZSELJENCI IN SBZONCI Pri obravnavanju kmetijske panoge smo videli, kako se je polnil kader agrarnega proletariata. Življenjske potrebe so gnale brezdomca v širni svet, če doma ni našel dela in zaslužka. Bili pa so tudi ljudje, ki. so zapustili stare kraje v želji, doživeti avanture, posebno še, obogateti na lahek način. V starih časih je bila Amerika od- prta za vsakogar. Ljudi za izselitev so iskali posebni agenti; ti so tudi financirali njihove^ potne stroške. Tako je približno leta 1924 ponudila neka agentura iz Ljub- ljane Prekmurski banki provizijo 5 dolar- jev za vsakega človeka, ki bi ga banka na- potila v ZDA. Mnogo tistih, ki so šli čez Atlantik, se ni več oglasilo. Mnogi pa so pokazali močno voljo in vzdržljivost v za- četnih težavah ter so uspeli. Ti pionirji niso pozabili svojcev v stari domovini. V pi- semcu ženi ali otrokom je bil priložen kak- šen dolarček, pozneje pa ček. Te pošiljke niso usahnile niti takrat, ko se je izseljenec iiaturaliziral. Poleti 1924 me je obiskal Charit Gostony, predsednik bainke in jav- nega notariata iz St. Bethlehema (PA). Insti- tucija se je imenovala »Roza Gostony, javni notar«. Gostonyjevi so bili slovaškega po- rekla in državljani ZT)A. Ta ustanova, ki je bila obenem podjetje, je opravljala isto- čas.no posle javnega notarja in bančne ope- racije. Klienti, po večini delavci tamkajš- nje težke induistrije, so bili slovenskega porekla. Gospod Gostony je prišel v Prek- murje. da bi uredil nekatere zadeve z ban- kami, da bi videl sorodnike svojih klientov v Bethlehemu, posebno pa, da bi razčistil vprašanje plačilnega prometa, ki se je tik pred tem nekje zataknil. Skupaj sva prepo- tovala velik del Goričkega in obiskala mar- sikatero hišo, katere očetje in drugi so šli v tujino za kruhom. Gospod Gostony je trdil, da je v samem Bethlehemu toliko Prekmurcev, kolikor jih je ostalo doma. Morda je res, morda pa je imel v mislih vse Slovence? Hiša Gostony je imela direktne zveze s Prvo hrvatsko štedionico v Zagre- bu. Ta zavod je opravljal po Gostonyje- vem naročilu s pomočjo svojih koresponden- tov v deželi nakazila v korist svojcev v stari domovini. Z ekspeditivnostjo te banke pa niso bili zadovoljni niti Gostony niti njegovi klienti. Zato sem gospodu predla- gal neposredno zvezo in pošiljanje dolar- skih čekov na naslov moje banke. Predloga ni sprejel zaradi disparitete tečajev (v New Yorku si namreč lahko dobil več dinarjev za dolar kot v Jugoslaviji). Ne bo velika pomota, če cenim pošiljke naših izseljencev iz ZDA (računajoč tudi nakazila preko Gostonyjeve banke) letno na 20.000 dolar- jev. Seveda so šli izseljenci tudi v Kanado, Avstralijo, Južno Ameriko itd. V končni fazi je ta pomoč vedno enakovredna eks- portu blaga; zato je pozitivno vplivala na plačilno bilanco Jugoslavije. 181: kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Drugače pa je bilo z našimi sezomci. Sve- tovna gospodarska kriza 1930-31 je zvišala število sezoiiicev. Razen agrarnih proletar- cev (brezdomcev) je kriza načela tudi ob- stoj manjših kmetov in podeželskih obrtni- kov. Uvedena kmečka zaščita je sicer nudila prezadolženemu kmetu moratorij za plačilo dolgov in je odvračala nevarnost, da bi pri- šlo posestvo na boben, ni pa ustvarila mož- nosti za to, da bi se plačali tako imenovani nezaščiteni dolgovi. Kriza in deflacijska po- litika nista računali s tem, da ne more kmet izpolnjevati svojih obvez niti do države, če prejema za svojo živino le po 1,25 do 2 di- narja za kilogram žive teže. V tem razmerju so bile tudi cene drugih kmetijskih pridel- kov. To so razlogi, da se je dolga vrsta ljudi pred borzo dela podaljšala tudi s takš- nimi, ki so imeli zidane hiše in do 5 ha zemlje. Tako je moral tudi mali kmet s transportom v Nemčijo ali Francijo, da je ohranil dom in preživel svojce. Žena in otroci so gospodarili doma, kakor so znali in mogli. V Nemčiji in Franciji so cenili naše poljske delavce zaradi njihove vzdrž- ljivosti in sposobnosti hitrega prilagojeva- nja modernim metodam poljedelstva in živi- noreje. Ce upoštevamo dobro oskrbo v Franciji in Nemčiji ter ugodne tečaje fran- coskih frankov in nemških mark, je bil njihov zaslužek tam dober. Pozno jeseni, ko so bila opravljena dela tudi na njivah sladkorne irepe, so prihajale skupine sezon- cev k bančnim šalterjem zaradi zamenjave tuje valute za domači denar. Vrednost vse- ga zaslužka lahko cenimo na 3—5 milijo- nov takratnih dinarjev letno. Kupna moč tega denarja je omogočila uresničitev sanj marsikateremu sezoncu: imeti košček svoje zemlje ali začeti z delom za skromni dom svoje družine. To so bile sicer tudi želje tistih, ki so delali v težki industriji v St. Bethlehemu ali v belgijskih rudnikih. Tako ti kot oni so imeli domotožje, vsi so želeli domov, da bi preživeli jesen svojega živ- ljenja nekje na Ravenskem ali Goričkem pri svojih in da bi jih tudi pokopali v do- mači zemlji. Sezonci, za katere ni bilo več mesta v kontingentu za Francijo ali Nemčijo, so romali na žetvena dela in pobiranje slad- korne pese v Belje. Njihov zaslužek v de- narju je pa bil znatno nižji od zaslužka tistih, ki so šli v tujino na sezonsko delo. SE o DOMAČIH BANKAH Glede na socialno strukturo našega prebi- valstva so bili pra\ javni funkcionarji tisti, ki so se najprej udomačili pri bankaJh.Prav_ ti so postali delničarji, člani upravnih in seveda tudi nadzornih odborov. Ce so bile vse funkcije že oddane, so ustvarili novo sinekuro. Pred prvo svetovno vojno so ime- le banke razen po zakonu predpisanih orga- nov tudi »dežurne komisarje« (napibiztos). Njihova naloga je pro forma bila, da so v nekakšno štraco vpisovali blagajniške prejemke in izdatke. Jasno je, da je bilo to delo nepotrebno in nekoristno. Možaki z dežele so postavke pomešali, končno pa so seštevanje in zaključek, posebno pa popra- vek vsega tistega, kar je bilo narobe, pre- pustili uslužbencu. Da je ta zaradi tega dnevno izgubil precej dragocenega časa, je jasno. Dežurni komisarji so prejemali de- lež tantijem iz čistega dobička v sorazmerju s svojo navzočnostjo. Vse to je bila fasada njihove funkcije. Važno in koristno pa je bilo njihovo delo, ki so ga opravljali na terenu. Ti komisarji, zavedajoč se svoje važnosti, so bili vneti propagator j i banke in zelo koristni akviziterji zavoda, v kate- rem so delali. Kot notarjuši so usmerjali pupilne denarje podrejenih občanov v ban- ko, vlagali občinske sklade, kolikor jih je bilo, pri svojem denarnem zavodu, agitirali so za to, naj se vložijo gotovinski viški na vložne knjižice. Po drugi strani so skrbeli za to, da so se najemala posojila prav v banki, za katero so bili akviziterji. Razume se, da je opravljal zemljiškoknjižne opera- cije dežurni komisar ali drug organ banke, če je bil po poklicu notarjuš. Poleg stro- škov za posebne usluge in izdatke, za in- tervencije glede najema posojila v njegovi banki so tudi honorarji za takšna dela pri- padli njemu. Omenil sem že klasični način legalnega oderuštva: ua dolg 22 fl so znašale mesečno obresti 3 fl, letne torej 36 fl. Po maksimira- nju abrestiie mere je moralo prenehati sod- no tolerirano oderuštvo. S tem je prenehalo zanimanje dela privatnih bankirjev za na- ložbo denarja na visoke obresti. Kmet ali majhen obrtnik sta morala iskati druge vire za zadostitev svojih denarnih potreb. S posrednikom ali brez njega se je tak reflektant pojavil pred bančnim šalterjem. Lahko si predstavljamo psihološko stanje nesrečnika, ki je begal brezuspešno od ode- ruha do oderuha. Notarjtiš je vlagal pred- loge za nove intabulacije, odvetnik je gro- zil s tožbo, končno je prišlo do sodne iz- vršitve in dražbe. PraMii sistem pod ogrsko upravo, institucija advokature in notariata v mnogih primerih niso bili v korist ljud- stva, ki je potrebo^■alo nesebične svetoval- ce. Notarjuš je bil neposredno podrejen upravnem organu okraja s jKKjblastilom in 182 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nalogom, da predpisuje in pobira davke, vodi matični urad (iin organizira volitve). Vse to je opravljal kot javni iislužbenec z mesečno plačo in deputati. Raizen tega je smel opravljati določene pravne posle za svoje občane (te za honorar). Sestavljal je nipr. zadolžnice, pogodbe, predloge za zem- ljiškoknjižne vpise itd. in si zato zaraču- nal honorar po neznani tarifi. Kakšni BO bili začetki poslovanja pri banki? Prosta sredstva banke so sestavljale temeljna glavnica in hranilne vloge ustano- viteljev. Ta oižji krog je bil tudi prvi po- sojilojemalec. Prihajale so prošnje soboških in drugih playboyev (lahkoživcev) za po- sojila zaradi konvertiranja meničnih dol- gov pri natakarjih itd. Oglasili so se advo- kati, notarjuši in dežurni komisarji s svo- jimi predlogi za kredite njihovim klien- tom. Zelja večkrat niso izpolnili. V sploš- nem je v začetku škripal bančni stroj v vseh fugah. Toda življenje, rutina, je pre- magalo težave in kolo se je zavrtelo. Po- javili so se poslovni problemi. Prosta sred- stva so že skoraj izčrpali. Bamka je mo- rala sama iskati kredite. Po ogrski praksi je bilo rediskontiranje (prodaja) meničnega portfelja najkrajša pot do pridobitve kre- dita. Prvi pogoj za to je pa bil ta, da je banka sama kreditirala v obliki menično- esikomptnega kredita. Prednost te oblike kreditiranja, razen že navedene možnosti pridobivanja novih sredstev, je bila tudi v tem, da so se dajale obresti in antici- pando (vnaprej), to je, dolžnik je plačal od 100 kron kar 8 kron za obresti. Ker je prejel posojilojemalec samo 92 kron, je plačal 8 kron obresti od tega zneska. Tako so tolerirali prekršek maksimiranja obresti, kajti v tem primeru so znašale letne obre- sti dejansko 8,695«/». Tretja prednost, da se je moral dolg ob zapadlosti menice brez- pogojno poravnati, pa je postal prazna ilu" zija. Dolžnik je namesto denarja položil prolongat in plačal samo obresti (včasih so obresti pripisali glavnici). Kratkoročna posojila so se dajala tudi na zadolžnice, na poroke ali intabulacijo. To so prakticirali posebno v primerih, ko posojilojemalec ali poroki niso znali ali mogli pisati. Banke so. likvidirale tudi prave investicijske kredite od 10—50 let na odplačilo. Zakaj so dajali takšna posojila proti 4,5—5*/o obrestim na- mesto 8 */o obrestim pri 4—6-mesečnih meni- cali, mi še danes ni razumljivo. Dolgoročno vezana sredstva brez izvedljive ali s težavo izvedljiv^e mobilizacije so sploh bila po- stavka z negativnim predznakom. Dolgoroč- ni krediti so se navadno uporabljali za ne" gospodarske investicije (zidanje hiš). Ni mi znano, če so mislili na odstop (cesijo) takš- nih terjatev kakšni hipotekami banki. Pio- nirjem bankarstva v Soboti verjetno ni bila znana tehnika procedure in obračun založ- nic; če bi vse to poznali, ne bi niti mislili na to, da bi mobilizirali svoja vezana sred- .stva na ta način. Kot kuriózum tistih ča- sov naj omenim še posebno vrsto hranilnih vlog. Te vloge so bile v zvezi z življenjskim zavarovanjem: osnovne vloge in zavaroval- ne premije so se vplačevale tedensko. Mno- go dela brez vidnih uspehov! Preobširno in nezanimivo bi bilo nadaljnje obra\ navanje poslovanja bank. Kot novost je bila v stari Jugoslaviji uvedena oblika biankomenične- ga kontokorentnega kredita, kombiniranega z žiro računom. ZAKLJUČEK Ko končujem, naj še enkrat poudarim, da sem opisoval samo tisto, kar sem dejan- sko videl, doživel ali z zanesljive strani slišal. Őseibe, ki sem jih navedel z imenom, sem — razen kneza Eszterházyja in grofa Batthyányja z Grada — osebno poznal. Z mnogimi med njimi sem imel poslovne in prijateljske zveze. Pri Benku in Hartnerju sem se potrudil podrobneje opisati in ana- lizirati njuno delo, ker sta veljala v Prekmurju kot idola podjetnosti in go- spodarskih uspehov tistega časa. O zna- čaju njunega javnega dela naj pa razpravljajo in sodijo tisti, ki so za to poklicani. Ce se zdijo današnjemu bralcu teh vrstic moja opisovanja nerealna ali pre- tirana, naj mu povem, da sem posegel na- zaj v čase, ko so drugače vrednotili misli in dejanja kot danes. Moram povedati še to, da s svojo kritiko in komentiranjem ne- katerih takratnih institucij nisem hotel di- skriminirati ali žaliti določenih akterjev na odru starih časov. Ne velja posplošiti to, kar sem napisal o advokatih in notarjuših, ker so bili tudi tu, kot sploh povsod, različni značaji z različnimi nazori o tem, kaj je dopustno in dobro in česa ne smemo sto- riti, da s tem ne škodujemo sočloveku. Opi- sal sem tipe brez imen. Nekateri ljudje so dejansko bili takšni, kakršne sem jih videl in ki so takšni postali zato, ker se niti zakoni niti takratne družbene norme niso ujemale z jedrom pristne morale. Potrudil sem se, ostati objektiven. Zavedam se, da bi imel moj članek res pravo zgodovinsko vrednost, če bi svoje trditve lahko doku- mentiral. Toda čas in dogodki so uničili tisto, na kar bi se mogel sklicevati. Po toliko letih življenja se s hvaležnostjo spominjam svojih starih brkatih profesor- jev z višje trgovske šole, ki so mi dali 183 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO na pot razen splošnega znanja tudi dobre temelje gaspHjdarskih ved in veliko svojega naivnega idealizma. OPOMBE Uredništvo dodaja Kersovanwim s-pominom sledeče opombe: 1. Vedeti je treba, da sio tu živeli protestanti s sistemom enega otroka, kar je po svoje pripo- mog'lio k »akumulaciji« v teku več generacij. — 2. Jasno je, da gre tu v bistvu za stopnjevanje ■NTOJitilh liiferacdj v korist fašističnih armad. — 3. Pisec spominov je po pomoti izpusitil opekarno v Puooncih. — 4. Banko je imel med prvimi v Prekmurju člansko izkaznico nacistične stranke in to že precej pred okupacijo; navijal je bolj za nemško kot pa madžarsko okupacijo Prekmurja. — 5. Madžarsko sovjots.ko republiko je zlomila ppotirewluoija s podpopo antanté in tudi Jugo- slavije, vendar je pirišlo do- zloma še pred zaseid- ho Prekmurja po jugiosilovanskili četah. — 6. Ka- rol Šiftar je bil po osvoboditvi zaprt kot nacisit in antisemit; Lud\ik Šiftar je bil nacist in župan za časa kratke nemške okupacije. 184