30 Združimo se! Še nam odmeva veličastna pesem: „Bogu bodi čast in slava na visokosti in mir ljudem na zemlji, kateri so blage volje." Kdo si ne želi biti blage volje? Lete deležni morejo biti le mirni ljudje. Mir je oznanoval naš Zveličar in prvi njegov pozdrav po ustajenju aposteljnom bil je: ,.Mir Vam bodi!" Po vsem svetu razposlal je naš Gospod svoje aposteljne zapovedujoč jim, mir ozna-novati. Po tem povelju tudi še dandanes pošiljajo nasledniki aposteljnov svoje duhovne v imenu Jezusa Kristusa do svojih ovčic. Zato pa tudi ni težko spoznati pravega učenca Gospodovega, ker on tudi v resnici mir oznanuje, ker je sam miren in želi sebi in drugim mirnega življenja, ki je podlaga zadovoljnosti in sreči po-zemeljski. Kteri tedaj žele mirnega življenja in kteri sovražijo prepir in vse to, kar k prepiru napeljuje, takim z vso odločnostjo kličemo: „Bratje, združimo in zjedinimo se!" V združenji in edinosti je moč. Te besede naj veljajo posebno duhovnim gospodom, katerim kliče »Slovenec" na prvi strani 1. štev. tekočega leta: „Kdor tedaj želi mirnega življenja in kdor se takoj strese, če se kdo njegovi osebi malo prenerahlo približa, takega svarimo z vso odločnostjo, naj se ne združi z nami." Ker je večina duhovnikov mirnega značaja in se ogiba nepotrebnega prepira, bi bilo umestno, da se združimo vsi duhovnega in posvetnega stanu, ki želimo mirnega življenja. Nikar si ne domišljujmo, da nam brez prepira ni možno živeti. Vsaj tudi vidimo, da naši slovenski sosedje kolikor le možno mirno med saboj žive. Ni pa niti dežele niti deželice, kjer bi razsajal tak bratomorni boj, kakor ravno na Kranjskem in to na veselje naših nasprotnikov. Slovenci, mirnega značaja — zdramimo se! Delajmo z vsemi močmi na to, da neha prepir, ki je veri in narodnosti na kvar, ki provzroča, da se nam 31 posmehujejo naši sovražniki in da zgubljamo vpliv, katerega smo si še složnim delovanjem prejšna leta v postavo-dajalnih zastopih in pri vladi priborili. Ker naše stare „Noviceu najbolj mirno pišejo po geslu svojega ustanovitelja, nepozabnega očeta Bleiweisa: „Vse za vero, dom, cesarja" in so se uže mnogokrat obsojale boj, kateri se strastno bije med slovenskimi brati na Kranjskem, smo preverjeni, da bodo radostno sprejemale spise, katere bo vdihnila krščanska ljubezen, ki ne pozna ne prepira, ne sovraštva. Ker bo tako naše ravnanje strogo po katoliških načelih, opiraje se na mir in ljubezen, ni se bati od nobene strani resnega nasprotnika in z vztrajnim delo vanjem v tem zmislu, moramo priti do sloge, katero gotovo vsaki pravi katoliški Slovenec pogreša, in če je ne, mu je prepir le obrt.