LISTEK. Zlodbe napoleonslfetta vojaka. . Pr«n«oski spisal Erckmann-Chatrian; preJožil AL B. 24 Seksonci so trdili, da branijo svojo domovino — a to Hi res! Saj jim ni bilo treba drugega, kot zapustiti nas na ^ubenski cesti, saj jim tega nihče ni branil. Treiba jim je biio samo, da se kakcr j5avarci krazijo pred bitko . . . lahko bi bili ostali nevtralni, ali pa odpovedali službo, a oni so nas izdali, ker nas je zapuščala sreča. Ko bi bili videli, da zmagujemo, bi nam bili ostali dobri prijatelji, da bi dobili svoj delež, kakor po bitki pri Jeni in pri Friedlandu. Tako je mislil vsak izmed nas in prav zaradi tega ostanejo Saksonci izdajalci za vse prihodnje čase: ne samo, da so prijatelje zaipustili v nesreči, ampak so jih celo teahrbtno napadli, da si pri sovTažniku zagotove dot>er sprejem. A Bog je pravičen: njih novi zavezniki so jih tako prezirali, da so si po bitki med sabo razdelili polovico njib dežele. i Od tega trenutka do večera boj ni bil več človeški — hoteli smo uničiti drug drugega. Premoč nas je morala Hgonobiti, a zaveKniki so morali drago plačati svojo zmago. Ko se je znočilo in je dva tisoč topov obenem rjovelo in grmelo, so nas sedmič napadli pri Schonefeldu. Od ene Btrani so nas Rusi, od druge pa Prusi potiskali nazaj v veliko vas. Upirali snvo se jim v vsak: hiši, v vsaki ulici. Zid-ovi so se lomili pod udarjanjem krogel, strehe so se podirale. Zdaj ni bilo več takega kričanja kot ob začetku bitice — vse je bilo Wadno in bledo od ibrezmejne besnosti. Častniki so pobirali puške, si znova navešali torbice S patronami in odgrizovali patrone kot prcstaki. Za hišami Bmo branili vrtove in pokopališče, na katerem sem spal prejšnjo noč. Tam je sedaj nad rušami ležalo več mrtveeev kot pod njo. Kdor je padel, ni zaikričal, tistiT ki so °<rtali, pa so s« ztnova zbirali za kakim zidocn, ea fcupotn gramoza aii za grobom — vsaka ped zemlje je koga stala življenje. Bila je že noč, ko je maršal Ney, kdo ve odkod, pripeljal ojačenja, to je ostanke Ricardove in drurge Souhamove divizije. Prid-ruiili so se jim ostanki našega pclka in Ruse smo vrgli nazaj čez stari most, kateremu je bilo streIjanje s karteoami odbilo držaje. Na ta most so postavili šest dvanajstfuntnih topov ter obstreljavali drug drugega. Ostanki našega in nekaterih drugih bataljonov so podpirali tcpove za hrbtom. Spominjam se še, kako so streli kakor bliski razsvetljevali spodnji del moshi in da se je v takih trenutkih videlo, kalto so se ufoiti ljudje in konji vsevprek izgubljali pod temnim lokom. Sicer je to trajalo le za hip, a prizor je bil grozen. Ko so na naši levici pričeli prodirati množice konjeništva, ki so rojile olaog dveh velikih, korak za korakom umikajočLh se karejev. smo ob polosmih dobilii povelje, naj se umaknemo. V Schonefeldu je ostalo samo še dva do tritisoč mož in šest topov. Prišli smo nazaj do zelfnatih vrtov, ne da bi nas bili zasledovali, ter pod milim nebom prenočili okrog Reudnitza. Cebedej ]e še živel. Ko sva kakih dvajset minut hodila drug ob drugem, posk-šajoč tapovsko streljanje. ki je kljiib temi še vedno trajalo ob Elsteri, mi je cn rekel: »Kako neki to, Jože, da sva še živa, ko jih j-e padlo poleg naju toliko tisoč? Zdaj ne moreva več umreti.« Jaz m\\ nisem odjgovoril. »Kakšna grozna bitka!.<, je nadaljeval. »Gotovo da take pred nami še ni bilo.« Povedal je prav, bitka ]e bila velikanska. Od desete ure zjutraj do sedmih zvečer smo se upirali tristoinšestdeset tisoč vojakom, ne da bi se bili umaknili za korak, in nas je bilo samo stointrideset tisoč. — Bog ne daj, da bi kaj slabega govcril o Nemcih: borili so se za neodvisnost svoje domovine — a zdi se mi, da po krivici vsako leto prazn-jjep obletnico biike pri Lipskem. Ako so bili trije proti enemu, to ni vzrok za bahanje! Ko smo se bližali Reudnitzu, nas ]e peljala pot čez cele kupe mTličev. Na vsak kcrak smo naleteli na razibite topove, prevrnjene vozove s streljivonv, na drevesa, ki so bila razkiana od karteč. Divfeija inhade gord-e in jeedeči . grenadirji so bili tukaj pod vodstvom samega cesarja ea! držali Švede, ki so bili prodrli v vrzel, nastalo vsled ir»daje Saksoncev. TJgašajoči ogenj dveh ali treh barak pred vasjo je razsvetljeval ta prizor. Jezdeči grenadirji so bifi še v Reudnitzu, po vaški ulici pa se je podila. velika množica drugih razkropljenib čet. Ker jim niso jbdli razdeiJli živil, si je vsak iskal jedi in pijače. Ko smo korakali mimo velikega poštnega poslopja, smo za zidom na dvorišču ^edali dve marketendarici, kš 6ta s svojih vozov točili žganje. V pisanem vrvežu so se gnetli okrog njih lovci, kirasirji, ulani, huzarji in gardini ter linijski pešci v raztrganih uniformah in s stlačenimi, od udarcev in ibodov prekiknjanimi čakami in čeladami, katerim je manfkalo perjanic. Vsem je bilo videti, kako so izstradani. Na nizikiem zidu je stalo nekaj dragoncev blku kotia, napolnjenega z goreoo smolo. Roke so imeli prekrižane pod dolgimi, belimi plašči in so bili oškropljeni s lcrvjo, ikakor mesarji. jSrez besede me je Cebedej sunil -s komolcem. Stopila sva na dvorišče, drugi pa so šli naprej. Celo četrt ure je trajalo, da sva prišla do vozcv. Jaz sem molel kvišlcu tolar za šest lir. Prodajalka, ki je ldečala za svojim sodonv, mi je podala velik kozarec žganja in kos belega lcruha ter ea to vzela tolar. Pil sem in dal potem kozarec tovarišu, ki ga je izpraznil. Le s težavo sva prišla zopet iz te gneče. Ljuh dje so se gledali z mračnimi cbrazi in si delali prostore z ramami in komolci. Ob pogledn na te trde obrazc, udrte oči in grozne poglede ljudi, ki so pravkar kljubovali tisočeri smrti, da jutri prično znova, si je človek res mor«l reči: »Vsak zase, Bog pa za vse!« Ko sva stopala po vaški ulici, je rekiel Cebedej: »Ali imaš kruha?« »Imann.« Prelomil sem kruh in mu dal polovico. Jedla sva in pospešila korake. V daljavi je Bilo še vedno slišati streljanje. Cez dvajset minut sva došla zadnje vrste kolone ter spoznala bataljon po stotniku in adjutantu Vidalu, k-i je korakal cb strani. Zopet sva stopila v vrsto. Nihče ni opazil da sva se bila odstranila. Čim bolj smo se bližaii mestu, tem številnejši so bi« oddelki konjeni-ltva in trena, fci •*> hiteK prott Lipskemu, Prcrti deseti uri smo korakali skozi reudnišfco predjmestje. Brigadni general Fauroier )e prevzel poveljstvo liad nami in ukarzal kreniti na levo. Opoinoči siro prišli tk> velikiih šetališič ob Pleissi in se ustavili pod starimi lipami bretz listja. Puske smo postavili slonpaj. Dolga vrsta Btraržnib ognjev je plapolala v megli do ranstadtskega predmestja. Kadar so ognji zagoreli živeje, so absvetijevali gruče poljskih jezdecev s sulicami, oele vrste konj, topove In voaove s streljivonv v določeivih razdaljah pa nepreHučno stoječe straže, ki so se v meg-li črtale kot temne Besntce. V mestu je odmeval velik hruip, ki je čedalje bolj naraščal ter se zlival z votlim bobnenjem naših vozov na ftindeivauskem mostu. To je bil začetek umikanja. Vsak je položil svoj telečaik ob kako drevo in se iziegnil čez njega, položivši roko pod glavo. Četrt ure pozneje je že vse spalo. .- -w >•-.¦ XX. Kaj se je godilo do zore, tega ne vem — bržkone so «60 noč prevažali bagažo, ranjence in ujetnike preko moBta. Naenkrat nas ;e vZibudila silna eksplozija Nithoe ni ostal na tleh, ker smo to smatrali za znamenje napada, dokler nista pridirjala dva huzarska častnika in javila, da jje na ranstadtski cesti na bregu reke naldjučno zletel v arak voz s smodnikom. Temncrdečd diin se je še vedno rralil proti nebu, kjer se je počasi porazgurbil. Polagoma je nastal mir. Neikateri so zopet potegli in Bkušal zopet zaspati. Dan se je že delal. Če s-i pogkdal na snefflenosivo relco, si že videl, kako so se naše čete v hrezkončni vrsti vlekle preko peterib mostov čez Elstero i_i Pleisso, ki so si tako blizu, da tvorijo skoro en sam snost. Ta most, čoz katerega je imelo iti toliko tisoč ljudv Ije delal človeka vsega žalostnega, kajti prehod je maral teajati silno dolgo. Vsakeimi je prišlo na misel, da bi bilo dosti boljse, ko bi bili oez rdci zgtradili več mostov, keT bi mm vsak hip lahko napadel sovražnik in bi bil potem umik *6JV) teža\en. A oesar je bil pazabil za to dati povelje in ibreB povelja 6i ni nihče upal kaj storiti. Noben frarvcoslri mctršal bi si ne bil upai trditv da sta dva mosta bojjša kot eden. fe tega se vidi, kako je železna disciplina Napoleonova pomžala te stare voj^covodje: slušali so kot stroji dn se niso jbrigaK za nič drugega, boječ ae, da bi se ne zamerili gospodu in mojstru . . . Meni je ob pcgledu na ta brezkončni most takoj prišto na misel: »Ko bi nas le tako-j spustili čez, ker bitik m lcrvi smo že siti do grla. Ko bomo na drugi strani, potem bomo že na potu na Francosko. Potem bom morda zopet videl Katarino, teto Marjeto in očeta Guldena.« Ta nvisel me j€ omehčala. Z zavistnim očesom seim gledal tisooe jezdečih topničarjev in trenskih vojakov, ki so karakali tu doli kakor mravljinci, in velike medvedje kape stare garde, ki je s puško v roki nepremično stala na lindenauskem griču na drugi strani reike. Cebedej je mislil isto in mi je rekel: »Kaj ne, Jaže? . . . Ko bi le midva bila na njih mestuf« r Zato se mi je zdelo silmo bridko, ko so proti sedmi uri prišli trije bagažni vozovi, ki so nam pripeljali lcruha in patron. Zdaj je bilo jasno, da ostanemo pri zadnjih četah. Kljub gladu bi bil najrajši kruh vrgel ob zid. Rmalu nato sla šla mimo dva švadrona jKiljslcih fezdecev s sulicami, ki so jahali navzgor db reki. Za njimi jc prišlo kakib pet ali šest generalov, med njimi Poniatowsldv. Bil je kakih petdeset let star, precej velik in suh, mračnega obraza in je jehal mimo nas, ne da bi nas pogledal. General Fournier se ]e ločil od svojega štaba in zavpil nad naini: »Vrste obrat na desno!« Svoj živ dan me ni srce tako zajbolelo kot ta hip — x& dva solda bi bil dal življenje. A vsak se je moral ravnati po prednjem možu in mostu pdkazati hrbet Na koncu šetališča smo prišli na mesto, ki se zove Novčna vrata na koneviški cestL Na desni in levi teko stari mestni nasipi, zadaj pa so hiše. Postavili so nas po kritih hodnikth poleg teh vrat, ld so jih bili saperji trdno zaklenili irv zadelali. Stotnik Vidal je sedaj poveljeval bataljonu, ki se je bil skrčil na tristcpetindvajset moi. Nekaj starih, črvojedih palisad smo imeli za dbram!bo. Po vseh cestah pred nami se je bližal sovražnik, Ze neka,j min-urt se je slišalo topovsko streljanje: Hiioher je na dnjrgeTn koncu mesta nasOcočil balteko pred- mestje. Kmalu nato se je oglasrlo streljaivje od desne strani: Bernadotte je napadel vrata pri zeljnatih vrtovih in skoro istočasno so padle prve avstrijl^ce granate v naše lcrite hodnike. Kot toča so padaie droga za drago. Nekatere so letele preko zadnjih vrat in se razpočile nad hišami ali po predmestnih cestah. Ob devetih so se Avstrijci na konevi^ci oesti razvretili v kolone za napad. Poplavili so nas od vseh strani. Kljjub temu je vzdržal bataljon do desetih. Potem smo semorali umakniti za stare nasipe, kamor so nam sledili Avstrijci skozi vrzel med navskrižndin streljanjem dvajsetega in štirinajstega linijskega polka. Ti siromalri niso bRi tako l>esni kot IVusi, a so bili vendarle hrabri, kajti okro-gp polenajstih so vzelf nasipe. Mi smo streljali nanje z vselv t>ližnjih oken Tpa ]ih nismo mogli vreči doli. Še-st mesec€T poprej bi se mi bila gnusila taka mo-ritev, zdaj pa sem bil doživel že toliko drugega, da sem bil neobčutljiv, kakor v vojni osivel vojalk. Še zmenil se nisem več za smrt enega ali sto Ijudi. Dosiej je bilo še vse prav, a kako naj zdaj pridemo dz hiš. Sovražnik je bil zasedd vse vhode. Umakniti smo se mogli samo še čez strehe. To je bil eden izmed najhujših trenutkov, kar se jih spommjam. Hipoma mi je prišlo na misel, da bi bili tu ujeti kakor lisice, katere hočejo iovci z dimom uničiti v luknji. Stopil sem k oknu in videl, da drži na dvorišče in da ima to dvorišče izhod samo ns pTednjo stran. Ko sem bil zopet stopil v sobo, kjer nas je bilo dvanajst, sem ugledal seržanta Pinta, ki se je z visečimi rokami naslanjal ob steno. Pravkar je bil krogio dobil v trcbuih. Med pokanjem strelov nam je rekel: »Fantje, ixranite se! . . . Pokažite jim, da smo jim vendarle kos, lopovom-« Spodaj je bobnelo ob vrata, kakor bi streljali s topovi. Streljali smo neprestano, a srno bili že popolnoma obupali. Naenifcrat je nastal spodaj velik hrup, kakor od dirjajočih konj. Streljanje je prenehalo. Skod smodnikov dka sn>o videli, kako so štirje švadroni ulanov kakor levi navalili na Avstrijce. Vse se je ucmikal-o. Sovrežnik se je spustii v beg, a dolge stdice z rdečimi praporčki so bile hitrejš« od niii in so se jim kot puščice zadirale v hibej. (Darlje pdbodnjSS.)