december 2020

december 2020 brezplačno

04/2020

Poštnina plačana pri pošti 3220 Štore

Srečno in
zdravo
2021!

1

kazalo
KOLOFON
Odbor za izdajo časopisa si
pridržuje pravico do sprememb
in krajšanja prispevkov, če je
le-to potrebno.
Prispevke s fotografijami
pošljite po pošti na CD-ju
ali na elektronski naslov:
obcina@store.si,
store.obcina@gmail.com.
Zaradi predvidenega izida
naslednje številke v marcu
2021 pričakujemo vaše
prispevke do
15. februarja 2021.
Odgovorna urednica:
Ivanka Tofant
Prispevke lektorirala:
Mojca Rožman
Uredniški odbor:
Rosvita Jager
Mojca Rožman
Cvetka Šuster
Ivanka Tofant
Dušan Volavšek
Foto naslovnice:
Rosvita Jager
Foto zadnja stran:
Rosvita Jager
Prispevke zbrala:
Nena Kopinšek
Priprava za tisk:
Grafika Gracer, d.o.o.
Lava 7b, Celje

Štorski občan izhaja v nakladi
1750 izvodov. Poštnina plačana pri
pošti Štore. Na osnovi Zakona o
davku na dodano vrednost
(Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00,
27/00, 66/00) se za glasilo plačuje
22 % davek na dodano vrednost.

2

3
17
21
26
28
31
32
33
35
39
48

Aktualno
Zgodilo se je
O delu društev
Znan obraz
Zanimivosti
Živimo zdravo
Dogajanje v Domu Lipa
Duhovne strani
Srebrne niti
Utrinki iz osnovne šole in vrtca
Koledar dogodkov
OBČINA ŠTORE
Cesta XIV. divizije 15, 3320 ŠTORE
E: obcina@store.si
T: 03/780 38 40
www.store.si
Uradne ure in uradne ure po telefonu:
ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
četrtek: odprta samo sprejemna pisarna
petek: od 9.00 do 13.00
Uradne ure župana Mirana Jurkoška:
ponedeljek-četrtek: od 7.30 do 9.00
sreda: od 15.00 do 17.00
KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA
Svetina 6, 3220 ŠTORE
T: 00/780 38 40
Uradne ure krajevne skupnosti Svetina:
po predhodnem dogovoru na T: 031 426 869 (Marko Preložnik)

december 2020

Spoštovani občanke in občani!
Življenje nam vsak dan prinese kakšno presenečenje. Leto 2020 je vsekakor dokaz za
to. Presenečenj nam to leto res ni manjkalo in to takšnih, ki se bodo še dolgo pisala
v zgodovinske knjige. Vem, da so ti časi za marsikoga težki bodisi v ekonomskem
smislu ali osebno. Ker za dežjem vedno posije sonce, verjamem, da bodo tudi ti težki
časi minili.
Če izvzamemo izzive, ki nam jih je prinesel koronavirus, smo lahko kot lokalna skupnost z bilanco leta, ki se zaključuje, zadovoljni. Zaključili smo z izgradnjo športnega
igrišča pri OŠ Štore, obnovili kanalizacijo in cesto v Ulici Karla Vovka, rekonstruirali
cesto v Kompolah (Ocvirk–Kvasek), zgradili del kanalizacije ter rekonstruirali cesto
s pločnikom in stojnimi mesti za javno razsvetljavo v spodnjih Štorah (od Opeke do
mostu), delno obnovili prostore društev v Udarniški ulici, namestili sedem dostopkovnih točk za WI–FI, na Svetini postavili drogove javne razsvetljave, pomagali pri
obnovi fasade na cerkvi sv. Križa, veliko vlagali v sanacije cest po neurjih itd.
Pripravljen je tudi proračun za leto 2021, ki je v veliki meri zgodovinski za Štore,
saj načrtujemo kar nekaj velikih investicij. Največja med njimi in nasploh največja
investicija do sedaj je gradnja športne dvorane Štore, sledi izgradnja kanalizacij na odsekih spodnje Štore, Draga
in Opoka, ureditev knjižnice z občinskimi prostori, rekonstrukcija ceste Prožinska vas –Zagaber in še bi lahko
našteval.
Spoštovani,
ob koncu leta se želim zahvaliti vsem, ki pomagate graditi našo skupnost, vsem, ki prispevate k skupni dobrobiti in
še posebej VELIK hvala vsem, ki na kakršen koli način delate in pomagate pri premagovanju koronavirusa. Novo
leto je vedno začetek nečesa novega, zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi premagali tudi to ter z optimizmom, delavnostjo in ustvarjalnostjo skupaj še naprej gradili lepo občino Štore.
Vsem želim blagoslovljen božič ter mirne in vesele praznike. Preživite jih doma v krogu najbližjih. V letu 2021 pa
vam želim veliko medsebojnega razumevanja, veselih trenutkov in sreče, predvsem pa zdravja.
Miran Jurkošek, župan
Vsaka beseda, vsak pogled,
vsako dejanje in vsak nasmeh
lahko prinese srečo drugim ljudem.
Vsak trenutek je lahko nov začetek.
Velika upanja ustvarjajo velike ljudi,
zato pojdimo radostno naproti novemu letu 2021.
Naj se Vam in Vašim najdražjim
uresničijo mnoga pričakovanja
in naj bo zdravje Vaš sopotnik.
Vesel božič in vse dobro v 2021 vam želijo
občinska uprava, občinski svet Občine Štore in svet KS Svetina
Sveti večer. Tako enak vsem prejšnjim, pa letos vendarle tako drugačen od vseh! Naše potovanje brez razdalje
in časa je potovanje od nevednosti k spoznanju. Tako sta na sveti večer potovala tudi Marija in Jožef: z zaupanjem
in neomajno vero.
Novo leto. Tako enako vsem prejšnjim, pa letos vendarle tako drugačno od vseh! Vsako leto smo si rutinsko želeli
zdravja, sreče, miru, prijateljskih objemov, dobre volje. Tudi letos si bomo izrekali voščila s takšnimi željami. Verjetno v drugačni obliki, mogoče malo manj osebno, a z globljim razmislekom, kaj nam te vrednote pomenijo. Naj v
prihajajočem letu 2021 dobijo še večjo moč.
									
Odbor za izdajo časopisa
3

A K TU AL N O

POSEBNI POGOJI DELOVANJA V ČASU EPIDEMIJE v
Zdravstveni postaji Štore
Spoštovani!
Glede na zaostrene epidemiološke razmere, ki nas vodijo v varno delo, je vstop v Zdravstveno postajo
Štore mogoč za bolnike, ki so se predhodno naročili na pregled, le skozi glavni vhod. Paciente ob naročeni
uri sprejme medicinska sestra, ki pred vstopom opravi triažo pacientov. Na preglede prihajajte točno in v
zdravstveno postajo vstopajte največ 15 minut pred terminom.
POKLIČITE NAS ALI NAM PIŠITE
Bolnike prosimo, da se o zdravstvenih težavah posvetujejo preko telefona ali po e- pošti s svojim izbranim
ali nadomestnim zdravnikom (ambulantni e-naslov), ki jim bo podal vsa potrebna navodila za zdravstveno
oskrbo.
V ZP Štore smo dosegljivi od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 ter od 13.30 do 19.30 na telefonski
št. informacij ZP Štore: 03 780 23 10, pokličete pa nas lahko tudi direktno v posamezne ambulante.
ORDINACIJSKI ČASI
Aktualni ordinacijski časi vseh ambulant (tudi zobozdravstvene ambulante in nevrofizioterapije) so
objavljeni na spletni strani (izjeme so v primeru odsotnosti zdravnika):
https://www.zd-celje.si/si/zp-store/.
KAJ V NUJNIH PRIMERIH?
Bolniki naj se v nujnih primerih obrnejo na URGENTNI CENTER CELJE
(pon - ned: 0.00 - 24.00) na tel.: 03 423 30 79.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožajočega stanja pokličite 112.
PRIPOROČAMO VAM
Tudi v zimski sezoni poskrbite za zdrav življenjski slog - vzdržujte dobro telesno kondicijo, uživajte
uravnoteženo prehrano in si privoščite dovolj spanca, tako boste kar najbolje okrepili svoj imunski sistem.
Hvala za razumevanje in upoštevanje navodil. Ostanite zdravi!
Sanja Bulatović, dr.med., spec. družinske med. vodja Zdravstvene postaje Štore
Aktualne informacije:
https://www.zd-celje.si/si/zp-store/

4

december 2020

Povzetek zapisnika
10. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,
ki je bila v sredo, 21. oktobra 2020, ob 15.30
v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore
DNEVNI RED 10. SEJE:
1. Potrditev zapisnika 9. redne seje občinskega
sveta.
2. Imenovanje novega člana nadzornega odbora
občine Štore.
3. Imenovanje članov:
a) nadzornega sveta v družbi Simbio d.o.o.;
b) nadzornega sveta v družbi Vodovod – kanalizacija d.o.o.;
c) sveta zavoda Celjskih lekarn;
d) sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje;
e) sveta zavoda Osnovne šole Štore.
4. Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2020.
5. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto
2020.
6. Predlog Odloka o 2. rebalansu proračuna občine
Štore za leto 2020.
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
kategorizaciji občinskih cest v občini Štore – hitri
postopek.
8. Določitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
9. Pobude in vprašanja.
Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 9.
redne seje z dne 28. 5. 2020. Ker je članica nadzornega
odbora Lucija Polak podala odstopno izjavo, je občinski
svet ugotovil, da ji je prenehal mandat, za preostanek
mandata pa je za člana nadzornega odbora občine Štore
imenoval mag. Dušana Kraglja.

Na 10. redni seji je občinski svet občine Štore kot predstavnika Občine Štore v nadzornem svetu družbe SIMBIO d.o.o. predlagal Gorana Blatnjaka, kot predstavnika
Občine Štore v nadzornem svetu družbe VODOVOD –
KANALIZACIJA d.o.o. pa je skupščini družbe predlagal
Marjana Doberška. V svet zavoda Celjske lekarne je za
predstavnika občine kot soustanoviteljice imenoval Simona Krofliča. Za predstavnika ustanoviteljic občin Vojnik, Štore in Dobrna v svetu zavoda Zdravstveni dom
Celje je imenoval Primoža Kalužo. Za člane sveta javnega
zavoda Osnovne šole Štore pa je občinski svet imenoval
naslednje predstavnike ustanoviteljice: Mitjo Oberžana,
Andrejo Videc in Majo Godec.
Na tej seji je občinski svet dopolnil načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2020, tako da je
v načrt razpolaganja z zemljišči vključil zemljišče s parc.
št. 1403/2, k.o. Teharje.
Seznanil se je s polletnim izvrševanjem proračuna za leto
2020 in sprejel Odlok o 2. rebalansu proračuna občine
Štore za leto 2020.
Spremenil in dopolnil je Odlok o kategorizaciji občinskih
cest v očini Štore ter določil status grajenega javnega
dobra lokalnega pomena na nekaterih nepremičninah, ki
so v zemljiški knjigi vpisane kot last občine Štore.

5

A K TUAL N O

Povzetek zapisnika
11. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠTORE,
ki je bila v četrtek, 26. novembra 2020, ob 15.30
v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore
DNEVNI RED 11. SEJE:
1.

Potrditev zapisnika 10. redne seje občinskega
sveta.

2.

Odlok o proračunu občine Štore za leto 2021 –
prva obravnava.

3.

Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine
Štore za leto 2021.

4.

Sklep o načinu financiranja političnih strank iz
proračuna občine Štore 2020–2022.

5.

Dopolnitev načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2020.

6.

Ukinitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.

7.

Pobude in vprašanja.

Občinski svet občine Štore je potrdil zapisnik svoje 10.
redne seje z dne 21. 10. 2020. Na 11. redni seji dne 26.
11. 2020 je sprejel Odlok o proračunu občine Štore za
leto 2021 v prvi obravnavi in ga dal v javno razpravo.
Skupaj s proračunom je sprejel Načrt ravnanja s stvarnim
premoženjem občine Štore za leto 2021.
Sprejel je tudi sklep o načinu financiranja političnih strank
iz proračuna občine Štore v mandatnem obdobju 2018–
2022, v skladu s katerim političnim strankam, ki so kandidirale kandidate oziroma kandidatke na zadnjih volitvah
v občinski svet in ki so dobile najmanj polovico števila
glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega
sveta, pripada mesečno 0,30 EUR na glas volivca, ki je
veljavno glasoval za posamezno politično stranko.
Financiranje političnih strank se tako do konca tega mandatnega obdobja izvede po naslednjem razdelilniku:

Politična
stranka
na LV 2018

št. glasov

na leto

SDS –
SLOVENSKA
DEMOKRATSKA
STRANKA

611

2.199,60 EUR

SD – SOCIALNI
DEMOKRATI

271

975,60 EUR

DeSUS DEMOKRATIČNA
STRANKA
UPOKOJENCEV
SLOVENIJE

175

630,00 EUR

SNS –
SLOVENSKA
NACIONALNA
STRANKA

122

439,20 EUR

NSi – NOVA
SLOVENIJA –
KRŠČANSKI
DEMOKRATI

109

392,40 EUR

ZDM – STRANKA
ZA DELOVNA
MESTA

99

356,40 EUR

SKUPAJ

4.993,20 EUR

Občinski svet občine Štore je na svoji 11. seji sprejel
sklep o dopolnitvi načrta ravnanja s stvarnim premoženjem občine Štore za leto 2020, tako da je v načrt razpolaganja z zemljišči za leto 2020 vključil parcelo 1154 in
parcelo 1160/2, obe v k.o. Teharje. Pri nepremičnini s
parcelno št. 1140, k.o. Teharje, je ukinil statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
Gre namreč za parcelo z občinsko stavbo na Cesti
XIV. divizije 15, Štore, ki jo Občina Štore prodaja (več
na spletni strani pod Razpisi → Ostali razpisi).
Gradivo za seje občinskega sveta je dostopno na spletni
strani www.store.si pod zavihkom Organi občine, Občinski svet.

6

december 2020

Zimska služba 2020/21
Zimska služba se bo izvajala pod
enotnimi pogoji. S svojim delom prične
na glavnih cestah (kjer so avtobusne
proge), ko zapade 10 cm snega, na
vseh drugih pa takrat, ko zapade 15
cm snega.
PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA
OBČINSKE CESTE PO BCP-JU
1. prioriteta (pomembnejše lokalne
ceste)
Cesta je prevozna z ustrezno zimsko
opremo, če na cesti NI VEČ KOT 10
CM SNEGA, aktivnosti pluženja in
posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne
snežiti. Možna je začasna ustavitev
prometa do dveh ur pri obilnem in
trajnem sneženju, medtem ko je v času
pluženja omogočeno odvijanje prometa
z uporabo verig. (Prevoznost ceste od
5. do 22. ure.)
VELJA SAMO ZA:
- ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE);
- KOMPOLE-OPOKA;
- PROSENIŠKO-OGOREVC;
- ZAGRAD-POLULE-ZVODNOZGORNJE PEČOVJE-ŠTORE.
2. prioriteta (ostale lokalne ceste)
Aktivnosti pluženja in posipavanja se
pričnejo takoj po usposobitvi cest 1.
prioritete. Velja, da je cesta prevozna
z ustrezno zimsko opremo, če na cesti
NI VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne
zaustavitve prometa so možne MED 22.
IN 5. URO TER OB DELA PROSTIH
DNEVIH. Promet se odvija z uporabo
verig.
VELJA ZA LOKALNE CESTE:
- CESTA SKOZI ŽELEZARNO;
- SVETINA-KANJUCE-SELOŠENTRUPERT;
- DOM NA SVETINI;
- LAŠKA VAS (OD KOZOLCA DO
KAPELE ZAKELŠEK);
- MOSTE-ZAGABER-MEJA Z
OBČINO ŠENTJUR-HRUŠEVEC;
- LIPA-ZDRAVSTVENI DOMSKOZI ULICO KARLA VOVKA DO
KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE;
- JAVORNIK-GLAŽUTA-SAMO DO
DOMAČIJE ZAJC;
- PROŽINSKA VAS-VRBNOOGOREVC;
- PEČOVJE.

3. prioriteta (javne poti, parkirišča)
Posipavanje poledice se začne takoj, ko
se zazna pojav. Ceste se plužijo, dokler
je mogoče z običajnimi plužnimi sredstvi, potem se le-te zaprejo. Zapore so
možne do dva dni oziroma krajevnim
razmeram ustrezno. Odvijanje prometa
je možno z uporabo verig.
VELJA ZA CESTE:
• KRESNIKE:
- celotno območje,
• OGOREVC:
- naselje Ogorevc,
• DRAGA:
- most-Draga-Križ,
- Jazbec-Zagorc ter mimo večstanovanjskega objekta,
• ŠTORE:
- Vrtna ulica,
- Razgledna ulica,
- Kovinarska ulica,
- Udarniška ulica,
- Ulica XIV. divizije – spodnje Štore,
- Železarska cesta,
• KOMPOLE:
- Gorica,
- mimo Špulcar-Gajšek,
- mimo Renčlja,
- Vrhovšek-križišče Furlani,
• PROŽINSKA VAS:
- Straža-Žekovca,
- Teržan-Oset,
- Loke,
• ŠENTJANŽ:
- odcep do domačije Mastnak,
- odcep do domačije Zupanc-Novak,
- odcep do domačije Štarkl,
- odcep do domačije Tovornik-Anclin,
- odcep Žarovišče,
- odcep Vreča,
- odcep ob Žekovskem potoku,
• LAŠKA VAS:
- odcep mimo domačije Brecelj,
• PEČOVJE:
- odcep Jurkošek,
- odcep vodohram Doberšek,
- odcep Romih,
- odcep Čanžek,
• SVETLI DOL:
- odcep do domačije Kapel,
- odcep Zalonka,
• KANJUCE:
- odcep Lešje kapela-Klepej,
- odcep Slatina,
- odcep Veliki vrh,
• JAVORNIK:
- odcep Javoršek,

•
-

odcep Gradišnik,
odcep Mrzla planina,
odcep Vodruž-Kozarica-Slemene-Javornik,
SVETINA:
odcep Ravnine,
odcep mimo Frece.

4. prioriteta
V zimskem času se ceste ne vzdržujejo
in se z zapadlim snegom zaprejo za ves
promet.
Zakonske podlage:
- Odlok o občinskih cestah (Ur. list
RS, št. 102/99) in
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del
na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS,
št. 62/98, 110/02).
Prav tako se ne sme puščati na cesti
ali metati na cesto snega ali kakršnihkoli
predmetov, po cesti razsipati sipek
material ali kako drugače onesnaževati
cesto.
Zakonska podlaga:
- 12. točka 2. odstavka 44. člena
Odloka o občinskih cestah (Ur. list
RS, št. 102/99).
KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE
SE BODO ČISTILE:
- parkirišče pri Osnovni šoli Štore;
- parkirišče pri podružnični šoli
Kompole;
- parkirišče v spodnjih Štorah nasproti
občinske stavbe.
Zimska služba se bo izvajala kot
v preteklih letih, za vse morebitne
intervencije se lahko obrnete na
kontaktni osebi: BRANKO MLAKAR,
tel.: 041/720-549 in VINKO HORJAK,
tel.: 051/650-114.
OPOZARJAMO, da tudi pri klicih
upoštevate prioritete, ki so objavljene
zgoraj!
Poudarjamo tudi, da se HIŠNI
PRIKLJUČKI in odseki cest, kjer ni
stanovalcev, NE PLUŽIJO!
Miran Jurkošek,
župan občine Štore
7

A K TUAL N O

Zaključena izgradnja športnega
igrišča pri Osnovni šoli Štore
Občina je v mesecu juliju 2020 z izbranim izvajalcem, to je
podjetje INTERSTAR d.o.o. iz Štor, podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo projekta »ŠPORTNO IGRIŠČE NA LIPI
– pri Osnovni šoli Štore«. Pogodbena vrednost gradbenih
del je znašala 359.704,86 EUR z DDV. Izvajalec je z deli pričel
meseca julija in jih tudi že zaključil.

Investicija vključuje stroške izvedbe gradbeno obrtniških del
in ureditev okolice. Tako je zgrajeno igrišče za mali nogomet
na umetni travi, igrišče za odbojko in košarko na poliuretanski
podlagi ter atletska steza okoli igrišča za mali nogomet. Gre
za skupaj dobrih 3000 m2 urejenih športnih površin.
8

december 2020

Poleg lastnega financiranja iz proračuna občine Štore je projekt finančno podprla Fundacija za šport iz naslova javnega
razpisa za sofinanciranje gradnje športnih objektov, po katerem si je občina zagotovila nepovratna sredstva v višini
65.000 EUR.
Občina je v tem letu za ta namen koristila tudi nepovratna in
povratna sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo iz naslova 23. člena ZFO-1 v skupni višini 140.850 EUR.
Pri Osnovni šoli Štore do sedaj ni bilo razpoložljivih ustreznih površin za izvajanje športne vzgoje osnovnošolcev in za
izvajanje druge organizirane športne vadbe ter za rekreacijo
mladine in starejših. Z izvedbo te investicije se bo naslednje
leto, ko je predvideno rušenje obstoječih telovadnic in gradnja
nove športne dvorane, tudi lažje izvajal pouk športa.
S pridobitvijo športnih površin v naravi se bodo izboljšali pogoji za razvoj športno-družbenih aktivnosti, povečanje možnosti zaposlovanja in športnega turizma.
Občinska uprava
9

A K TUAL N O

Vandalizem brez besed

Obnovljena cesta v Kompolah
Lepe jesenske dni letošnjega leta smo izkoristili za izvedbo še
ene prepotrebne investicije v naši občini. Pogodbena vrednost projekta z uradnim nazivom »Rekonstrukcija ceste Kompole – del JP 912111 (Ocvirk–Kvasek) z ureditvijo parkirišča
pri igrišču Kompole« znaša 116.931 EUR z DDV.
Staro dotrajano cesto je izvajalec del, to je PGP GRAD d.o.o.,
odstranil ter pripravil podlago in asfaltiral novo cesto v širini
3,5 m in dolžini 700 m. S tem so odpravljene večletne težave z zadrževanjem vode na cestišču in hkrati omogočen lažji
dostop do manjšega zaselka v Kompolah.

10

december 2020

Prvi del investicije, to je izgradnja ceste, je zaključen, ureditev
parkirišča pri »Gajski hosti« pa nas še čaka in ga bomo, v
kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere, uredili v zimskem času.
Za izvedbo tega dela je namreč predhodno potrebno položiti
manjkajoč kanalizacijski vod za del hiš v Kompolah, ki še ni
priključen na javno kanalizacijsko omrežje.
Občinska uprava

Urejen tudi del
ceste v spodnjih
Štorah

Zaradi povečanih potreb po dodatni električni energiji v nekaterih gospodarskih družbah, ki delujejo znotraj »stare železarne«,
je podjetje Petrol d.d. izvedlo gradnjo novega elektroenergetskega kablovoda. Hkrati s tem je občina zgradila del kanalizacijskega omrežja, v sklopu katerega je bilo izvedeno obsežno
podvrtavanje pod Voglajno. Ker je bil obseg položenih kanalov zelo velik, je bilo potrebno v celotni dolžini od železnice pri
Opeki do mostu pri podjetju Valji obnoviti tudi cestišče. Novo
cestišče je obnovljeno v širini 5 m. V sklopu ureditve sta bila
urejena tudi pločnik in stojna mesta za javno razsvetljavo. Vrednost investicije je skupaj znašala 96.000 EUR.
S to investicijo smo zelo pripomogli k zmanjšanju prometnega nereda, ki je vladal na tem območju, hkrati pa povečali
prometno varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem
pa pešcev.
Občinska uprava

V teh nepredvidljivih časih, ko se ljudje znajdejo v raznih
stiskah zaradi trenutnega Covida in posledično izgube
službe, se je marsikomu spremenilo tudi življenje, zato
pride občasno še kako prav topel obrok malice, za katero poskrbi in jo podari Storkom Tuli d.o.o. Slednji s
svojo dobrodelnostjo že kar nekaj let našim občanom
mesečno podarja bloke, s katerimi lahko prosilci prevzamejo hrano.
Veseli smo, da se dobrodelnost v našem kraju ohranja in
z njo ustvarja zaupanje v pomoč sočloveku.
Verica Štante
11

AK TU AL N O

Evropska unija bo sofinancirala
izgradnjo manjkajočega dela
javnega kanalizacijskega sistema v
aglomeraciji Štore
Občina Štore, Občina Vojnik in Mestna občina Celje sodelujemo v skupnem projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda
v porečju Savinje, pri čemer je Mestna občina Celje nosilna
občina. Vse tri občine bomo za projekt, ki je skupaj ocenjen
na 11,1 milijona evrov z DDV, prejele nekaj manj kot 5,9 milijona evrov sredstev sofinanciranja, in sicer 4,7 milijona evrov iz
EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) ter 1,2 milijona evrov
iz državnega proračuna. Projekt, ki je v občini Štore ocenjen
na nekaj več kot 2,3 milijona evrov brez DDV, bo sofinanciran v višini malo manj kot 1 milijon evrov. Preostanek bo
občina zagotovila v proračunih za naslednji dve leti.
Gre za izgradnjo več različnih posameznih odsekov kanalizacije v vseh treh občinah v skupni dolžini 26,8 kilometra, in

sicer na območjih manjših aglomeracij, ki do sedaj še niso
bile priključene na javno kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave.
V skladu z nacionalnimi usmeritvami smo lahko kandidirali le
za izvedbo manjkajočih odsekov kanalizacije v aglomeraciji
Štore, to je v aglomeraciji, ki obsega več kot 2 tisoč populacijskih enot (PE). Žal ostale aglomeracije tega kriterija ne
izpolnjujejo.
Na občini smo tako že v letu 2019 pridobili 5 gradbenih
dovoljenj za projekte z nazivom Izgradnja manjkajoče javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v
aglomeracijo Štore, podprojekti: spodnje Štore, Draga, Nad
stolarno–Razgledna ulica, Opoka (Prožinska vas) in Štore–
Lipa–Pečovje. Za te odseke smo z lastniki zemljišč, po katerih bodo potekali kanalizacijski vodi, uskladili in sklenili tudi
več kot 50 služnostnih pogodb. Vsi projektni partnerji smo
skupaj pripravili tudi obsežno vlogo za neposredno potrditev
te operacije.
Samo v občini Štore bomo zgradili 7.182,95 metra kanalizacijskega omrežja in nanj priključili 117 objektov ter 4
črpališča. Odpadna voda, ki se zdaj na nekaterih območjih
iz pretočnih greznic nekontrolirano izliva v podtalnico in bližnje
jarke oziroma vodotoke, se bo po priključitvi na kanalizacijsko
omrežje čistila v čistilni napravi Celje.
V mesecu juliju je bilo za izvedbo teh investicij izvedeno javno
naročilo, ki ga je na podlagi pooblastil občin izvedlo podjetje
Simbio d.o.o. Najugodnejši ponudnik za vseh pet odsekov v
občini Štore je bilo podjetje VOC d.o.o.. Dela se bodo izvedla
v dveh letih, in sicer odseki spodnje Štore, Draga in Opoka v
letu 2021, odseka Nad stolarno–Razgledna ulica ter Štore–
Lipa–Pečovje pa v letu 2022.
Za varovanje okolja, ohranjanje virov pitne vode in zagotavljanje boljših življenjskih ter sanitarnih pogojev je ta naložba
nujno potrebna, novica o pridobitvi sredstev sofinanciranja pa
zelo dobrodošla in vzpodbudna.
				
			
Občinska uprava

12

december 2020

WIFI4EU – vzpostavljeno je
brezplačno brezžično omrežje na
nekaterih javnih površinah v občini
Občina Štore je bila v letu 2019 ena izmed občin iz celotne Evropske unije, ki je
uspešno kandidirala na razpisu WiFi4EU in je pridobila sredstva v obliki vavčerja
v višini 15.000 evrov. Občina je z agencijo INEA podpisala sporazum o dodelitvi
nepovratnih sredstev za vzpostavitev Wi-Fi točk za brezplačni internet na javnih
mestih.
Javni poziv za zbiranje predlogov na evropskem razpisu WiFi4EU je potekal že v
letu 2018, prijavo pa je oddalo kar 13.000 evropskih občin. Med izbranimi 2.800
evropskimi občinami je izvršna agencija Komisije, ki je odgovorna za izvajanje
tega projekta, objavila seznam zmagovalnih občin, med katerimi je bila tudi občina Štore.
Namen pobude WiFi4EU je prebivalcem in obiskovalcem omogočiti kakovosten
brezplačen dostop do interneta visoke hitrosti na izbranih javnih površinah, kot
so parki, trgi, knjižnice ipd. S projektom smo želeli pokriti čim večji del javnih
površin občine, vendar zaradi tehničnih zahtev projekta in pretežno gričevnatega
območja občine to žal marsikje ni bilo mogoče.
Izvajalec del, podjetje Ellatron d.o.o., je v mesecu novembru zaključil s tehnično
izvedbo projekta. Nameščenih je bilo 18 dostopnih točk.
S tem je zagotovljeno brezplačno WIFI omrežje na naslednjih lokacijah:
Lokacija

Delovanje

Gasilski dom Prožinska vas

na prostem

Podružnična šola Kompole

na prostem

Kulturni dom Štore

na prostem in v kulturnem domu

Mercator center Štore

na prostem in v prostorih knjižnice ter občine

Športni park Lipa

na prostem

Zdravstveni dom Štore

na prostem

Vrtec Lipa in novo igrišče pri OŠ

na prostem

S sredstvi koriščenja bona EU se je financirala nabava in namestitev potrebne opreme, občina pa bo še tri leta zagotavljala
vzdrževanje opreme ter krila stroške internetnih priključkov.
Če želite brezplačno omrežje uporabljati, se s svojo mobilno napravo povežite na omrežje z imenom WIFI4EU, v
naslednjem koraku pa se samo strinjate s pogoji uporabe.
Vse lokacije so označene s posebnimi nalepkami.
Občinska uprava

13

A K TUAL N O

Pilotni projekt Dolgotrajne oskrbe na
Celjskem se zaključuje, uporabniki
so zelo zadovoljni
Trenutni sistem ne pokriva vseh potreb. Ostaja pa negotovost, kdaj bo dolgotrajna oskrba urejena s sistemskim zakonom.
Zdravstveni dom Celje s partnerji Centrom za socialno
delo Celje, Javnim zavodom Socio in Domom sv. Jožef
že dve leti izvajajo projekt »Vzpostavitev sistemskih storitev izvajanja dolgotrajne oskrbe v celjski regiji«. Projekt
se financira iz Evropskega socialnega sklada in proračuna
Republike Slovenije. V okviru projekta trenutno oskrbujejo 146 oseb, od tega 14 iz občine Štore. 88 upravičencev
še čaka na izvajanje storitev. E-oskrbo (pomoč na daljavo)
prejema 56 upravičencev. Oskrbovanci in njihovi svojci so
zelo zadovoljni, o čemer pričajo številne pohvale.
Storitve so za uporabnike, vključene v projekt, brezplačne.
Med številnimi prejetimi pohvalami uporabniki in njihovi svojci
izpostavljajo veliko predanost osebja ter zelo dobro organizacijo dela. Veliko jim pomeni, da kljub vsem težavam, ki jih imajo, lahko zaradi oskrbe na domu ostajajo v domačem okolju.
Povejo, da osebje prinaša v njihova življenja veliko pozitivne
energije, kar je za starejše ljudi, ki so velikokrat osamljeni, izjemnega pomena. Takole so uporabniki izražali svoje zadovoljstvo in pohvale:
»Naša babica močno odklanja oskrbo v domu za starejše,
zato je projekt, zlasti pa prijazno in požrtvovalno osebje, ki
so duša tega projekta, izredno dobra rešitev. Pomaga in
14

olajša nam, svojcem, marsikatero tegobo, ki jo prineseta
starost in bolezen.«
»Želim se zahvaliti za vse, kar ste v tem času storili zame,
za vso pozornost v materialnem smislu, predvsem pa hvala
vsem, ki se maksimalno trudite z dobro organiziranim delom. Hvala lepa vsem, ki mi lajšate bolečine in pomagate pri
naporih vsakdana.«
»Vsi skupaj imamo z vašim delom zelo dobre izkušnje (in
posledično tudi mnenje ter oceno). Z veliko prizadevnostjo,
zanesljivostjo in doslednostjo ter prilagodljivostjo. In seveda empatijo. Še posebej iskrena in topla hvala sestram, ne
samo za izvedbo, ampak tudi za vse nasvete in priporočila.«
»Od srca se vam zahvaljujemo. V naše življenje ste nam prinesli veliko pozitivizma, dobre volje. Svoje delo opravljate z
dušo in telesom – človeško in prijateljsko.«
»Velika hvala za nego in skrb. Zelo smo zadovoljni. Hvala za
psihično pomoč in prijaznost. Vse negovalke so prijazne in
zelo pridne. Hvala, ker ste z nami.«
Zaradi velikih potreb po oskrbovanju uporabnikov je Zdravstveni dom Celje na Ministrstvo za zdravje podal predlog o
podaljšanju projekta. Dvoletni projekt, ki se je začel novembra 2018, bi se moral zaključiti 31. 6. 2020. Zdravstveni dom
Celje je s pravočasno podano vlogo in pozitivnim odgovorom

december 2020

V pilotni projekt Dolgotrajne oskrbe so se lahko vključili občanke in občani občin Celje, Štore, Vojnik in Dobrna, starejši
od 18 let, ki zaradi zmanjšanih telesnih in kognitivnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju potrebujejo pomoč.
Upravičencem do storitev dolgotrajne oskrbe se je zagotavljalo izvajanje pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih
dnevnih opravil, storitev za ohranjanje samostojnosti, storitve
psihosocialne podpore ter storitve e-oskrbe.
Predstavitveni video o projektu najdete na spletni strani Zdravstvenega doma Celje, v podmeniju Dolgotrajna
oskrba (https://www.zd-celje.si/si/eu-projekti/dolgotrajna-oskrba/).
Cilj pilotnega projekta je testirati nove rešitve na področju dolgotrajne oskrbe in omogočiti primerno dostopnost do oskrbe
ter čim daljše samostojno življenje doma. Trenutno veljavna
ureditev zagotavlja največji obseg pomoči tistim osebam, ki
so vključene v institucionalne oblike storitev. Osebe, ki so v
domačem okolju, pa so v slabšem položaju, saj nimajo dostopa do integriranih storitev.
V Zdravstvenem domu Celje skupaj s partnerji opažamo, da
trenutni sistem ne pokriva vseh potreb iz okolja, kar se kaže s
čakalnimi dobami ter pomanjkanjem kadra.

pristojnega ministrstva dosegel 6-mesečno podaljšanje. S
podaljšanjem časovnega obdobja izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe se tako aktivnosti v pilotnem okolju zaključujejo z
31. 12. 2020. Pri ponovni vlogi za podaljšanje obdobja izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe Zdravstveni dom Celje žal ni
bil več uspešen.
Kaj bo po zaključku pilotnega projekta z vsemi upravičenci
do storitev dolgotrajne oskrbe, ki so sedaj vključeni v pilotno
okolje, se v tem trenutku še ne ve.

Pomembna ugotovitev pri izvedbi pilotnih projektov, ki bodo
podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni
oskrbi v Celju, je spoznanje, da morajo zaposleni tako iz zdravstvenega kot iz socialnega področja za celostno obravnavo
posameznika sodelovati enakopravno, sinhrono in v dobrobit
upravičenca. Le s skupnim prepletanjem znanja lahko v prihodnje dosežemo celostno obravnavo posameznika.
Organizacija dolgotrajne oskrbe v prihodnje mora biti takšna,
da se ljudem/uporabnikom omogoči primerna dostopnost
do oskrbe in čim daljša samostojnost v domačem okolju ter
zagotavljanje takšne oskrbe (časovne), ki bo pomenila razbremenitev, oporo in podporo vseh udeleženih v njegovem
domačem okolju.
Zdravstveni dom Celje
15

A K TUAL N O

Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal
na pobudo slovenskih čebelarjev
Čebele oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka
tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Najpomembnejše so pri opraševanju sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–
80% cvetov. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti
opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebele, ni
mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15
do 30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! V svetu
se številne države že spopadajo s problemom pomanjkanja
opraševalcev in prav je, da spomnimo tudi na to, da morajo
ponekod na Kitajskem za opraševanje poskrbeti ročno, Japonci pa so izumili celo robotske čebele.
Zavedanje o pomenu te koristoljubne žuželke je bilo zelo
slabo in Čebelarska zveza Slovenije se je leta 2007 s ciljem
osveščati o pomenu le-te odločila za izvajanje dobrodelno-izobraževalne akcije »En dan za zajtrk- med slovenskih
čebelarjev v slovenskih vrtcih« oz. medenega zajtrka, kot
ga imenujemo čebelarji. Zajtrk smo prvič izvedli 16. novembra 2007 (tretji petek v novembru). Ideja je bila, da čebelarji
vrtcem brezplačno podarijo med in otrokom predstavijo delo
čebelarja ter pomen čebel za pridelavo lokalne hrane. Čebelarji so vrtcem in ponekod tudi osnovnim šolam podarili okrog
2000 kg medu za izvedbo medenega zajtrka. Akcija je bila
vseskozi namenjena predvsem izobraževanju in osveščanju
otrok o pomenu čebel za lokalno pridelavo hrane.
Kljub izrednemu uspehu akcije pa smo na Čebelarski zvezi
Slovenije želeli akcijo nadgraditi, jo narediti za vseslovensko,
zato smo vanjo vključili tudi ostale pridelovalce slovenske hrane. Izhajali smo iz dejstva, da je čebela tesno povezana s
kmetijstvom in pridelavo hrane: najpomembnejša naloga
čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike
življenja. Tako je našo pobudo sprva podprlo Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kasneje tudi Ministrstvo
za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije, Zbornica živilskih in kmetijskih podjetij in
Gospodarsko interesno združenje mlekarstva. Predlog pa je
podprla tudi vlada.
V letu 2011 smo medeni zajtrk nadgradili v Tradicionalni slovenski zajtrk in medu so se pridružili še maslo, kruh, mleko
in jabolko. Izvajamo ga vsako leto tretji petek v novembru in je
danes eden najpomembnejših projektov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s ciljem spodbujanja lokalne
samooskrbe, s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Projekt
je pomemben z več vidikov, saj povezuje več sektorjev (kmetijstvo, zdravje, okolje in izobraževanje - šolstvo), posredno pa
vpliva tudi na gospodarski sektor. Prav tako na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je leto kasneje, leta 2012, vlada tretji
petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Glavni
cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbu16

janje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje
čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje
mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje
zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
S projektom se je povečala ozaveščenost otrok, mladine in
njihovih staršev o pomenu čebel, pa tudi ohranjanje okolja za
pridelavo kakovostne lokalno pridelane hrane ter pomen gibanja in zdravega prehranjevanja. Izvajajo ga praktično v vseh
šolah in vrtcih po Sloveniji. Ima velik izobraževalni pomen (ta
dan so vsebine v šolah in vrtcih povezane s projektom), saj
osvešča najmlajše, ki so tudi najbolj dovzetni za podane informacije. Anketa, izvedena v letu 2014, je pokazala, da šole
in vrtci projekt ocenjujejo v več kot 98% kot zelo uspešen
oz. uspešen in 92% vseh vprašanih bo projekt izvajalo tudi
v prihodnje, a so vsebine pogosto vključene v delo tudi med
letom. Projekt vse bolj prerašča v splošno gibanje v družbi,
po katerem se zgleduje vse več evropskih držav. Anketa je
pokazala tudi to, da je projekt spodbudil nakup lokalno pridelanih živil.
Slovenija je v svetu znana kot država, ki se zavzema za zaščito čebel – predvsem z že potrjeno pobudo za svetovni dan
čebel, katere predlagatelj je bila prav Čebelarska zveza Slovenije. Zato ni presenetljivo, da svetovni dan čebel praznujemo 20. maja, to je na rojstni dan slovenskega čebelarja in
prvega učitelja na svetu, Antona Janše. S samo razglasitvijo
pa sta Slovenija in slovensko čebelarstvo v svetu postala še
bolj prepoznavna.
Če ne bomo pazili na čebele kot najpomembnejše opraševalke različnih rastlin, se lahko zgodi, da brez opraševanja ne bo
zadostne količine hrane. Propad čebel pa pomeni uničevanje
našega naravnega okolja. Prednost lokalno pridelane hrane je
zagotovo njena svežina, saj je domača hrana obrana kasneje
in ima kratko pot od njive do krožnika. Zato kupujmo lokalno
pridelana živila vsak dan in s tem podprimo slovenskega čebelarja in kmeta!
Tanja Magdič

Z GO DIL O S E JE

december 2020

“Ne le človek, tudi žival ima svoje
pravice!” (geslo svetovne zveze za varstvo žival)

Vsako leto v začetku oktobra obeležimo svetovni dan varstva
živali. Letos je to še posebej pomemben čas za naše območje, saj Društvo proti mučenju živali Celje (DPMŽ) praznuje
50-letnico svojega delovanja. DMPŽ Celje v svojem delovanju pokriva bližnje in daljne občine. Dobrodelno prostovoljno društvo DPMŽ Celje deluje s pomočjo članarin, donacij
posameznikov, članov ter podjetij. Zbrana sredstva porabijo
za zdravljenje, cepljenje in nakup hrane za brezdomne živali.
Društvo ima tudi prostovoljce, ki delujejo tudi na terenu. Teren

je obširen, zato si želijo novih članov. Predsednik društva je
Matej Videčnik, podpredsednica pa Verica Štante. Slednja si
na vseh področjih zelo prizadeva, da bi za te živali pridobili kar
največ sredstev in hrane. Njena aktivnost je usmerjena tudi na
darovanje hrane v trgovinah, kjer so v prostorih pred vhodom
v trgovino postavljene hiške in vozički za darovanje. Kar nekajkrat je že organizirala srečanja z znanimi osebnostmi, ki so
darovali lastna sredstva za hrano živalim. Ob praznovanju 50.
obletnice delovanja društva so se tokrat odzvali: glasbenica
Alenka Gotar in Anže Šuštar, znanka iz resničnostnih šovov
Sabina Mlakar ter njen partner Franci Prah, glasbenik Matic Nareks, slikarka Dolores Ponoš, glasbenik Jože Kastelo,
podžupan MOC Vladimir Ljubek in župan občine Štore Miran Jurkošek. Dogodek se je zgodil pred trgovino Mercator
v Štorah.
Društvo je ponosno na svoje delovanje, vendar se srečuje s
pomanjkanjem sredstev in članov. To pa jih ne ustavi, da bi
prenehali osveščati ljudi, da so živali potrebne naše pomoči.
Čestitke in zahvala društvu ter uspešno delovanje še v naprej!
Besedilo in foto: Rosvita Jager

17

Z G O DIL O S E JE

Bilo je pred šestdesetimi leti
Navdih za pisanje tega članka sem dobil od prijatelja Franca
Tržana, upokojenega železarja iz Štor. Človek, ki je kot varilec v takratni skupni domovini Jugoslaviji hodil na tekmovanja
kovinarjev po celotni državi in praviloma osvajal prvo ali drugo
mesto v močni konkurenci. Omenim lahko tudi, da je veteran
vojne za Slovenijo in član našega združenja. Na takšne krajane smo lahko upravičeno ponosni.
Pred časom mi je ob neki priložnosti podaril lonček, ki ga
je ob deseti obletnici delavskega samoupravljanja leta 1960
vsem zaposlenim članom podelila železarna Štore. Za to priložnost jih je izdelala tovarna emajlirane posode iz Celja. Tako
lepo je bilo pred šestdesetimi leti!
Na prostoru, kjer danes stoji trgovina Merkator na Lipi v Štorah, je bila velika prireditev v čast omenjene obletnice. V tistih
letih se je na tem mestu postavljalo mlaj, na predvečer prvega
maja kurilo kres, gasilci so spuščali rakete in na kresovanju je
bilo vedno prešerno vzdušje.
Namreč nogometno igrišče, na katerem so se pozneje odvijale vse aktivnosti, še ni bilo dokončano. To je bilo dve leti

pozneje. Pravijo, da je zgodovina naša največja učiteljica. Verjetno imajo kar prav. Rad jo imam tudi sam. Včasih zaplujem v
njene spomine in se tako z veliko mero nostalgije spominjam
tistih lepih časov in nepozabnih dogodkov.
Srečko Križanec

Še nekaj iz starih arhivov
Vodja Muzeja Južne železnice iz Šentjurja, gospod Mihael
Bučar, me vedno preseneti s kakšnimi na novo odkritimi pomembnimi dokumenti iz preteklosti. Ponavadi vse to opišem
in objavim, da lahko ob tem uživajo tudi ostali ljubitelji zgodovine in vsega tistega, kar je pri nas z njo povezanega.

Zelo me je presenetila ta izjemno prijetna ohranitev dokumenta oziroma »Pogodbe«, njena vsebina, ki je kratka in razumljiva, brez nepotrebnega nakladanja in ovijanja v meglo, lepa
ročna pisava, enostavna risba in originalni pečat. Lahko zatrdim, da je dokumentacija prišla v prave roke.

Da prijatelja Mihaela Bučarja redno obiskujem v njegovem
muzeju, ni pravzaprav nič novega. Nekaterim se bo zdelo nekoliko čudno, da sem napisal »njegovemu«. Človeku, ki za ta
muzej dobesedno živi in dela, mu lahko to »lastništvo« mirne
duše pripišem.

Že večkrat sem napisal, da je Muzej Južne železnice v Šentjurju neprecenljive vrednosti, ki si ga je potrebno in vredno
ogledati, za ogled pa si rezervirati dovolj časa. Nikoli vam ne
bo žal.
Srečko Križanec

V tem času sem zaradi poznanih razmer nekoliko prikrajšan
za obiske v Šentjurju. Ljubezen do železnice sem verjetno
podedoval po staremu očetu, ki je služboval na Grobelnem.
Mihael Bučar mu je v muzeju namenil posebno mesto in ga
predstavil v vsej svoji veličini. Mihael, hvala Ti!
Tokrat me je ponovno prijetno presenetil in mi po pošti poslal
»Pogodbo, sklenjeno med direkcijo jugoslovanskih državnih
železnic v Ljubljani ter Rudnikom in železarno Štore«. Pogodba je bila podpisana 15. maja 1934. Gre za izgradnjo vodovoda od gostilne Adrinek do železniške postaje v Štorah.
Zraven je priložen tudi načrt oziroma projekt za zgradbo vodovoda v Štorah z datumom 10. januarja 1933. Zanimiva je
tudi štampiljka, na kateri piše »Kraljevina Jugoslavija«.
18

december 2020

Na njih ne bomo nikoli pozabili

Te pomembne in predvsem iskrene besede je ob najinem obisku na grobovih borcev iz časa NOB in poklonu umrlim veteranom vojne za Slovenijo izrekel naš župan Miran Jurkošek. V
pozabi pa niso ostali niti Maistrovi borci za severno slovensko
mejo 1918/19, ki so pokopani v naši občini, niti pisateljica in
svetovna popotnica Alma Karlin. Tudi za njen grob na Svetini
lepo skrbi naša občina in ob obletnici njene smrti, 15. januarja
1950, se ji na grobu vedno poklonimo tudi člani domoljubnih
organizacij.

vojnah izgubili svoja dragocena življenja, si zaslužijo naše globoko spoštovanje in neizbrisan spomin. Na njih resnično ne
smemo nikoli pozabiti. Županove besede nam vlivajo optimizem in so porok, da v Štorah nikoli ne bomo pozabili na te
ljudi.
Srečko Križanec

V naši občini imamo tudi grob neznanega vojaka ruske Rdeče armade. Prav tako redno poskrbimo za urejenost groba
in vedno ob takšnih priložnostih njegov grob tudi obiščemo,
položimo cvetje in prižgemo svečke. Letos se žal predstavniki
ruskega veleposlaništva v Ljubljani niso mogli udeležiti položitve venca in slovesnosti.
Zdravstvena situacija glede epidemije virusa je žal tako kritična, da so odpadle vse komemoracije ob dnevu spomina
na mrtve. Občina Štore vsako leto izjemno lepo poskrbi za
zamenjavo cvetlic na partizanskem grobu na Svetini, kjer je
pokopanih trideset partizanov in aktivistov OF. Tokrat sva se
z županom sama podala obiskati grobove. Upoštevala sva
vsa predpisana pravila glede virusa COVID–19 in obiskala
vse grobove v občini, ki jih je kar veliko. Seveda jih je največ
iz časa obdobja NOB. Na pročelju OŠ Štore je spominska
plošča na kateri je seznam petdesetih padlih občanov naše
občine, ki so izgubili življenje v borbi ali pa v koncentracijskih
taboriščih v času druge svetovne vojne.
Slovenski narod je v vsej svoji zgodovini ogromno pretrpel.
Izgubili smo tudi veliko svojega ozemlja. Vsi tisti, ki so se za
to domovino v vseh časovnih obdobjih pošteno borili in v teh
19

Z G ODIL O S E JE

Dobro se z dobrim vrača
Društvo Materina dušica za otroke Pilštanj
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2002. Sedež društva je na
Pilštanju, v čudovitem Kozjanskem okolju. Eden od programov dela društva je Mala hiša za otroke Pilštanj. "Mala hiša",
kot smo jo poimenovali, je svoja vrata odprla 12.12. 2005 ob
12. uri.
Mala hiša se imenuje po tem, da je namenjena predvsem otrokom in mladostnikom in je prva hiša družinskega tipa. Vsako leto Malo hišo obišče približno 250 otrok, ki imajo razne
psihosocialne težave oz. stiske. Pomagamo tudi posameznikom in družinam v stiski.
V preteklih letih in tudi letos smo hvaležni za vso pomoč vsem
donatorjem, ki nas imajo pod okriljem. Sodelujemo z raznimi
institucijami in občinami, med drugimi tudi z občino Štore.
Ob tej priliki bi želela pohvaliti go. Majo Godec, sodelujemo
pa tudi z go. Verico Štante, ki postori veliko dobrega za ljudi
in živali.
Po potrebi sodelujemo z vsemi institucijami, ki pripomorejo
k otrokovi dobrobiti. Dela na Mali hiši potekajo preko celega
leta. Ker je Mala hiša Pilštanj postala priljubljena med otroki in
njihovimi starši oz. skrbniki, so jo poimenovali kar drugi dom.
Zadnje leto nas obiščejo tudi naši nekdanji varovanci - mamice s svojimi otroki. V času obiska otrok (skupinica šteje
do 7 otrok) izvajamo delavnice, ki so namenjene preventivnemu odnosu do življenja. Tako se z otroci pogovarjamo o
različnih stiskah, odnosih znotraj družine in izven nje, učnih
težavah, tudi o odnosu do alkohola, kajenja, drog, računalniskih igric.... Na ta način pomagamo otrokom, da spremi-

njajo vzorce določenih pogledov na življenje. Imamo izlete
in obiskujemo razne kulturne in znanstvene prireditve, ki so
namenjene otrokom. Poleti večkrat obiščemo morje, kadar
nam donatorji omogočijo brezplačno bivanje pri njih. Na Mali
hiši Pilštanj z otroki skupaj pripravljamo obroke. Čistoči dajemo velik pomen, zato vsi skupaj pospravljamo in urejamo
prostore Male hiše in tudi okolico ob Mali hiši. Odnos do živali
in narave je zelo pomemben za mlade otroške dušice, če ga
le pravilno dojamejo.
Tudi na starejše in nemočne nismo pozabili, zato z najmlajšimi
večkrat spečemo pecivo, otroci narišejo risbico in nato obiščemo ostarele in popestrimo njihov dan. V času koronakrize
so obiski otrok zreducirani, kar pomeni, da imamo lahko otroke znotraj občine oz. otroke iz ene družine.
Vzlic temu se je povečalo število telefonskih klicev, FB klicev,
SMS-ov, obiskov na njihovih domovih, saj naše varovance
pestijo stiske glede obiskovanja pouka, skrbijo jih socialni stiki
z vrstniki, odnosi znotraj družine... Tudi starši pogosteje sprašujejo, kdaj bo lahko otrok prišel na tabor in kdaj bo konec
tega trpinčenja?
Mala hiša za otroke Pilštanj je odprta in bo na razpolago danes, jutri in v prihodnje - dokler bo možno obdržati strokovni kader, prostovoljce, in dokler bodo v ta namen pritekala
sredstva donatorjev in občin.
Hvala vsem, ki nam stojite ob strani! S pogledom na lepši jutri
vas lepo pozdravljamo.
Telefonska številka, na katero se lahko obrnete za svetovanje
in prijavo otrok na brezplačni tabor: 041840727 (društvo Materina dušica za otroke Pilštanj).
Ada Pozeg

20

O DEL U DRU ŠT EV

december 2020

Izlet MDDI na Brezje
Minevajo dnevi in tedni, mi pa smo še vedno v strahu, da se ne
okužimo, da ne zbolimo. Člani nas potrebujejo, želijo si druženj,
pogovorov in osebnega stika. Pogrešajo veselje, ki ga pripravimo za njih ob petju, harmoniki in klepetu. Težji invalidi na tako
srečanje še posebno težko čakajo. In odločili smo se, da se pod
posebnimi pogoji odpravimo na Gorenjsko.
Aktivisti so se strinjali, da pripravimo prijetno in posebno srečanje. Ob vstopu v avtobus nas je za dobro jutro čakalo razkuževanje rok in obvezna maska. Med potjo sem prisotnim na kratko opisala stanje okužb v tem času. Še posebej sem poudarila
pomen upoštevanja navodil pristojnih institucij. Če se bomo vsi

MEDOBČINSKO DRUŠTVO DELOVNIH
INVALIDOV CELJE
Kocenova ulica 4, 3000 Celje
Telefon: 03/54 84 350,
e-pošta: mddi.celje@gmail.com
Spletna stran: http://www.mddi-ce.si

držali ukrepov in upoštevali misel, da vsak zase lahko stori največ, bomo ostali zdravi in se obvarovali okužb, ki prevečkrat
zahtevajo davek: življenja in trajne posledice. Postanek na Brezju, kjer smo razkužili gasilske mize in se okrepčali s sendvičem,
je naša tradicija. Nato smo se odpeljali na ogled Planice, kjer je
bilo dovolj časa za klepet in ogled zanimivosti. Pot nas je vodila
do jase, kjer smo našli miren kotiček, da smo lahko prisotnim
postregli z odličnim golažem.
Jutranje ure so bile še lepše ob pogledu na zadovoljne člane, ki
kar niso mogli prehvaliti kosila v naravi s sočlani, od katerih je bilo
veliko takih, ki se leto dni niso srečali.
Ob rujni kapljici, dobrem kosilu in sprehodih po okolici je čas druženja prehitro minil, ko se je bilo treba že odpraviti proti domu.
Hvala vsem, ki ste pomagali, da smo ta dan razveselili mnoge,
ki sicer Planice, Brezja in druženja v taki obliki ne mogli videti in
doživeti. Upajmo, da bo COVID-19 čim prej premagan in nam
bo omogočeno normalno delovanje.
Tudi v izrednih razmerah se ne damo, znamo in zmoremo marsikaj, tudi pripraviti tako obliko druženja. Ostanimo zdravi!
Dragica Mirnik

Programe in delovanje MDDI Celje sofinancira FIHO. Stališča MDDI Celje ne izražajo stališč FIHO.
21

O D EL U DRU ŠT EV

V osami
Dnevi in tedni minevajo, mi smo pa še kar v "osami". Da, skoraj odrezani smo od življenja, od druženja in še od marsičesa.
Vajeni smo prostega gibanja, stiska rok in objema. Žal nas je ta
korona prisilila, da smo doma v izolaciji. Pogrešamo druženja in
izlete, pa čeprav le do tržnice.
Mnogi naši člani so starejši, živijo sami in so samote že vajeni.
Mnogi, ki bivajo v domovih upokojencev, tarnajo, kako dolgočasno je sedaj, ko jim je druženje onemogočeno. Pa vendar so
pripovedovali, da v domovih skrbijo za njih po najboljših močeh. Trudijo se, da oskrbovanci čim manj občutijo to krizo. Naša
najstarejša članica, ki biva v domu, je povedala, da ni nič drugače, le strežejo ji bolj. Hrano ji prinesejo v sobo, čas si krajša s
prebiranjem knjig. "Treba se je zaposliti in preusmeriti misli drugam, pa gre," mi pove.
V društvu imamo stik s člani preko telefonov in si tudi na ta način
olepšamo trenutke. Upam in verjamem, da bo s pomočjo naše
samodiscipline ta virus čim prej pregnan. Do takrat pa bodimo
strpni, upoštevajmo navodila institucij in ostanimo doma. Ne pozabimo na gibanje na zraku, ki je nujno potrebno. Brez maske
seveda ne gremo nikamor in če se le da, se izogibajmo gneče.
Ne pozabimo niti na razkužila.
Vsem želim vse dobro, obilo zdravja in se že veselim, da bomo
skupaj lahko preživeli lepe trenutke ob delavnicah in druženju.
Vabim vas, da nas tudi vi pokličete, v kolikor pa nas potrebujete,
smo vam na voljo.
Ostanimo doma, ostanimo zdravi.
Dragica Mirnik

Delovanje gasilcev
prilagojeno omejitvam
Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas deluje že več kot
80 let in skozi svojo pestro zgodovino se ves čas trudijo skrbeti za zaščito krajank in krajanov, zaščito premoženja ter vzgojo
mladine. Tudi v letu 2020 so kljub spremenjenim razmeram zaradi COVID-19 zagotavljali operativno dejavnost ter izvajali vse
naloge, ki so jim zaupane pri opravljanju javne gasilske službe.
Omejitve, ki so bile sprejete zaradi širjenja bolezni COVID-19, so
vplivale na druge dejavnosti in jih zelo oklestile.
Leto 2020 se je za vse gasilke in gasilce Prožinske vasi pričelo
izredno optimistično in polno upanja. V lanskem letu so se tri
članske ekipe na regijskem tekmovanju v Slovenskih Konjicah
uvrstile na državno tekmovanje v Celju. To je edinstven dogodek
za celotno GZ Celje, saj še nobeno društvo ni zastopalo GZ Celje s takšnim številom ekip na državnem tekmovanju. Vse ekipe
so pričele z aktivnimi pripravami že konec lanskega leta ter nadaljevale do meseca marca, ko so pričele veljati omenjene ome22

jitve. Upanje in želje so ostale vse do pozne pomladi, ko je bilo
jasno, da v letošnjem letu državnega tekmovanja ne bo. Prestavljeno je bilo na prihodnje leto, prav tako gasilska olimpijada, ki
je bila načrtovana za leto 2021. Optimizem ostaja in po umiritvi
razmer se bodo priprave na državno tekmovanje nadaljevale.
Ostale aktivnosti so potekale v zmanjšanem obsegu. Izvajalo se
izobraževanje in usposabljanje, operativna pripravljenost, skrb
za opremo in ostale operativne aktivnosti glede na letni plan. Izvedena je bila tudi redna letna operativna vaja v Kompolah. Malce manj aktivni so bili mladi, saj druženje v živo ni bilo mogoče,
a so druge oblike vsaj malo nadomestile skupne ure v gasilskem
domu. Tudi članicam in članom so omejitve odnesle marsikatero
druženje in aktivnost. Vse to vpliva na povezanost in pripadnost,
zato si želimo, da bo čim prej mogoče druženje »po starem«.
Raznašanje gasilskih koledarjev ob zaključku leta in obisk do-

december 2020

mov je za prostovoljna gasilska društva kot tudi za občane pomembna tradicija, zbrani prostovoljni prispevki ob tej priložnosti
pa večini društev predstavljajo znaten vir dohodka, iz katerega
zagotavljajo osnovne pogoje delovanja. Zaradi razglašene epidemije koronavirusa in sprejetih ukrepov o omejitvi gibanja ljudi
zaradi preprečevanja okužb bo letos ta tradicija morda prekinjena. Glede na razmere, ki bodo veljale v mesecu decembru,
bomo poskrbeli, da boste prejeli naš koledar, in vam sporočili,
kako nam boste lahko pomagali, če se ne bomo oglasili osebno
pri vas.

V prihajajočem letu vam seveda želimo zdravje, ki je v letošnjem
letu pridobilo poseben pomen. Verjamemo, da se bo v prihodnjem letu življenje vrnilo v normalne tirnice in se bomo približali
staremu načinu življenja. Želimo vam, da bi prihajajoči prazniki
prinesli veliko veselja in da jih boste preživeli s svojimi bližnjimi.
Mi bom poskrbeli za vašo varnost.
Srečno in zdravo 2021!
Na pomoč!
Marko Kroflič

75 let PGD Štore
Prostovoljno gasilsko društvo Štore v letošnjem letu obeležuje
tričetrt stoletja, to je 75 let obstoja. Natančno 23. avgusta 1945
je bila ustanovljena industrijska gasilska četa v Štorah. Glede na
to, da je to zavidljiva doba, se nam zdi vredno, da jo nekje obeležimo.
V zadnjem desetletju je PGD Štore zasijalo z novimi pljuči prostovoljnih gasilskih članov in njihovih podpornikov. V prvi vrsti
nas lahko veselijo zelo mlade, izobražene interventne desetine,
ki nam bodo priskočile na pomoč v raznih stiskah, ne samo ob
požarih, veterani pa pobirajo priznanja kot za stavo na vseh gasilskih tekmovanjih.
V drugi vrsti pa lahko poudarimo obnovo infrastrukture (gasilskega doma) tako znotraj kot zunaj, saj jo imamo (in jo moramo
imeti!!) vsi na razpolago, tako gasilci kot občani. Tukaj naj dodam
izredne napore sedanjega predsednika PGD Štore, tov. Jaroslava Grajžla, ki je letos po skoraj 66. letih preoblekel dom v novo
podobo s toplotno fasado. Sedanji gasilski dom je doživel otvoritev 4. septembra 1954. Vsem udeležencem, ki so prostovoljno
delali številne dneve, donatorjem in z bistvenim prispevkom ob-

Nova podoba doma PGD Štore leta 2020
čine Štore z županom Miranom Jurkoškom na čelu, se iskreno
zahvaljujemo.
Brez gasilskega orodja pač ne gre. Zato se je lani poleg obvezne
opreme za gasilce nabavilo tudi novo vozilo GV1 ( intervencijsko
moštveno vozilo).
V naslednji petletki mora društvo pridobiti še novo vozilo GVC
16/15, t.j. vozilo za prevoz šestih gasilcev in s cisterno 1,5 m3
vode za hitrejše posredovanje pri požarih. Pomagajmo jim pri
njihovih prizadevanjih!
Vseh srčnih prostovoljcev, ki so v teh 75. letih požrtvovalno sodelovali za naš dobrobit, tukaj ne morem našteti. Lahko se jim
samo zahvalimo in jim kdaj izkažemo čast, še posebej v tem
času pandemije, ko si sami več ne morejo tako pomagati.
Vsem občanom in članom društva želimo prijeten božič in novoletne praznike, upajmo brez intervencij, ter uspešno in zdravo
leto 2021.
Ostanite zdravi!
Z gasilskim pozdravom
NA POMOČ!

Aktivno članstvo društva leta 1951 pred prvim gasilskim domom
na lokaciji sedanjega podjetja Beni Tehing d.o.o.

Dušan Kragelj
23

O D EL U DRU ŠT EV

Beseda PGD Štore ob
zaključku leta
Zaradi razglašenih omejitev smo gasilci PGD Štore prekinili vse
aktivnosti, razen posredovanja ob nesrečah in požarih. V tem
času smo izvedli 12 intervencij. Začasno so ustavljena vsa usposabljanja, tekmovanja in srečanja. V skladu z omejitvami in navodili NIJZ smo organizirali interno izobraževanje naših članov.
Razmere so nas upočasnile, vendar so predvidene dejavnosti
v zvezi s končno podobo gasilskega doma potekale načrtovano in premišljeno, z upoštevanjem priporočil NIJZ za zajezitev in
preprečevanje širjenja virusa. Poskrbeli smo za varnostne ukrepe pri posameznih članih, pa tudi za redno razkuževanje opreme in prostorov gasilskega doma.
Če se ozremo na leto 2020, smo gasilci PGD Štore lahko zadovoljni s svojimi dosežki na področju ureditve podobe gasilskega
doma. Skoraj je dokončana izolacijska fasada. Skoraj zato, ker
smo preskočili prizidek, za katerega nismo mogli zagotoviti menjave vrat. Dela smo nadaljevali z ureditvijo okolice in izvedbo
vzdrževalnih del notranjih prostorov doma, ki so dobili nov oplesk in postavitev opreme ter temeljito čiščenje.
Letos smo načrtovali veliko slavje ob 75. obletnici. S ponosom
bi predstavili dosežke zadnjih let in se skupaj z občani poveselili.
Obljubljamo, da se bo ta dogodek tudi zgodil, ko bodo razmere
dopuščale - takrat vsi vabljeni.
Odpadla bo tudi za občane in društvo pomembna tradicija, to je
voščilo gasilcev občanom ob božično-novoletnih praznikih in iz-

ročitev koledarja. Večini društev, tako tudi našemu, predstavljajo
ob tej priliki zbrani prostovoljni prispevki znaten vir dohodka, iz
katerega zagotavljamo osnovne pogoje delovanja. Za primer, da
bo onemogočeno obiskovanje domov in osebno voščilo, bomo
gasilci PGD Štore odložili koledarje v vaše poštne nabiralnike in
se že v naprej zahvaljujemo za morebitne prostovoljne prispevke, ki jih boste lahko nakazali po priloženem navodilu.
V upanju na čimprejšnje izboljšanje stanja, ki nam bo omogočilo
opravljanje našega poslanstva, želimo vsem občanom vesele in
zdrave praznike. Naj novo leto prinese vse, kar je staro zamudilo!
Jaroslav Grajžl

24

december 2020

Novice iz ŠD Kovinar
V občinskem glasilu redno objavljamo novice o dogodkih v
našem društvu. Tako smo v zadnjem prispevku v oktobrski
številki zajeli večino informacij o izvedbi programa do takrat in
predvidenih aktivnostih do konca leta. Žal je drugi val epidemije
COVID-19 in z njim povezani ukrepi tako kot na drugih področjih
družbe onemogočil tudi številne načrte našega društva do konca koledarskega leta.
Kljub vsemu smo glavnino naših aktivnosti in tekmovanj, predvidenih na zunanjih športnih površinah, pravočasno zaključili tudi
zato, ker smo nekatere tekme nogometnih selekcij, ki so bile
predvidene v času »krompirjevih počitnic«, odigrali predčasno.
V prvem, to je jesenskem delu tekmovalne sezone 2020/21, se
ekipa starejših pionirjev (U15) nahaja na 7. mestu v svoji skupini, ekipa mlajših pionirjev (U13) pa na 1. mestu. Vseh tekem in
turnirjev so se udeležile še selekcije cicibanov (U9) in najmlajših
(U7).

Balinarska tekmovalna ekipa Kovinarja je zmagovalka rekreacijske lige v balinanju (BKL) za leto 2020, v kateri nastopa 9 ekip
iz občin Rogaška Slatina, Šmarje, Slovenska Bistrica, Šentjur in
Štore. ČESTITAMO!
Lepo vreme in spoštovanje ukrepov, pod katerimi je bilo dovoljeno igranje tenisa, je omogočilo, da je tenis sekcija izvedla tekmovalni program v internih ligah (manjka le še zaključni turnir dvojic)
ter v celoti program šole tenisa za otroke.
V nogometnem klubu, tenis sekciji ter pri rekreativni vadbi starejših upamo, da bomo v začetku prihodnjega leta lahko svoje delo
nadaljevali v telovadnicah in šotorih.
Naša želja za prihajajoče praznike in novo leto je zvrhan koš
zdravja za vse!

Ladislav Kaluža

Zasaditev borov
Vsako leto v oktobru konjeniško društvo organizira konjeniški
pohod po občini Štore, letos pa nam jo je žal zagodla korona.
Kljub temu da se vse vrti okrog COVID19, pa je v našem društvu
vedno kaj za postoriti. Poleg desetih košenj trave skozi vse leto
smo si zadali še nalogo, da po vzhodni strmini zasadimo bore.
Bori, ki smo jih nabavili v drevesnici, bodo ščitili drsenje ruševine.
Posaditi je bilo potrebno kar petindvajset dreves. Naš Franci je
bil odgovoren za nabavo in za vse, kar je povezano s sajenjem.
Zbralo se je kar precej članov društva, tudi tisti, ki štejejo nekaj
let več. Predsednik, ki je med najmlajšimi, se je spretno gibal po
strmini, pa tudi ostali smo pokazali veliko poguma in vztrajnosti
pri delu.
Kadar konjeniki stopimo skupaj, nam vedno vse uspe. No, skoraj vse. Tudi dež nam včasih ponagaja.
Želimo si, da bo prihodnje leto bolj prijazno, da bo društvo nemoteno delovalo po zadanem programu.
Cvetka Šuster

25

Z NA N OBRAZ

Marija Gračnar

ročnimi spretnostmi in deli na področju umetniške in domače
obrti.

Njena ljubezen je lončarstvo, navdih pa povzema iz narave,
spominov ter iz slovenskega ljudskega izročila.
MARIJA GRAČNAR, vedno nasmejana in polna energije, mi
je pred časom predstavila svoje delo, izdelke in prostore, od
koder prihajajo njeni izdelki.
Marijini ustvarjalni začetki segajo v leto 1995. Že od otroštva
jo spremlja veselje do risanja, vseskozi pa se je ukvarjala z

26

Umetniško področje, s katerim se Marija ukvarja, zajema pirografijo (to je umetniška tehnika, pri kateri se razni motivi,
slike ali tekst vžgejo na les, pluto ali usnje), izdelavo panjskih končnic in slikanje na platno, predmete in steklo. Največ časa pa posveti lončarstvu/keramičarstvu, torej izdelavi predmetov iz gline. Marija vso energijo in inspiracijo za
ustvarjanje črpa iz narave, prijaznih ljudi, spominov in okolice,
v kateri živi.
Občutek sem imela, da ji je lončarstvo najbližje, saj so ji oči
prav zasijale, ko sva se pogovarjali o njem. Pripovedovala mi
je, da je lončarstvo obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov
iz gline ročno ali na lončarskem vretenu. Posušene izdelke
žgejo v pečeh in po potrebi tudi loščijo ter okrašujejo.
Glina, ta čudovita zmes zemlje, vode, temperature in zraka!
Delo z glino je strast, obsesija, nekakšna terapija, poudarja
Marija in pravi, da je to služba in hobi hkrati. Delo z glino sprošča, umirja, je torej neke vrste delovna terapija. Nekateri govorijo, da to ni poklic, ampak neozdravljiva bolezen. Kreativno
oblikovanje, izdelava in poslikava le-te ji je v veliko veselje in
užitek. Vsakokrat, kadar daš glino v peč, nestrpno čakaš, kaj
bo prišlo ven. Delo ni enostavno, si pa nagrajen, presenečen,
ko na koncu zagledaš svoj izdelek. Marijini izdelki so okolju prijazni, prijetni na dotik in čudoviti na pogled. Odlikuje jih
moderen dizajn, obenem pa imajo pridih slovenske kulturne dediščine in spominov. So čudovita dekoracija za dom in
oprema za kuhinjo. Sklede, lončene posode za enolončnice,
vaze, razne posodice za prigrizke, dekorativni izdelki, vse to
nastaja izpod Marijinih rok. Povem vam, da je potrebno videti,
otipati, morda tudi povonjati, kajti glina je naravni material.
Ko se dotikamo gline, se povežemo z naravo. Vse več ljudi
pa ceni ročna dela, v katere je vložen trud in potrpljenje in
si želijo nekaj posebnega, unikatnega, s pridihom slovenske
kulturne zgodovine.
Marija živi v idiličnem kraju Osredek pri Šentjurju. V objemu narave najdete obnovljeno domačijo z več kot dvesto
let starim mlinom na vodni pogon, v preteklosti poznan kot
Jančičev mlin. Poleg mlina je gospodarsko poslopje, kjer se
nahaja atelje »Mlin umetnin«. Kot sem že omenila, tukaj Ma-

december 2020

ljenju naših dedov in babic ter je postavljen v čudovito okolje
ob žuborenju potoka. Prijetno je poslušati šumenje vode, ki
udarja po mlinskem kolesu. Težko je opisati ta sproščujoči
občutek in zvok, ki boža ušesa.

To je dvesto let star vodni mlin, zapuščina, za katero Marija
skrbi, ohranja njegovo delovanje in ve povedati vsako podrobnost o njem. Mlin je s kupoprodajno pogodbo leta 1903
postal last njene družine. Ta mlin na vodo je eden redkih etnoloških spomenikov v širši okolici. Njegovo kolo se še vedno
vrti. V mlinu so ohranjeni vsi predmeti, ki so jih takratni mlinarji
uporabljali za delo. Na steni visi slika Marijinega deda, ki je z
dušo opravljal delo mlinarja. Ohranjeni so zapiski, dnevniki,
ceniki, ki so jih takrat imenovali »dajatve v naturi«.
Če boste obiskali Marijo, vam bo povedala, da so se v preteklosti ljudje za preživetje s hrano oskrbovali sami, zato je
bilo mlinarstvo včasih potreba. Marija že sodeluje z društvi
v naši občini. Prisrčno vas vabi, da obiščete njen lončarski
atelje. Njena ponudba zajema prodajo izdelkov iz gline in lesa.
Prikazala vam bo, kako poteka delo lončarja od kepe gline do
izdelka. Videli boste stari mlin, etnološki muzej starin s poudarkom na slovenskem ljudskem izročilu. Če boste obiskali
Marijo, ne boste odšli praznih rok, še manj pa praznih misli.
Vsa njena energija in pestra ponudba lončarskih izdelkov bo
prevzela tudi vas. Obisk velja po predhodnem dogovoru na
mlinumetnin@gmail.com ali telefon 031393290. Oglejte si
tudi njeno spletno stran https://www.mlinumetnin.com/.
Besedilo in foto: Rosvita Jager
rija ustvarja in razstavlja svoje izdelke. V hiši pa je tudi etnološki hišni muzej starin. S partnerjem Emilom Bučarjem sta
si ustvarila velik svet v idilični naravi s pridihom zgodovine in
spominov slovenske zapuščine.
V muzeju starin se nahajajo izdelki, ki jih je Marija vseskozi
zbirala. Velik del sta ji zapustila dedek in babica, pa tudi njena
starša, ki sta v njej prebudila zavedanje do spoštovanja dediščine. Razstavljene predmete so nekoč uporabljali skromni
kmečki ljudje, ki so prebivali na tej domačiji.
Vodni mlin pripoveduje zgodbo o starodavnih obrteh in živ27

Z ANIM IVOSTI

Kdo je bila Cvetka Jerin?
Ena od ulic je v Štorah poimenovana po
mladi partizanski borki in učiteljici Cvetki
Jerin. Cvetka Jerin se je rodila leta 1926
v Kompolah v učiteljski družini, kjer je
oče Vojteh Jerin opravljal službo šolskega upravitelja na šoli v Sv. Lovrencu, kot
se je kraj nekoč imenoval. Vojteh Jerin
je prišel na kompolsko šolo leta 1923,
prej je služboval kot učitelj v Podčetrtku.
Rod Jerinov drugače izhaja iz Zagorja
ob Savi.

Posmrtni ostanki Cvetke Jerin leta 1945 na Resevni (Muzej novejše zgodovine Celje)
nadzornega odbora, in v Prosvetnem
društvu Sv. Lovrenc v Kompolah, kjer
je nastopala tudi kot igralka v odrskih
predstavah ob režijah iger brata Marijana Jerina.

Cvetka Jerin
(Celjski tednik, 9.10. 1959, str. 3.)
Po končani osnovni šoli v Kompolah je
Cvetka nadaljevala šolanje na Državni
dekliški meščanski šoli »Kraljice Marije«
v Celju, kjer je opravila malo maturo. Z
naprednimi in liberalnimi idejami je imela
nanjo vpliv razredničarka Marija Kern. V
šolskem letu 1939/40 je končala 4. letnik s prav dobrim uspehom. Po končani mali maturi je nadaljevala šolanje za
učiteljico, enako kot njen brat Marjan in
sestra Stana, na Državnem ženskem
učiteljišču v Mariboru, vendar je njeno
šolanje kmalu preprečil izbruh 2. svetovne vojne. Brat Marijan Jerin je bil po
2. svetovni vojni med drugim ravnatelj I.
osnovne šole v Celju. V mladih letih se je
društveno udejstvovala v športnem društvu Sokol Štore, kjer je njen oče Vojteh
Jerin opravljal delo društvenega člana
28

Z začetkom 2. svetovne vojne in nemško okupacijo je bila učiteljska družina
Jerin izgnana na Hrvaško. Cvetka Jerin
se je pred izgonom umaknila v Zagorje
ob Savi, se pridružila partizanskemu gibanju in začela sodelovati v mladinskih
organizacijah komunistične partije.
V Zagorju se je povezala in spoprijateljila
z dejavno mlado partizansko aktivistko
in študentko medicine Vero Šlandrovo.
Po nemških aretacijah v Zagorju se je
pred Nemci umaknila na Kozjansko in
Hrvaško. V Kozjem se je pridružila partizanskemu gibanju, kjer je delovala v organizacijski in propagandni dejavnosti.
Delovala je v mladinskih organizacijah
ZMS (Zveze mladine Slovenije) in Zveze komunistične mladine Jugoslavije
(SKOJ). Kasneje je postala tudi okrožna
komisarka SKOJ-a.
Padla je pod streli nemških oboroženih
enot 18. marca 1945 na Resevni, stara
komaj 19 let, skupaj s sinom šentjurskega ravnatelja Kmetijske šole Dušana

Laha, ko so nemške enote začele veliko
ofenzivo iz smeri Celja, Štor in Šentjurja
proti partizanskim vojakom Kozjanskega odreda na Resevni. Leta 1955 so na
Resevni v spomin na padla partizana
postavili tudi spominsko obeležje.
V spomin na Cvetko Jerin so po 2. svetovni vojni po njej poimenovali Prosvetno društvo Cvetke Jerin v Kompolah,
Pionirski dom Cvetke Jerin v Celju,
mladinsko delovno brigado pod pokroviteljstvom Železarne Štore in ulico v
Štorah.
Viri in literatura:
Cvetka Jerinova- junaška mlada revolucionarka. Celjski tednik, 9.10. 1959, str. 3.
Izvestje Državne dekliške meščanske šole v
Celju. Šolsko leto 1939/40.
Ocvirk, Matej: Društva in društveno življenje
na območju občine Štore do 2. svetovne vojne.
Osrednja knjižnica Celje, 2018.
Vuncer, Jože: Kozjansko 1944. Celjski zbornik,
1984, str. 31-64.

Matej Ocvirk

december 2020

15 let od prve
peneče medice
Na pobudo vodstva ČZD Maribor je bila leta 2002 ustanovljena Sekcija izdelovalcev medenih pijač, ki je združila izdelovalce medenih pijač iz cele Slovenije. Vloga sekcije ni bila
samo druženje, ampak tudi usposobiti čebelarje za izdelavo
medenih pijač. Kakovost njihovih končnih izdelkov pa se je
preverjala z vsakoletnim ocenjevanjem.
Čebelarji so hitro nadgrajevali svoje znanje o pridelavi medenih pijač. A kmalu to ni bilo več dovolj. Zato je padla ideja,
da dopolnijo svoj ponudbo še s penečo medico oz. kot so
jo takrat poimenovali »medena penina«. V sekciji so takrat
imeli srečo, da je bila ena od predavateljic poznavalka »šampanjske« metode izdelave penin. Ga. Silva Podlesnik je bila
pripravljena pripraviti ustrezna navodila in voditi celoten tečaj izdelave peneče medice. Čebelar se na svoji čebelarski
poti venomer uči in tako se je pet čebelarjev opogumilo, da
se udeležijo prvega tovrstnega tečaja. In po enem letu jim s
skupnimi močmi uspe, da v Mariboru prvič svetu predstavijo penečo medico na god sv. Martina. Nad kakovostjo prve
peneče medice so bili presenečeni tako prvi udeleženci tega
tečaja, predavateljica, pa tudi ocenjevalna komisija.
Peneča medica je tako najmlajša med medenimi pijačami. Je
sad vrhunskega znanja slovenskih izdelovalcev medenih pijač, kakovostnega slovenskega medu in izdelana po klasični
šampanjski metodi. Vsebuje od 9,0 do 15,0 vol. % alkohola, minimalni tlak peneče medice mora biti najmanj 3,0 bara.
Glede na ostanek neprevretega sladkorja pa ločimo suho,
polsuho, polsladko in sladko penečo medico.

Čebelarji smo tako ponosni na penečo medico, ki jo lahko
ponudimo ob posebnih priložnostih, kot so poroka, slavnostni dogodki, slavnostne večerje in podobno.
Tomaž Samec

Pujsa Pepa, njenih 26 mladičkov in
prašički za srečo
Na kmetiji Alagić nad stolarno se je zadnjo nedeljo v novembru zgodil čudež. Njihova svinja je skotila kar 26 mladičkov.
Soglasno so pujso poimenovali Pepa, ker si glede na dogodek prav zagotovo zasluži posebno ime.
Že ves sobotni dan je bilo čutiti nemir v svinjaku. Gospodinja Nataša in njen starejši sin Nik sta bila izmenjaje ves čas
pri Pepi, vse dokler se ni začelo dogajati. Potem sta jo skupaj bodrila, ji pomagala in obenem srčno upala, da bo vse v
najlepšem redu. Številka se nikakor ni ustavila pri 12, pa sta
pomislila, da bo to čudež. Saj veste, da ima svinja le 12 seskov, torej toliko prašičkov lahko sesa, ostali bi težko prišli do
29

Z ANIM IVOST I

Res sem vesela, da so me poklicali, da zabeležim ta dogodek. V teh časih kar manjka tako veselih dogodkov. Nekako
mi je prišlo na misel vprašanje, še posebej sedaj, ko se bližajo
prazniki, kakšen simbol predstavlja pujsek.

hrane. Ampak res, čudeži se dogajajo! Skotila jih je 26. Eden
je že ob rojstvu bil videti nepopolno razvit, dva sta se skotila
mrtva, eden pa je umrl dan kasneje. Ker so dva podarili, jih je
zdaj v svinjaku 20. Na kmetiji so trije otroci: Nik, Nejc in Nika.
Preden se je to zgodilo, si niso niti najmanj predstavljali, da
se bo skotilo toliko malih prašičkov. Najbolj se jih je razveselil
Nik, saj je velik ljubitelj živali in zato je tudi sodeloval pri kotitvi.
Vse ostale mladičke je bilo potrebno zavarovati pred hladom.
Prenesli so jih v predelan prostor poleg mame svinje, kjer se
pod lučjo stiskajo in grejejo, obenem pa imajo pot do mame.
Nekaj jih je nebogljenih in z malce manj teže. Za te Nataša
poskrbi tako, da jih hrani še na stekleničko z dudo, ostali pa
že veselo srkajo mleko iz posode na tleh. Ko je pujsa Pepa
pripravljena, se uleže in pokaže vse svoje materinstvo. Takrat
se prašički prisesajo in to je igra narave, kdo bo močnejši.
Temu pravimo življenje. Tudi oni se borijo za preživetje, enako
kot ljudje. Da bodo preživeli, bo potrebno še kar nekaj skrbi in
dela na kmetiji. Seveda se na kmetijah delo nikoli ne konča.
Po dveh mesecih bodo že začeli jesti kuhano krmo iz kotla in
upajmo, da zrastejo v prave korenjake.

30

Malo sem pobrskala po internetu, pa pravijo takole:
1. Pujsek mora biti na krožniku na novega leta dan, ker s
svojim rilcem rine naprej in pusti vse slabo za sabo.
2. Pujsek je simbol sreče iz istega razloga kot navada, da
ljudem ob novem letu zaželimo ‘veselega in debelega’.
Pomeni torej srečo, obilje in zdravje. Pujski so bili namreč
v starih časih cenjeni predvsem zato, ker so družini omogočali preživetje. Kdor doma ni redil pujska, da bi v mrzlih
zimskih dneh jedel njegovo meso ter tolščo, se mu je precej slabo pisalo. Kjer je bil v svinjaku pujsek, so lahko bili
prepričani, da se bodo prebili skozi še tako ostro zimo.
Zato ga, kakorkoli simpatična se vam že zdi skulptura
srečnega pujska, ne podarjajte kakšnemu vegetarijancu
ali ljubitelju živali.
Besedilo in foto: Rosvita Jager

Ž I VIM O ZDR AVO

december 2020

Islandski lišaj
ISLANDSKI LIŠAJ, poznan tudi pod
ljudskimi imeni pljučni mah, grenki mah,
islandski mah, bohinjski mah, gorski
mah, gorjanski mah, gorski lišaj, grenivc,
je razširjen po celotni severni polobli,
severni Evropi, Sibiriji in Severni Ameriki.
Raste v hladnih predelih, na planjavah
s suhimi tlemi, kot tudi v nedostopnih
gozdovih iglavcev. Še posebno pogost
je na odprtih prostorih, ki so pogosto
izpostavljeni močnemu vetru. Za razliko
od drugih lišajev ta rastlina raste na tleh
in v skupinah. Jaz sem ga nekaj našla
na poti skozi gozd proti Pečovju.
Struktura te večletne rastline najbolj
spominja na mah. Spada med grmičaste rastline, ki zrastejo v višino do 15
cm in je ne delimo na korenino, steblo in
liste. Islandski lišaj je namreč sestavljen
iz žlebastih vejic, ki so na vrhu razširjene
in razbrazdane. Tista stran rastline, ki je
bolj izpostavljena soncu, je olivne barve,
medtem ko je spodnja stran svetlo siva
z belimi lisami. Mene nekako spominja
na alge.

Zdravilnost islandskega
lišaja
Naravna pomoč pri težavah dihalnih
poti
Islandski lišaj je preverjeno sredstvo za
pomoč proti kašlju in se najpogosteje
uporablja pri zdravljenju številnih respiratornih težav. Ta rastlina odlično sprošča bronhije. Zahvaljujoč dragoceni sluzi (ima je preko 50 odstotkov) spodbuja
dozorevanje nesnage in pomaga pri izkašljevanju. Visoka raven lihenina deluje
na sluznico protivnetno, kar potrjujejo
tudi številne raziskave. Zato se za to rastlino pogosto reče, da je rastlinski antibiotik. Priporočajo jo v primeru vseh vrst
prehladov, pljučnice in vnetij grla, kašlja,
bronhitisa, hripavosti in tuberkuloze.
Čaj iz islandskega lišaja
Za pripravo tega blagodejnega napitka
potrebujete eno polno žličko posušene
rastline in 2 dl vrele vode. Islandski lišaj
dajte v vrelo vodo in pustite stati deset
minut. Po tem času napitek precedite

in ga pijte v majhnih požirkih. Čaja iz
islandskega lišaja ne sladkajte, še posebno ne s sladkorjem. Obvezno ga
pijte, če ste prehlajeni ali imate kakšno
težavo z dihali.
Čajna mešanica za blaženje
hripavosti
Zelo dobra mešanica je mešanica polovice timijana in polovice islandskega
lišaja. Polno čajno žlico te mešanice
prelijemo z 2,5 dl vrele vode, počakamo
pet minut ter čaj precedimo. Lahko popijemo eno skodelico tega čaja dva- do
trikrat dnevno.
Tinktura iz islandskega lišaja
Islandski lišaj se poleg čajev in sirupa
lahko uporablja tudi v obliki tinkture. 20
g islandskega lišaja prelijte z 1 dl 70-odstotnega alkohola in pustite stati deset
dni. Zatem precedite in jemljite 15 do 20
kapljic dnevno, s sokom ali z vodo.

Besedilo in foto: Rosvita Jager

31

DOGAJA N JE V D O MU LI PA

Rdeči noski na obisku
V torek, 10. 11. 2020, nas je v Domu Lipa Štore obiskalo pet
Rdečih noskov. S svojo odprtostjo, humorjem, vragolijami,
petjem in živo glasbo so ustvarili veselo vzdušje.

Zaradi izrednih razmer ob epidemiji je parada potekala na zunanjem dvorišču Doma. Slednje ni zmotilo stanovalcev, ki so
jih spremljali z balkonov in oken Doma, pa čeprav le za kratek
čas. Teh nekaj trenutkov je zadoščalo za jemajoč vdih, vedre

32

misli, iskrice v očeh in nasmeh na obrazu. Rdeči noski so
tako vsem stanovalcem kot tudi zaposlenim polepšali enega
izmed krajših jesenskih dni.
Jasna Plavčak

DUH O VN E S T R AN I

december 2020

Samo da bi bilo
zdravo leto ...

Ob prelomu leta običajno delamo bilance in preštevamo uspehe ali zdrse, se družimo, si voščimo, stisnemo roko, sežemo
v objem in si želimo v najkrajši obliki: »Srečnega in zdravega«.
Bo tudi letos tako? Leto 2020 bo zagotovo šlo v zgodovino kot težko in posebno leto. Pisalo se bo kot leto številnih
smrti, množične obolelosti in zapiranja javnega in družabnega
življenja. Bolj ali manj se s tem ukvarja ves svet. Praznovanja
bodo izgubila svoj sijaj ali bodo skoraj onemogočena, kazalci
našega gospodarskega in družbenega življenja bodo obrnjeni strmo navzdol. Zdi se, kot da vsi čakamo v upanju, da bo
menjava koledarjev obrnila dobre trende bistveno navzgor in
vrnila nekdanji stil življenja v polnosti, cepljenje pa bo bolezen
v nekaj mesecih odgnalo s planeta.
To so sicer naše želje. A realno tega le ne moremo pričakovati. Zdi se mi malo podobno kot pri človeku, ki so mu odkrili
resno bolezen. Pa ga nekaj časa drugi tolažijo, da bo to kmalu minilo, ker je znanost zdaj tako napredovala, da ga bodo v
dobrem mesecu gotovo ozdravili. A čez čas le začne spoznavati, da bo bolezen dolgotrajna ali celo stalna, da bo treba
uživati zdravila, prilagoditi hrano in delo ter umiriti življenje. In

potem počasi odkrije, da mora sicer živeti malo drugače, a je
še vedno veliko reči, za katere je lahko hvaležen, odkriva dobrine in veselje tam, kjer jih prej ni videl. Spozna, da lahko stori
marsikaj, kar ga veseli, in da sreča ni odvisna le od tega, kar
je bilo, ampak od tega, kako lahko sedaj in v prihodnje živi.
In če se s tem sprijazni, se običajno tudi zdravstveno stanje
izboljša. To sem okušal v tem letu tudi osebno v svoji bolezni.
Epidemija, ki nas je zadela, je dodobra pretresla temelje naše
prakse osebnega in skupnega življenja in postavila pred nas
mnogo vprašanj. Pokazala je tudi veliko razdeljenost med
ljudmi: številni so bolj iskali v ozadju teorije zarot, kot da bi
se borili proti bolezni. Lahko pa vzroke vidimo še globlje. Ali
je problem le v tej čudni in težko pojasnjeni okužbi? Ali ni
morda bolna moderna družba? Ali nismo zašli in zgubili smer
k vrednotam in cilju?
Tehnika in gospodarski razcvet sta dala široke možnosti za
spremembo standarda in stila življenja v zadnjem stoletju.
Vedno večje zahteve in možnosti osebnega in družbenega
življenja so zameglile področja, ki jih je človeštvo tisočletja
živelo na svoj ustaljen način. V našem času postajajo družine ohlapne, z boljšim standardom, a tudi z več odtujenosti.
Vzgoja otrok in mladih je ob zaposlenosti staršev v veliki meri
prešla iz družine na vrtec, šolo in obšolske dejavnosti. Molitev
in versko življenje sta se od nekdaj redne prakse pri mnogih
povsem izgubila, pri številnih pa prešla v osebno, pogosto le
v neko intimno sfero in odtujenost od občestva. Praznovanje

33

DU HOVN E S T R AN I

in družabnost smo izročili v roke najetim glasbenikom, humoristom in organizatorjem zabav, izgubljal pa se je čut za pravo
veselje, za osebna srečanja, ljubiteljsko delovanje in čutenje,
da smo del skupnosti, kjer imam kot posameznik ne le svoje
pravice, ampak tudi dolžnosti, možnosti in darove, s katerimi lahko doprinesem k sreči in obogatitvi družine, skupnosti,
kraja, župnije, države in Cerkve … Osebne koristi in želje so
se dvignile nad odgovornost za skupnost in nad čut za ljudi
okoli sebe. Vemo, da marsikaj ni dobro, toda nismo pripravljeni znižati življenjskega standarda in spremeniti svojih želja.
In prav tu nas je zadela koronakriza in pokazala na šibkost
naše smeri ter zatresla naše razumevanje sebe in sveta. Odkrila je šibkost sodobne družbe, ki je najbrž ne bo mogoče na
hitro pozdraviti, ne da bi spreminjali dosedanjo prakso in se
še naprej oddaljevali od preizkušenih vrednot civilizacije. Nastavila nam je ogledalo in zdaj vidimo, kako smo lahko sami,
kako je lahko v družini težko, če niso urejeni odnosi; kako je
težko prenašati omejitve in se čemu odreči; kako potrebujemo veselje, ne le zabave in veseljačenje; kako smo lahko
izgubljeni in brez upanja in vere, ko se nam rušijo zdravje in
zunanje blagostanje.
Mineva letošnji advent. Prižigali smo lučke na adventnem
vencu, po mestu, na mostovih, na novoletnih jelkah … Ali
tudi v sebi? Ali tudi v naših družinskih in sosedskih odnosih?

34

Luč je prihajala na svet ... A svet je ni spoznal, piše apostol
Janez (prim Jn 1,9-10).
Zelo si želimo, da bi bila epidemija čim prej premagana. A zagotovo bo treba spet bolj prižigati drobne luči dobre besede,
prijaznosti, potrpežljivosti, vere, molitve, hvaležnosti … Saj je
sreča končno stvar srca, ne pa gospodarskih (ne)uspehov,
imetja, tiskovnih konferenc, odmevov na družbenih omrežjih
... To jim sicer lahko dodaja ali odvzame del sijaja, ne more pa
sreče dati in ne uničiti. Prihaja Luč!
Blagoslovljen božič, zdravo in srečno leto 2021 želim vsakomur in vsem. Naj bodo zunanje razmere ugodne, naj bo čas
milosten in predvsem naj bo svetlo v dušah in v odnosih.
Miha Herman, župnik in dekan

Zaprli svetišča, ne pa src!
Hvala Bogu, da smo lahko še obhajali slavje prvega svetega
obhajila! Nestrpno so ga pričakovali prvoobhajanci in njihove
družine, pa tudi vsa župnija. Bilo je sicer v prilagojenih okoliščinah, z maskami, a vendar prisrčno. Potem pa je drugi val
koronavirusa ponovno zaprl svetišča za obisk svetih maš, za
praznovanja in druženja ob slovesnostih. Zaradi tega nam je
težko. Kaj takega se v dvatisočletni zgodovini Cerkve še ni
zgodilo, niti v časih svetovnih vojn ali drugih katastrof. A tudi
to bo minilo. Bolj me je strah, da bo virus zaprl srca, da bo
odtujil ljudi od Boga in od skupnosti, da bo v nas obstal neki
strah pred drugim, pred srečanjem, pred svetiščem, pred
druženjem; da bomo postajali še bolj odtujeni. Tega ne smemo dopustiti!
Zato premagujmo tudi to obdobje z odprtim srcem, z domačim bogoslužjem, s simboli vere, z veroukom na daljavo,
s prenosom svetih maš prek družbenih občil, s pogovori po
telefonu, s pismi in voščili na daljavo. Zato smo v župniji vseeno postavili slavolok za Martinovo nedeljo in okrasili cerkev,
četudi smo vedeli, da ne bo slavja. Spletli smo veliki adventni
venec, četudi ni mogoče priti k bogoslužju. Postavili bomo
jaslice, ne glede na možnost bogoslužja …
Najmočnejše so notranje vezi. Teh pa ne more uničiti niti politika, niti kriza, niti virus. Lahko pa oslabijo v nas, če jih osebno
ne ohranjamo in spodbujamo. Spomnimo se besed papeža
sv. Janeza Pavla II. ob obisku v Postojni, ko je v lepi slovenščini spodbujal: »Korajža velja!«
Miha Herman, župnik in dekan

SREBRNE NI T I

december 2020

Tako ali drugače
o starosti
Z leti postajamo starejši, vendar pa se postavlja vprašanje,
ali je to dobra ali slaba novica. Danes večina ljudi meni, da je
to slaba novica, ker se s starostjo peša in se potem življenje
konča. V zgodovini človeštva pa je bila to tudi dobra novica,
kajti starejši so imeli položaj, kot ga imamo tudi danes. Starejše prebivalstvo je takrat posedovalo imetje in tudi danes ga
imamo, še več kot kdaj koli prej. Vseskozi pa je zrelost tista,
ki ima v starosti veliko veljavo.
Zdravo staranje je velika dragocenost, sploh v teh časih. Pandemija je prinesla veliko strahu. Strah je stvar, ki nas opozarja, da smo previdni. Da delamo in smo aktivni, da se ne
zgodi tisto, kar je nevarno in česar se bojimo. Takšen strah
imenujemo dober strah. Nevaren strah ali nevrotičen strah pa
je škodljiv. Takšen človeka dobesedno razžira. Začnemo se
tresti pred neznanim, pred negotovo prihodnostjo. Strah nas
je zase, vendar ne vidimo celote, ampak samo sebe. Strah je
izziv, s katerim se je potrebno soočati vse življenje.
Starost je enako smiselna kot sta mladost in srednja leta.
Položaj starejših v Sloveniji je primerljiv s položajem drugod
po svetu, težko je razločiti, če je boljši ali slabši. Tisto, kar
res zaostaja ali manjka, pa je dolgotrajna oskrba, ko človek
peša. Statistika kaže, da kar dvesto tisoč prebivalcev v Sloveniji vsak dan, vsak teden dela ali pomaga nekomu, ki je bolan,
starostno obnemogel ali je invalid. To je velik del prebivalstva.
Sodobni sistem dolgotrajne oskrbe naj bi poskrbel, da bo to
lažje, boljše in dostopno vsakomur.

Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam,
ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih
težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati
ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo
njihovi svojci. S pomočjo na domu se nadomesti potreba po
institucionalnem varstvu ter se tako posamezniku omogoči,
da lahko čim dlje ostane v domačem okolju.
Cvetka Šuster

Banka hrane nam je podarila visoke ženske copate vseh številk in mi jih podarjamo naprej. Tisti, ki jih potrebujete, da
vam bo v teh zimskih dneh toplo, se lahko obrnete na prostovoljce programa Starejši za starejše, da vam jih dostavijo.
Lahko jih pridete iskati tudi sami, in sicer 21. decembra med 13.00 in 15.00 v prostore Društva upokojencev.
Banka hrane sporoča, da lahko dobijo prehrambene artikle tisti, ki se težko preživljajo, samo preko prostovoljcev, ne glede
na to, ali ste član društva upokojencev oziroma v programu Starejši za starejše.
Prostovoljci programa Starejši za starejše

35

S REBRN E NI T I

Sočutje
V Društvu upokojencev Štore že petnajst let deluje program
Starejši za starejše. Vsa ta leta se prostovoljci, ki smo vključeni v ta program, trudimo, da bi naši vrstniki ne bili osamljeni in
da bi pomagali pri težavah, ki tarejo starejšo populacijo.
Glede na izkušnje, ki smo jih ta leta pridobili, smo se odločili,
da naš program nadgradimo tako, da bi povezali občane Štor
pod geslom ŠTORE - SOČUTEN KRAJ.
Večina nas si želi biti slišana in sprejeta. Večkrat se izražamo
ali počnemo stvari, ki ne pripomorejo k temu, da bi bile naše
želje uslišane. Vse prepogosto se v naš besedni zaklad vrinejo »tujke«, ki vplivajo na medsebojne odnose. Besede pa imajo veliko moč in ko jih uporabimo na sočuten in povezovalen
način, v naše življenje prinašajo zadovoljstvo in medsebojno
povezanost. In na teh dejstvih bi radi v Društvu upokojencev
nadaljevali svoje delo.
Prvi koraki so bili v teh dneh že narejeni, saj smo se odločili,
da najprej vzpostavimo stik z zdravstvom, ki je v korona času
najboj na udaru in z naše strani najbolj obiskano.
Predali smo jim naše sporočilo in dobrote, ki so bile pripravljene z dobro voljo in dane od srca za dobro sodelovanje.
Ivanka Tofant

NAŠE SPOROČILO
Ohranjajmo točko miru v teh težkih časih, da bo lahko stekla ljubezen in resnična svetloba.
Ohranjajmo dostojanstvo in skozi to dostojanstvo bomo privlačili darove, ki jih moramo razdajati: razumevajoče srce, miren
um in sebe.
Služimo tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Četudi jih ne vidimo, jih pa lahko slišimo.
Pazite nase, ostanite zdravi.
Člani UO Društva upokojencev Štore in
prostovoljci programa Starejši za starejše

36

december 2020

50 let skupnega življenja
Francija in Pavle Tržan
Franci je bil rojen v Prožinski vasi v mlinu. Oče je bil mlinar in
vaščani so domačiji pravili »v mlinu«, saj je bil to edini bližnji
kraj, kjer se je mlela moka. Prve šolske klopi je Franci obiskoval v šoli v Kompolah in nato v osnovni šoli v Štorah. Po končani osemletki je želel postati mesar, vendar ni imel prevoza,
da bi se vozil v mesnico v Šentjur. Zaposlil se je v Železarni
Štore v mehanični delavnici in kot marljivemu delavcu so mu
nadrejeni omogočili, da je opravil tečaje v Mariboru in Ljubljani
ter tako postal livar. Naučil se je igrati na harmoniko in raztegoval je meh pri ansamblu »Stari znanci«.
Spoznal je Pavlo, ki mu je že 50 let življenjska sopotnica. S
poroko je poleg žene pridobil še dva sinova in hčerko. Ni bilo
lahko, saj se je družina v zakonu še povečala za sina Francija.
Stanovanje so dobili v Štorah in tu živita s Pavlo še danes.
Pavla ni bila nikoli zaposlena, a bila je vseskozi odlična gospodinja. Edini vir dohodka je bil Franci, zato mu je prav prišla
harmonika, saj se je dalo kaj zaslužiti na ohcetih. Pa tudi v
železarni je pri Ljudski tehniki in Remontu poprijel v prostem
času za marsikatero delo. Kot mesar amater je hodil tudi na
koline. Vseskozi je hišnik in to brez kakršnegakoli honorarja.
V vojni za Slovenijo je bil vodja bolničarjev pri civilni zaščiti v
Štorah. Pravi, da mu življenje ni prizanašalo, a kljub temu je
kar nekaj trenutkov, ki se jih rad spominja.

Sedaj, ko je v pokoju, z ženo živita sama, otroci in vnuki so
odšli vsak po svoje, a ju radi obiščejo. Ko ga povprašam,
kakšne so sedaj njegove želje, pove, da je naprej zdravje, pa
tudi trgovina bi bila potrebna v spodnjih Štorah, saj je starejšim trgovina na Lipi kar malo od roke.
Ponovno zaobljubo po 50. letih sta s Pavlo potrdila v mesecu
septembru, poročil pa ju je g. župan Miran Jurkošek. Bilo je
veselo.
Če slučajno kdo vpraša, kako preživeti 50 let z eno žensko,
Franci z nasmehom takole pove: »Eden izmed njiju mora biti
slep, drugi pa gluh«.
Ivanka Tofant

37

S REBRN E NI T I

Utrinki ob obiskih župana
Mirana Jurkoška pri jubilantih
Kljub epidemiji COVID-19 župan obišče, če je le mogoče, na dan praznovanja vse, ki slavijo 80, 90 ali 100 let.
Pridružujemo se čestitkam!

Janez Grobelnik, 100 let

Franc Selić, 90 let
38

Karolina Pušnik, 80 let

UTRINK I IZ O SN O VN E ŠO LE IN V R T CA

december 2020

Teden otroka v Vrtcu Lipa
Teden otroka je potekal od 5. do 11. oktobra. Letošnji slogan
je bil »Odgovor je pogovor«. Vzgojiteljice smo v vseh skupinah
pripravile zanimivo dogajanje skozi celoten teden. Pravljično
dopoldne se je odvijalo v knjižnici, kjer nam je »tetka Jesen«
prebirala poučne pravljice. Otroci so ji z velikim zanimanjem
prisluhnili. Vsi otroci so si ogledali kratko predstavo z naslovom Razbita buča in preizkusili svoje glasilke v prepevanju
znanih pesmic o živalih, ki so nastopale v pravljici. Pravljico
smo nekaj dni poslušali tudi v igralnici in se nato vživljali v
različne vloge s pomočjo ročnih lutk in lutk na palici, ki smo
jih izdelali sami. Učenje novih jesenskih pesmic smo popestrili
s spremljanjem na lastne instrumente, ki smo si jih iz različnih
odpadnih in naravnih materialov izdelali v glasbenem dopoldnevu. Jesensko spreminjanje čudovite narave smo opazovali na krajših in daljših sprehodih in raziskovanju naravnih
materialov v gozdu.
Mihela Jelenc in Leopoldina Krevel

V Kompolah nas je
obiskala tetka Jesen

V torek, 13. 10. 2020, smo v Kompolah dobili prav poseben
obisk – obiskala nas je tetka Jesen. Praznovanje smo pričeli
z ogledom lutkovne igre »Razbita buča«, ki nam jo je zaigrala
vzgojiteljica Karmen, otroci pa so ji z veseljem prisluhnili. Nato
nas je tetka Jesen povabila k rajanju. Skupaj smo prepevali
jesenske pesmi, plesali in se veselili. Da pa ne bi kdo omagal,
smo se pred delavnicami okrepčali še z domačim jabolčnim
zavitkom, svežim sadjem in seveda tudi pečen kostanj ni
manjkal, saj nam je na pomoč priskočil gospod Sašo, ki je
z veseljem poskrbel, da smo jedli najboljši kostanj daleč naokoli.
39

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

V delavnicah so otroci lahko izdelovali kronice iz listja, se pomerili v kegljanju z bučo ali prevažali buče s samokolnicami
po določeni črti. Otroci so v praznovanju zelo uživali.
Čeprav se je vreme držalo bolj kislo, pa nam je tetka Jesen
obljubila, da nas bo do zime še razvajala s soncem.

Barbara Jagodič, Ana Kupec,
Karmen G. Žgank in Urška Krašovec

Noč bučnih strahcev nočitev v vrtcu
V petek, 16. 10. 2020, je bil za nas prav
poseben dan. Dan, ki so se ga otroci
veselili že nekaj časa, v zadnjem tednu
pa pridno odštevali dneve do petka. Ko
je nad Kompole padel mrak, so starši
pripeljali otroke v vrtec in s seboj prinesli izrezljane »bučne strahce«, v katere smo položili svečke in jih prižgali.
Preden smo se poslovili, smo zaplesali
okrog »bučnega strahca« in se pripravili
na najzanimivejšo noč v letu.
Starše smo poslali domov, mi pa smo
se odpravili na lov za zakladom. Pogasnili smo luči, si nadeli naglavne svetilke
in v telovadnici iskali skriti zaklad – plazili smo se skozi tunel, kjer smo srečali
pajke, ves čas pa so nam družbo delali
duhci in pajek, ki je skrival zaklad.
40

december 2020

IZJAVE OTROK:
• «Fajn je bilo. Všeč so mi bili pajki, duhci in netopirji.«
• «Fajn je bilo. Čokoladice smo jedli. Pa strahca smo iskali.«
• Bilo mi je všeč, ko smo iskali čokoladice in videli pajka. Pa dva duhca sta
nam pobegnila.«
• « Najbolj so mi bili všeč duhci zunaj in pajek, ko so bile čokolade spodaj.«
• « Všeč mi je bilo, ko je on pajek imel čokoladice pa ko smo lahko prespali.«
• « Všeč mi je bil duhec, pa ko smo spali tu je bilo fajn.«

Čeprav nas je bilo malo strah čudnih zvokov, smo bili pogumni in smo
končno našli sladko presenečenje, ki
nam je vlilo dodatnega poguma. Nato
pa nam jo je zagodel duhec, ki nam je
pobegnil in se skril. Iskali smo ga po celotnem vrtcu in »lumpa« na koncu našli v šolskih klopeh. Odpeljali smo ga v
igralnico in mu naročili, da nam ne sme
več nagajati.
Preoblekli smo se v pižame in se igrali senčni kino. Vsi skupaj smo se zelo
nasmejali in se zabavali. Prišel je čas
za spanje, zato smo legli na ležalnike
in poslušali pravljico o duhcih. Da nas
ponoči ne bi bilo strah, smo k sebi stisnili prijazne duhce, ki smo si jih izdelali v
preteklem tednu in ki so poskrbeli za to,
da smo noč preživeli mirno.
Zjutraj smo navdušeno čakali starše, da
smo jim povedali, kaj vse zanimivega
smo doživeli.
Otroci iz skupine Mavrični palček
z vzgojiteljicama Barbaro Jagodič in
Ano Kupec

Tradicionalni slovenski zajtrk v
vrtcu v času epidemije
Tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru na dan
slovenske hrane. Nastal je na pobudo
Čebelarske zveze Slovenije. Že nekaj let
zapored otroci tako za zajtrk dobijo domač kruh, maslo, med, mleko in jabolka
slovenske pridelave. Namen dogodka
je spodbujanje zdravega načina prehranjevanja ter uživanje domače, lokalno
pridelane hrane. Tudi letos, v času epi-

demije, smo v vrtcu Lipa imeli praznični
pogrinjek, jedli smo maslo in med, za
poslastico pa domača jabolka. Bilo pa
je vseeno drugače, saj nismo bili deležni obiska našega župana, niti čebelarja.
Ogledali pa smo si film o Kranjski čebeli
in zapeli himno Čebelar, ki ta dan pač
ne sme manjkati.
Ana Kupec in Karmen G. Žgank

41

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

Barvita jesen v Štorah
Na vsakem koraku se čuti jesen. Na poti
v vrtec lipa spreminja barvo svojih listov.
V igralnicah nastajajo jesenski kotički z
naravnim materialom. Otroci in starši
prinašajo darove narave z jesenskega
sprehoda po gozdu, z domačega vrta
ali sosedovega polja. Igrišče krasijo velike rumene in oranžne buče, ki otroke
vabijo, da jih prenašajo, kotalijo, prevažajo, trebijo semena, luščijo bučnice,
domišljijsko ustvarjajo in rajajo okrog
bučnih strahcev.
Otroci si nevede na igriv način razvijajo
gibalne spretnosti, pridobivajo matematične izkušnje, širijo besedni zaklad, usvajajo prvine likovne umetnosti in plesa,
spoznavajo naravo, krepijo družabnost
med vrstniki.
V jesenskem dopoldnevu so otroci
ustvarjali v delavnicah z naravnim materialom, tekmovali v prevažanju buč,
luščili koruzo, si izdelali kronico iz listja,
strašilo, ropotuljo… Na otroški tržnici
so si polnili košarice s sladkim sadjem,
kruhom, namazanim z domačo marmelado, s pečenim kostanjem. Babica
Marmelada in tetka Jesen sta otroke
razveselili s petjem in rajanjem okrog
strašila.
Otroška razigranost in domišljija ne poznata meja. V naših srcih in doživetjih iz
brezskrbnega otroštva ostajata vidni ali
skriti.
Leopoldina Krevel, Zinka Grobelnik in
Lavra Prosenak

42

december 2020

KO JO ZAGODE KORONA:

Kako svetlo zeleni palčki Vrtca Lipa
Štore preživljajo čas doma
V času epidemije se svet poznanih stvari, običajnih dogodkov in ustaljenega
življenja spremeni, saj so v skrbi za javno zdravje okrnjeni prenekateri dogodki
in druženja.

Vse posledične spremembe pa se močno dotikajo tudi naših najmlajših, zato je
z zaprtjem vrtcev, ki je eden od ukrepov
zajezitve širjenja virusa COVID-19, otroški vsakdan drugačen.

Vrtec otrokom poleg spodbudnega
okolja nudi pester izbor didaktičnih
sredstev za igro, vodenih dejavnosti,
ki po Kurikulumu za vrtce spodbujajo
otrokov celostni razvoj, ponuja prostor
43

U TR INK I IZ O SN O VN E ŠO LE I N V R T CA

in čas za razvijanje socialnih veščin in še
in še. A tudi vrtec brez otrok je le prazen
prostor, ki si ga strokovni delavci vrtca
kmalu (seveda ko bo zagotovljen pogoj
varnosti) spet želimo zapolniti z otroškim smehom, premnogimi vprašanji,
navihanostjo in zvedavim učenjem.
V času zaprtja vrtca pa nas starši raz-

veseljujejo s fotografijami svojih otrok,
ki prikazujejo, kako otroci kljub situaciji
življenje zajemajo z veliko žlico, so še
vedno radovedni, željni novih izkušenj,
neobremenjeni in veseli! V marsičem so
nam tako lahko za vzgled!
Ostanite zdravi!

Katja Krevh in Edita Rednak

44

december 2020

Teden umetnosti v OŠ Štore
V organizaciji UNESCO je vsako leto en teden v oktobru posvečen umetnosti z namenom ozaveščanja pomena umetnosti v šolskem prostoru. Teden umetnosti je prvič zaživel tudi
pri nas v šoli, in sicer med 5. in 9. oktobrom 2020.
Teden umetnosti je zaradi izrednih zdravstvenih razmer zahteval prilagojeno izvajanje in hkrati predstavljal izziv, kako
učence povezati in jim približati umetniške vsebine, ne da bi
prišlo do stikov med skupnostjo različnih učencev. Dogodek
se je povezal s Tednom otroka in prepletal z arhitekturo, ki je
zaznamovala mesec oktober.
Učenci razredne in predmetne stopnje so ustvarjali na temo
»Gradimo Štore« in svoje zgradbe umestili na šolske hodnike. Simbolno so ustvarili skupinsko delo, kljub ločenim in
omejenim stikom, ki zaznamujejo čas boja proti Covidu. Tako
je nastala arhitekturna instalacija, ki je učence povezala v
skupnost, hkrati pa jim zagotovila varno okolje ustvarjanja.
Šolski hodniki so »oživeli« tudi ob prepletu likovnih del, gibov in plesa. Skupina plesalk je ob vodstvu mentorice Mateje
Rožič izvedla gibalni performens in plesni nastop. Šolski hodnik je postal oder in gledalci so si lahko ogledali posnetke
in fotografije preko šolskega TV ekrana, na šolskih razstavnih
panojih pa slikarsko razstavo »Po stopinjah Alme Karlin-svetovne znamenitosti« ter portrete na platnu in kipu z naslovom
»Ikone slovenske kulture«.
Teden umetnosti je s pripravljenimi aktivnostmi šolsko okolje simbolno povezoval. Učenci in učitelji so kljub omejitvam
začutili pozitiven ustvarjalni duh, ki je prežel šolo in hodnike
pisano obarval.

Urška Babuder

45

Jubilejni 10. tradicionalni slovenski
zajtrk letos v drugačni obliki
Glede na epidemiološke razmere se letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!«
ni izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih, temveč je bila
pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše
javnosti s poudarkom na zajtrkovanju doma z izbranimi živili,
in sicer s kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom.
Na naši šoli smo dejavnosti organizirali v okviru pouka na daljavo na sledeč način:
• na razredni stopnji so učiteljice dejavnost izpeljale pri
razredni uri ali v okviru pouka spoznavanje okolja oz. naravoslovja in tehnike, ali pa so učencem pripravile samostojno delo.
• na predmetni stopnji smo ustvarili posebno stran v spletni aplikaciji s povezavo do Slakove pesmi Čebelar in z
gradivom o pomenu zajtrka in lokalno pridelane hrane.
Tja so učenci objavili fotografije svojega tradicionalnega
slovenskega zajtrka. Z namenom, da bi se odzvalo čim
več učencev, smo pripravili tekmovanje. Učenci 7. b so
se odzvali v največjem številu, zato bodo po vrnitvi v šolo
prejel praktično nagrado.

Koronavirus - drugi val (covid-19)
Koronavirus, sodobni naš sovražnik, zopet nam grozi,
ker preveč ležerno do njega obnašal smo se mi,
zato zopet po človeštvu po celem svetu je udaril
in tako med ljudmi precejšnjo zmedo je napravil.
Nasvete strokovnjakov od spomladi
premalo vsi smo spoštovali,
zato razum in izkušnje moramo
sedaj to v praksi izpeljati
ter predpisov in odredb moramo
dosledno vsi se jih držati,
če hočemo, da kriza čimprej mine
in da zopet normalno življenje nam na obzorje pride.
Za vernike duhovno življenje urejeno je tako,
da tako, kot je bilo spomladi,
nedeljska maša po TV prenašala se bo.
Nenujne zadeve bomo morali
za krajši čas vsi pač odložiti
ter se proti koronavirusu z vsemi sredstvi
na svoj način boriti,
v upanju, da strokovnjakom uspe
zdravilo in cepivo čimprej odkriti,
s katerim bomo to svetovno nadlogo
v doglednem času ukrotili!
Alojz Žnidar
46

Prvošolčki so se dan pred dogodkom na video konferenci z
učiteljicami pogovorili o tem, kaj najraje jemo za zajtrk, kaj od
naštetega je zdravo za naše telo in na splošno o tem, kako je
pomembno, da z zajtrkom začnemo dan, saj imamo le tako
dovolj energije za cel dan in lažje razmišljamo ter se učimo.
Razmislili so tudi o tem, kaj so za zajtrk jedli naše babice in
dedki, ko so bili stari toliko kot mi.
Verjetno niso imeli na voljo čokolina, paštet, posebnih salam,
raznih čokoladnih namazov. Vedeli so, da so imeli na voljo
bolj preprosta živila, kot so kruh, maslo, med, mleko, jabolka.
Vse to pa so živila, ki sodijo k tradicionalnemu slovenskemu
zajtrku. Naslednji dan, torej v petek, so otroci sami pripravili
ali pa pomagali staršem pri pripravi zajtrka s prej naštetimi
živili. Poskrbeli so tudi za lep pogrinjek, saj je v lepem okolju
hrana še okusnejša.
Ugotovili so, da je takšen zajtrk prav okusen, zdrav in da
doma v kuhinji pravzaprav zelo radi pomagajo.
Maja Korošec in Janja Kobale

december 2020

Ponovno zaprta vrata
šol in vrtcev
Komaj smo si opomogli od vseh novosti, ki jih je spomladi prinesla šola na daljavo, znova nas je slaba epidemiološka
situacija posedla za domače računalnike, tablice ali telefone in fizično oddaljila
od vseh, ki smo v šolskih prostorih dihali isti zrak, čutili isto pozitivno energijo,
poslušali pristen otroški smeh in spremljali najstniške muhe.
Z 19. oktobrom so šolske prostore prvi
zapustili učenci od 6. do 9. razreda. Po
izkušnjah iz pomladanskega vala smo
se na ponovno domače delo dobro
pripravili. Če smo spomladi plavali med
tisoč in eno aplikacijo, ki je nudila največ
in najboljše, kar je posamezni učitelj potreboval za podajanje razlag, izvajanje
preverjanj in ocenjevanj, smo v avgustu
izbrali le eno, ki jo sedaj uporabljamo
vsi, učenci in učitelji ter ostali strokovni
delavci šole. V MS Teamsih delo poteka
enostavneje, bolje organizirano in sistematično.
Za učence od 1. do 5. razreda je v tednu
pred jesenskimi počitnicami pouk potekal po ustaljenih tirnicah, torej v šolskih
klopeh. Izvajali smo tudi jutranje varstvo
in podaljšano bivanje, zagotavljali šolsko
prehrano in prevoze, ne pa tudi krožkov,
pri katerih so se učenci mešali med seboj, niti izvenšolskih športnih dejavnosti.
Pred zasluženimi jesenskimi počitnicami, ki so se prvič v samostojni Sloveniji
podaljšale, niti slutili nismo, kako dolgo
bomo v resnici ostali doma. In še vedno
smo…
V vmesnem času smo poskrbeli za prehrano otrok, ki prejemajo subvencioniran topli obrok. Pridobili smo še nekaj
kosov računalniške opreme in modeme, s katerimi smo opremili učence,
predvsem tiste iz družin z več šolajočimi
otroki. Najmlajšim smo dostavili, poslali
ali pripravili za prevzem učno gradivo, ki

so ga otroci pred počitnicami pustili v
šoli. Od novembra dalje v našem vrtcu
izvajamo le nujno varstvo.
Ker se situacija ne umirja, je konec novembra ministrica izdala sklep, da se
bo vzgojno-izobraževalno delo v šolskem letu 2020/21 izvajalo zgolj v enem
ocenjevalnem obdobju. To pomeni, da
bo število ocen, ki jih bo učenec moral pridobiti do konca šolskega leta,
prepolovljeno. S tem bomo razbremenili predvsem učence, ki bi v običajnih
okoliščinah v teh mesecih pospešeno
pridobivali ocene za zaključek prvega
ocenjevalnega obdobja.
Po odzivih staršev in otrok nam je doslej
delo v večini šlo dobro od rok. Pohvalili
so organizacijo in (prilagojeno) izvedbo
pouka, ustrezno razporeditev videokonferenc in domačega dela, ustrezna se
zdi tudi količina domačih nalog. Opažamo pa, da nas trenutno stanje počasi izčrpava. Otroci izgubljajo voljo in
motivacijo za delo, saj situaciji ni videti
konca. Če bo obveljal sklep vlade, da
se v šole in vrtce vrnemo, ko bo v državi
manj kot 1000 okužb dnevno, se bojim,
da bo v šoli slišati otroške korake šele
spomladi…
Preden se poslovimo od koledarskega
leta 2020, se vam, dragi starši, zahvaljujem za vso pomoč in podporo, ki jo
v teh negotovih časih nudite svojim otrokom, zahvaljujem se vam za strpnost
in pripravljenost na sodelovanje z vsemi strokovnimi delavci šole, ki prihajajo
v stik z vami in vašimi otroki. Zahvala
velja tudi staršem vrtčevskih otrok, ker
iz tedna v teden organizirate domače
varstvo za vašega malčka. Hvala za to,
da opazite dobro in požrtvovalno delo
vseh zaposlenih v šoli in vrtcu. Zaslužijo
si!
Mojca Rožman

DECEMBER
Veseli december k nam hiti,
vsakega posebej razveseli.
Lučke na smreki že svetijo se
in nadzorujejo hišice vse.
Vse je veselo, vse je lepo,
a najbolj, ko Božiček pridrvi čez
nebo!
Darilo za njega, darilo za njo …
Božiček, prijazen mož je to.
Ko vse je že tiho, vse že spi,
prikrade se v hišo,
piškote poje, mleko popije,
darila pusti – in že ga več ni!
Julija Mastnak, 5. a

ČAROVNICE,
POMAGAJTE!
Morda res čudne ste gospe,
za katere le redko kdo ve.
Verjetno videle ste,
da koronavirus prišel je.
Zaprl vrtce, šole je,
trgovine, banke – skratka vse!
Kdo ve, kdaj se to končalo bo …
Morda trajalo bo tako dolgo,
kot je nastajalo nebo?
Tega ne vemo.
Zato, čarovnice, pomagajte!
Sčarajte napoj, izrecite urok,
izmislite si nekaj besed,
da rešile boste svet!
Prosim, čarovnice, pomagajte!
Julija Mastnak, 5. a
47

V ABIL A IN D O G O D K I

Obvestilo o odpovedi javnih
prireditev in dogodkov
Skladno z odloki Vlade Republike Slovenije in navodili pristojnih institucij v času povečane
stopnje tveganja okužb odpovedujemo vse dogodke in prireditve v Kulturnem domu Štore in
na celotnem območju občine Štore.
Ko se bo situacija glede širjenja bolezni COVID-19 umirila in bo ponovno dovoljeno druženje,
vas bomo o morebitnih prireditvah in dogodkih obveščali preko spletne strani Občine Štore
(www.store.si). Podrobnejše informacije o dogodkih bomo objavljali sproti. Vse aktivnosti so
torej odvisne od epidemiološke slike ter veljavnih ukrepov, zato si organizatorji pridružujejo
pravico do spremembe ali odpovedi programov.
Občina Štore naproša vse občanke in občane, da dosledno spoštujejo vse predpisane ukrepe,
zlasti pa poziva k uporabi zaščitnih sredstev in izogibanju medsebojnega druženja oziroma
nepotrebnega izpostavljanja tveganju za okužbo s COVID-19.
Hvala za razumevanje. Ostanite zdravi!

Mala detektivka Zola
»Oh, kako lepo jutro je danes!« se je namuznila detektivka
Zola in pogledala skozi okno svoje pisarne. Prostore svoje
nove detektivske agencije je imela v čudoviti sinje modri hišici
čisto na začetku Jagodne ulice, poleg pekarne gospe Miško
in nasproti prisrčne čokoladnice, kjer je gospod Kolaček izdeloval sveže in okusne slaščice. Zola se je vsako jutro pred
službo odpravila v pekarno po svežo makovko in zavila še h
gospodu Kolačku na skodelico kakava s smetano in čokoladni bonbon.
Ravno je pospravljala svojo pisalno mizo, ko je skozi vrata
razburjeno prisopihal gospod Kolaček. Bil je starejši gospod,
ki se je dolga leta učil slaščičarske obrti v oddaljeni deželi
Franciloniji. »Mala detektivka, pomagaj mi, prosim te! Nekdo mi je ukradel čokoladne bonbone! Presneti tatin, da bi se
mu prsti posušili!« Zola ga je zaskrbljeno pogledala: »Gospod
Kolaček, pomirite se! Prišli ste na pravi naslov, našli bomo
tatu čokoladnih bonbonov.« Detektivka Zola je vzela v roke
svinčnik in velik list papirja, posedla gospoda Kolačka, globoko zajela sapo in ga vprašala, kaj je bilo. »Danes zjutraj sem
napravil novo sorto bonbonov, res so bili odlični. Pladenj z
njimi sem odložil na okensko polico, da bi se čokolada strdila,
48

in odšel na stranišče. Ko sem se vrnil, o bonbonih ni bilo ne
duha ne sluha.« Zola se je nasmehnila gospodu Kolačku in
mu dejala: »Nič ne skrbite, našla bom tatu.« Stari čokoladar
je pomirjen odšel nazaj čez cesto v svoj brlogec, mala detektivka Zola pa se je odpravila v akcijo. Odločila se je, da bo
najprej izprašala sosede, če bi utegnili kaj videti.
Najprej je obiskala gospo Miško v njeni pekarnici. »Gospa Miško, ste zjutraj morda videli tatu, ki je ob sveže bonbone spravil gospoda Kolačka?« »Hja, zjutraj sem bila na obisku pri teti
Hrčki, bom povprašala mojega moža, on je bil tu.« Gospod
Miško je priskakljal iz pekarske delavnice, ko je slišal svoje
ime. »Pozdravljena, Zola! Jaz pa sem res videl nekaj čudnega
zjutraj. Majhen deček je stegoval svoje prstke proti bonbonom, v tistem trenutku pa sem dobil stranko in sem pozabil
nanj.« Zola je veselo zacepetala, saj je dobila prvi namig, kdo
bi ta strašen tat lahko bil! »Kako pa je izgledal ta deček?«
Gospod Miško je dejal: »Nisem ga videl zelo dobro. Bil je star
približno pet let in na glavi je nosil umazano rdečo čepico.«
Zola si je vse podatke skrbno zapisala, se zahvalila za pomoč
in že odskakljala k gospodu Cvirnu, krojaču v sosednji hi-

december 2020

ški. Cin cin, je zacingljal zvonček nad vrati. Nitko Cvirn je pokukal izza svojih naočnikov in veselo pozdravil obiskovalko:
»Pozdravljena, gospodična Zola! Tebe pa nisem videl, odkar
si iskala izgubljeno lutko! Kako si?«
Zola se je z nasmehom spomnila primera izpred dveh tednov, ko je morala najti izgubljeno lutko gospodične Malinice.
»Pozdravljen, Nitko! Super sem, ravno sem se lotila novega
primera, zato sem te tudi obiskala. Si morda videl danes zjutraj nekega dečka, ki se je klatil okrog čokoladnice? Staremu
Kolačku je izmaknil sveže bonbone.« Nitko je malo pomislil in
dejal: »Veš, pa sem res videl nekega dečka, nosil je strgane
hlače in pošvedrane čeveljce, nekaj se je motovilil okrog čokoladnice. Potem pa sem se pičil s šivanko in si hitel poviti
prst, pa ga ni bilo več na spregled.« Zola si je zapisala vse, kar
ji je Nitko povedal, se mu zahvalila in odšla. Naslednja postaja
je bila lična trgovinica Mame Evelin. Zola je vstopila in našla
Mamo Evelin na oddelku sadja in zelenjave. »Pozdravljena,
detektivka Zola. Potrebuješ kaj zelenjave? Sveža je, z mojega vrta.« »Živijo, Mama. Danes nimam časa za kuhanje, sem
sredi napete naloge. Najti moram tatiča čokoladnih bonbonov gospoda Kolačka. Pek Miško in krojač Cvirn sta videla
majhnega dečka v pošvedranih čeveljcih in raztrganih oblačilih, kako se smuka okrog čokoladnice. Si ga morda videla
tudi ti?« Mama Evelin je malo pomislila in nato mali detektivki
povedala: »Nisem ga videla, ampak poznam tega dečka in
njegovo družinico. Živijo na koncu Robidove ulice v razpadajoči hišici. Mamica je izgubila službo, očka pa je že dolgo
tega odšel v tujino. Dečku je ime Lučko, ima pa tudi sestrico
Srečko. Ne bodi prehuda nanj.« Zola je bila presrečna, saj je
končno našla tatiča.
Poslovila se je od Mame Evelin in se odpravila proti Robidovi
ulici. Hišice nesrečne družinice ni bilo težko najti. Potrkala je
na majava vrata in kmalu je ven pokukala mala skuštrana glavica. »Dober dan. Jaz sem Srečka. Ste prišli na obisk k moji
mamici?« Zola je pritrdila in vstopila v skromen domek. Mamici otrok je povedala, da išče tatiča čokoladnih bonbonov. Mali

Lučko se je začel jokati. »Detektivka, zelo mi je žal, da sem
ukradel bonbone. Mamica ima rojstni dan, pa sem jo želel
presenetiti s posladkom, ker vem, da nimamo denarja, da bi
jih kupili.« Zola je zadrževala solzo in dejala: »Lučko, krasti ni
prav. Gospod Kolaček je zelo jezen. Obljubi mi, da tega ne
boš več počel, jaz se pa se bom pogovorila z njim, velja?«
Mamica se je še enkrat opravičila za Lučkovo dejanje in rekla,
da bo gospodu Kolačku povrnila škodo. Zola jo je pomirila in
ji rekla, naj ne skrbi.
Zola je odšla v čokoladnico in gospodu Kolačku povedala
žalostno zgodbo družinice z Robidove ulice. Čeprav je bil
najprej jezen, se je stari Kolaček ob Zolinem pripovedovanju
raznežil. »Zola, moramo jim pomagati! Noben otrok ne sme
živeti v pomanjkanju!« Dogovorila sta se, da bosta družinici
pomagala. Čokoladar Kolaček je pripravil paketek slastnih
slaščic, Zola pa je odšla v trgovinico in Mami Evelin povedala za obdarovanje. Mama je bila nad idejo navdušena in je
odhitela s košarico nabirat dobrote s polic. Skupaj sta odšli
še k Nitku Cvirnu, ki se je ponudil, da družinici napravi topla
oblačila za prihajajočo zimo, ter v pekarnico k Miškoma po
pekovske dobrote, da družinica ne bo lačna. Zola je odšla še
k mizarju Žagarju, da bi ga prosila, če bi pomagal pri popravilu hiške - veter je jezno vil skozi vse luknje v njej. Mojster Žiga
Žagar je bil takoj pripravljen pomagati. Zola je z nasmeškom
do ušes in s toplino v srčku odhitela do hiške v Robidovi ulici,
kjer so jo že čakali prijazni sovaščani. Skupaj so obdarili presenečeno družinico in mamici zagotovili, da ji bodo pomagali
po najboljših močeh. Lučko in Srečka sta od veselja skakala
naokrog in zbranim zapela lepo pesem.
Vaščani so odšli vsak svojo pot, vsak pa je razmišljal, kako
je hvaležen, da ima tako prijazne in dobre sosede. Mala detektivka Zola je zadovoljna sedla na svoj stol v pisarni, saj ji
je uspelo rešiti še en primer, hkrati pa poskrbeti za dobrobit
družinice v stiski. »V slogi je res moč!«, se je nasmehnila in
odpravila proti domu.
Blažka Lovšin

49

Srečno, zdravo in uspešno
v letu 2021 vam želijo:
DRUŠTVO
UPOKOJENCEV ŠTORE

DRUŠTVO MALEGA
NOGOMETA ŠTORE

DRUŠTVO
UPOKOJENCEV ŠTORE,
PROJEKT
STAREJŠI ZA STAREJŠE

KD PIHALNI
ORKESTER ŠTORSKIH
ŽELEZARJEV

DRUŠTVO PIHALNA
GODBA SVETINA

DRUŠTVO
VINOGRADNIKOV
IN KLETARJEV
POLIČ ŠTORE

OBMOČNO ZDRUŽENJE
VETERANOV VOJNE ZA
SLOVENIJO
OBČINE ŠTORE

KARATE KLUB
ŠTORE

KD ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI
PEVSKI ZBOR ŠTORE

KUD
FOLKLORNA SKUPINA
KOMPOLE

KONJENIŠKO
DRUŠTVO ŠTORE

KORK
ŠTORE
OBČINSKO
ZDRUŽENJE
SLOVENSKIH
ČASTNIKOV ŠTORE

LOVSKA DRUŽINA
BOJANSKO ŠTORE
MALONOGOMETNO
DRUŠTVO SOKOLI

50

POTAPLJAŠKO
DRUŠTVO
PIRATI

december 2020

PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO
PROŽINSKA VAS

OSNOVNA ŠOLA
ŠTORE
IN
POŠ KOMPOLE

PLANINSKO DRUŠTVO
ŽELEZAR ŠTORE

PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO
SVETINA
ŠTAB
CIVILNE ZAŠČITE
ŠTORE

PROSTOVOLJNO
GASILSKO DRUŠTVO
ŠTORE

VRTEC LIPA ŠTORE
IN
VRTEC KOMPOLE

ŠPORTNO DRUŠTVO
LAŠKA VAS 78

RIBIŠKA DRUŽINA
VOGLAJNA

STRELSKO DRUŠTVO
KOVINAR ŠTORE

ŠPORTNO DRUŠTVO
KOMPOLE

ŠKD RUDAR
PEČOVJE
ŠKD
STRAŽA

ŠPORTNO DRUŠTVO
KOVINAR ŠTORE

TURISTIČNO DRUŠTVO
ŠTORE

ŠTORSKO PEVSKO
DRUŠTVO"OSTI JAREJ"
ŠPORTNO DRUŠTVO
RANIVOK 2007

DRUŠTVO
ZA ŠPORTNE
IN KREKREATIVNE
DEJAVNOSTI
51

52