(j)lSSjom y^AND s-yM/StlCG. NO. 45 Ameriška Domovina AMCK1CAN IN SPIRIT FOR€iGN IN LANGUAG'2 ONLY Kerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New;; York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVČNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 5, 1973 LETO. LXXV. VOL. LXXV Nixonova siališča j Novi grobovi — --- | John F. Anderson i^edsednik Nixon je na ti-l v Los Angelesu v Kaliforniji skovni konferenci govoril !je umrl pretekli petek 75 let o “zdravju” dolarja, O pod- ■ stari John F. Anderson (Andol-piranju obnove Severne-j sek), brat Mary Debevec, Joga Vietnama in še o dru-pepha in Lloyda Andolseh. Po- kopan bo v Los Angelesu v oskrbi pogrebnega zavoda Anton WASHINGTON, D.C. V Pe-j Grdina iz Clevelanda, je predsednik Nixon nepri-cakovano pozval časnikarje na tiskovno konferenco, kot trdijo, v prvi vrsti zaradi krize dolarja. Rjavil je jasno in odločno, da hovega zmanjšanja vrednosti do-*arja ne bo, ker da je dolar zdrava valuta”. Napovedal je, da bo brez posebne škode pre-stal sedanji napad “mednarod-špekulatorjev”. Govoril je o trdnosti nadzirala cen in plač v 3. fazi, kjer °stane vodilo za povišanje plač J-5%, ki pa velja bolj kot pov-prečje kot pa dno ali vrb. Cilj hapcra za ustalitev cen je ome- jiti porast teh do konca leta na Povprečje 2.570. Ella Michela Bratina Včeraj popoldne je umrla na svojem domu, 16207 Huntmere Avenue, 73 let stara Ella M. Bratina, roj. Kompare v Ajdovščini v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po 1. 1966 umrlem možu Rudolphu, mati Rudolpha Jr. in pok. Johna, stara mati Laure in Linde. Pokojna je bila članica Društva Blejsko jezero št. 27 ADZ in SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Grdi-novega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Paul Janc Včeraj je umrl v Euclid Ge- Sofjefija lipa lotos na : latije pmk§ boljši pridelek oximin Yo^S?j0 potov- _—— nje preko Atlantika z ladjami Sorazmerno mila in kratka prihaja, vedno Dolj iz navade, zima ni napravila večje skoraj vse potnike 'so prevzela Škode na ozimini, kot SO; letala, ki so hitrejša in so v zad-pieje mislili. “Pravda” na-j njih letih postala tudi dosti var-poveduje dober pridelek nejša in udobnejša. Zlasti Boe-Žita. jing 747 so si pridobila veliko MOSKVA, ZSSR. - V južni Prijateljev. Rusiji je že nastopila pomlad in Ladje, ki ho bile nekdaj glav- pregled ozimme je v večjem! "=> srcdst™ 7°™' P1®150 m»‘ delu evropske Kosije in Ukraji- ril •* ■» Atlantiku vedno redne, pa tudi podkavkaških prede-: k*gCunard je z izjemo velike lov pokazal, da ta ni utrpela!'“^zne potniške lage Queen večje škode, ki so jo napovedo- IL’ kl Je W* ■Predsednik je izrazil prepriča- j neral bolnišnici 66 let stari Paul ^e> da bo Kongres končno odo- Janc s 30317 Gebhard Place v Gl pomoč pri obnavljanju Se- Willowicku, mož Alice, roj. Ku-^ernega Vietnama, ker da je to bar, oče Paula in Evelyn Kuzil-Goga v mir”. Poudaril je, da la, brat Katherine Pibernik, le ohranjanje miru drago, da pa Williama, Jane Smith, Edwar- vojna še veliko dražja. Ob- da, Johna, Alfreda in Ann ^Ul’°d je, da pomoč Severnemu Uchelvich. Pogreb bo iz Grdi-V:etnamu ne bo vzeta iz sred- novega pogrebnega zavoda na stev, ki so namenjena domačim Lake Shore Blvd. v sredo ob Pozebam, ampak iz sredstev za 9-15> v cerkev Marije Vnebov-harodno obrambo in podpiranje zeie na Holmes Avenue ob 10, thjine. , nato na pokopališče. Predsednik se je izjavil preti izsil J e van ju palestinskih gveril- Williams S. Richards Sr. V četrtek je umrl v Euclid Cev in izjavil, da se ZDA takim General bolnišnici 81 let stari 2antevam ne bodo podale. De-!wmiams S. Richards s lansko so tedaj palestinski ko- 24233 Maplewood Dr., mož Elah, roj. ^ondosi črnega septembra že u- l Parsons’ oče WiUiama, 3-xrat ^oGli ameriškega' poslanika in'stari oče’ brat Sanforda- P°greb Pjegovega namestnika v Kartu- '6 danes Popoldne ob enih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland Park pokopališče. Peter Hartford V Lake County Memorial Hospital West je umrl v nedeljo £iavnem mestu Sudana. - ločno je predsednik vztra- ci ^Pšču, da vojaški begun- -j; ^služijo pomilostitve in jo 0n tudi ne bo dal. Dejal je, le _ opustil načrt “družinske- fa Zajamčenega letneea dohod- 71 let Stari Peter Hartford s ka” ‘f Harland Avenue, mož Margue- ""»f Potrebnih"3in'*" njihovo S*}, W,?rr: f J Watterman, stan oce Lawrence em, pa napove- -n j3ra^ Roberta, pok. udo k ^Podb '°žil neka>' V L,em P°^edu Pied' Lawrencea, Carrie Strouse, Gbjavil ^ n?Vj^a" - Alice Hawk in Verde Koontz. ariril^e da bo v za^et_ Pogreb bo iz Zeletovega pbgreb-^nžnep-a V- "preie^ predsednika nega zav0(ia na 152 gt. v sre-v San ci 16 nama ^an ThiPuia do ob 11. dopoldne v East Pales-Iazgovor ernwnt”e na Pardnevn^ tine, Ohio, kjer je bil pokojnik ! rojen. Bil je farmacevt, diplo- Savdska Arabija bo lri*ela v 10 letih več rezerv kot ZDA in Ve^P- oozpo- miranec Northern University 1. 1921 in je vodil svojo drogerijo na 17101 Grovewood Avenue do 1. 1960. Fred Martin Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 75 let stari Fred kršiti s.r k - ' neral bolnišnici :°’ ^ bo v rU Š Mp,0VeQdu7 Martin s Tracy Sk* Arabila ‘ - .‘meIa ® «68 umrle žene Frances, oče kot ZDA “ , T AIme VolPe in Freda' 6 kr“ v PoTporo j , aPons a s Tu , stari oče, brat Justina Martin-^WskaAraM^Wl^-.loloP, pok. Andyja in Tonyja. znane 71™ ■ naJ-| Pokojnik je bila doma od St. l!’ 'O:a že and * A0,« na A"' -iuriia pod Kumom in je prišel Z!ataindolr J ° ne Zal0ge,'' ZDA 1. 1920 ter bil zaposlen ,J v Podnom nrvi .stari oče, brat Justina Martin- SaWska F I oica, a Araioija, ki ima naj- e nezerve olja na sve- 5 sedaj obilne zaloge farjev, pa verjetno tu- stalno °”* va^ut. Ta njen zaklad §a dohraSte’ h10 ne P°ra|bi vse- pri ^ odka od svojega deleža SavdSU “ prodaji olja' ko ^ 1 zas^0Pn^k je že jese-i2ra2il na obisku v ZDA, v ame2^0 PO savdskik vlogah Vsnm 15 ° §osP°darstvo, pred- olja. .^ntenski prerok dežja. okoli so. oblačno z možnostjo aj višja temperatura do 1. 1962, ko je stopil v pokoj. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10.32 na Knollwood pokopališče. Bil je član SNPJ št. 158. (Dalie na 3. strani) London poslal nove čete v Ulster, ko se pripravlja na ljudsko glasovanje BELFAST, S. Ir. — Vlada Velike Britanije je poslala v Severno Irsko vojaške okrepitve, ko se bliža 8. marec, dan ljudskega glasovanja o tem, ali naj Severna Irska ostane povezana z Veliko Britanijo ali pa naj se združi z Irsko. na pred par leti, svoje potniške ladje usmeril na druga pota, kjer je več prometa. Tudi druge prekomorske brodarske družbe se umikajo stalno iz prometa vali, ko je bilo tako malo snega. Mraz je bil letos veliko umirje-nejši in mlada setev ni pozeb-la. “Pravda”, glavno glasilo Ko-, mumsticne partije, je pretexlil^ , teden poročala, da je ozimina zimo dobro prebila in da je zgod-j nja pomlad omogočila rano setev j arih žit. Letos bodo ta posejana od 10 do 15 dni preje kot običajno. To bo irnelo brez dvoma ugoden vpliv tako na količino kot na kakovost pridelka. Časopisje, radio in televizija pozivata kolhoze in sovhoze, naj posejejo vso razpoložljivo površino, tudi tisto, ki jo običajno puščajo, ker ne prinaša dosti Za to se je odločila zdaj tudi | Italija, ki je imela v tem prometu svoje znane, velike, razkošne ladje Michelangelo, Raphael in druge. V petih letih bodo te ladje postopno prenehale pluti preko Atlantika. « , M' svil® r§isie?f f ZDA js aajnižje ¥ 21 tali!! pridelka. Po načrtu bi radi letos! v r^e er.lem IeU! je. 1 O oridelali 197 milijonov ton žita.! Itatltiaitl !*P,)S ...V slično kot so to hoteli lani. Le-| tes upajo, da bodo cilij dosegli,1 lani pa so pridelali le 169 mili-:cnov ton in so morali zato veli- TRUPU Mi UmJEH MPIOMPATOV ZDA STA m POTI DOMOV IZ KARTUMA Trupli ameriškega poslanika v Sudanu Clea A. Ncela Jr. in njegovega namestnika G. C. Moore-ja sta na poti domov. Palestinski gverilci so ugrabljena diplomata v poslaništvu Sadvske Arabije v Kartumu, glavnem mestu Sudana, pretekli petek umerili “kot sovražnika palestinske stvari”. Ugrabitelji, morilci so v rokah sudanskih oblasti, katerim so se včeraj predali. KARTUM, Sud. — Svet je z .. zaprepaščenjem sprejel vest, da povedoval, kako so bili trije di- sc palestinski gverilci, ki so v če- piomati umorjeni. Vsi trije so trtek zasedli Savdsko poslani- se zavedali, kaj jih čaka in so štvo in zajeli tam dva ameriška, uporabili 25 minut, ki so jih jim enega belgijskega in enega j or- morilci dali za pisanje pisem, danijskega diplomata, ameriška za poslovitev od svojih dragih. L'emral in belgijskega diplomata v pe- Ugrabitelji so vse tri nato peljali 1 J anke, je bil imenovan tek, ko so bile njihove zahteve v k^ poslaništva in jih s siroj-cdbite, umorili. Zahtevali so ie- rdc0 ustrelili. Amerikanca in ki naj bi jih v spremstvu Belgijec so šli v smrt mirno in zbrano. i Iz Clevelanda » j in okolice Devetdeset let— Rojak Frank Zobec, 1114 E. 66 St., obhaja danes svoj 90. rojstni dan. Dolgoletnemu naročniku želi AD skupaj z družino in prijatelji še mnogo zdravja in zadovoljstva ter mu čestita k tako lepi starosti! Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima v torek, 6. marca, ob 7. zvečer redno sejo v SDD na Recher Avenue. Narodnostni vpliv v gospodarstvu Clevelanda— Richard J. Mott, upravnik North American Office Central tale, xi naj treh članov sudanske vlade prepeljalo v ZDA, kjer so hoteli svoje talce umoriti na enem večjih letališč pred očmi množic, ki naj bi to gledale preko televizije. Po takem zločinu bi uporabili člane sudanske vlade Ves svet s Sovjetsko zvezo vred, ki. sicer podpira palestinsko stvar, je umor v Kartumu obsodil. Ogorčenje je zajelo ne le ves zahodni, ampak tudi večji del nevezanega sveta, ki , j. i . spoznava, da je temu treba na- ket talce, ki bi um naj omogo- ... , ___’ _ ^ ^ praviti konec. Sudan je nahaja v nerodnem položaju. Če bo proti morilcem popustljiv, bo obsojen od svo- ostro To 9 03 ‘jevdl'“uv- J-“lu Je ^ PreJe slu_ kaznoval, kar zaslužijo, se bo na le IMd ©»©*-2 SUJ zaKon ri]a vlada v Amanu, enako via- čili varen odlet iz ZDA. Predsednik Nixon je na tiskovni konferenci izjavil, da ne TWiSh 87 letih m je padlo ka“ jfW™, X sveta' “.7 00 rM par. zameril arabskim nacionalistom, ttt a cvimrTOM n r ______ Ste aC v deruza’emu 111 drugod, kjer j,j so doslej pripadnike, morilce VV AbriliN G i U_\, L».L. SQ zaprtj aalestinski gverilci, : Prneo-o ser+^rnhra nnščah n- vilo rejstev je padlo v ZDA na | katere „ Leii ugrabLm v so v vsej njiho j gudanu rešiti iz ječ. Med zah- ke količine žita kupiti v ZDA. j Če bedo letos res pridelali to- nain^zi° raven , . . , liko žita, kot pričakujejo, oziro- z30dovini. D^jegio je iani^ po tevanimi je bil tudi Sirhan Sir- Lan, morilec sen. R. r. Kenne- izraelskih športnikov na svetovnem^ ^ ^vaxca, -a j- e- ' ' *........... trebno za ohranitev obstoječega števila prebivalstva dežele. To dyja v ZDA junija 1968. trgu popustilo in njegove cene, ki so lani poskočile za preko 50%, bodo začele drseti navzdol. Novi plemenski boji v Rvandi? BRUXELLES, Belg. — Sem došle vesti trdijo, da je prišlo do novih spopadov med plemenoma Vatuzov in Hutu v Rvandi, pa tudi do pobojev pripadnikov plemena Hutu v Burundiju. V Burundiju, kjer je na oblasti pleme Vatuzov, je bilo lani pokončanih po uradnem priznanju 50,000 do 100,000 pripadnikov plemena Hutu. V Rvandi je pleme Hutu pred leti končalo vlado Vatuzov in jih na tisoče pobilo. Burundski radio dolži sedaj rvandske oblasti, da dopuščajo nove pokole Vatuzov. na svobodi morilci jordanijske-ga predsednika vlade, morilci v Muen- chenu lansko poletje, napadalci Po umoru ameriških dveh in na poslaništvo v Bangkoku na , . . v . .enega belgijskega diplomata, Tajskem........... mora. biti, kot iacunajo, vsaj j j.a^erjm so morilcT dali pred 2.1 otroka na družino. smrtjo 25 minut časa da so napi- Število rojstva pada stalno od Gajj pisma svojih družinam, so srede petdesetih let, ko je bilo povprečno na družino 3.6 otrok. V preteklih desetih letih je padalo strmo z le enim malim zadržkom v letih 1869-1970. V letu 1S71 so degnali oster padec, ki se je lani nadaljeval. Pokazalo se je, da je strah onih, ki so svarili pred “prenapolnjenostjo” naše dežele z ljudmi, prazen. Če pojde v naslednjih letih v pogledu števila rojstev dalje, kot gre v zadnjih letih, bomo začeli počasi izumirati in priprav- ugrabitelji zahtevali letalo, ki bi jih naj odneslo iz Sudana. Sudanske oblasti so savdsko poslaništvo obkolile z vojaštvom in grozile ugrabiteljem z napadom na poslopje, če se ne predajo. Po dolgih pogajanjih in pregovarjanjih so se ugrabitelji predali v upanju, da bodo sudanske oblasti postopale z njimi kot “z revolucionarnimi borci" in ne kot z zločinci. Tako upanje je izrazilo tudi vodstvo Črnega septembra, kateremu pripada skupina 8 gverilcev v Kar- ijati prostor drugim, ki bodo kot v preteklem stoletju po koncu tumu, v posebni izjavi v Bejru-državljanske vojne hiteli v tu včeraj. ZDA, da posedejo izpraznjene; Savdski poslanik Abdulah domove in mesta. j Malhouk je s solzami v očeh pri- Zadnje vesti BRUXELLES, Beig. — Devet članic Evropske gospodarske skupnosti išče rešitev za novo dolarsko krizo v pogajanjih. Ta so se začela v petek i« se| osnovno voznino za.5^ torej'na za koordinatorja načrta, ki ga vodi Cleveland State University in katerega cilj je dognati vpliv narodnostnih skupin na gospodarstvo mesta. Pri tem proučevanju bodo posebej skušali dognati vpliv narodnostnih naselij in sosesk na mesto kot celoto, pa tudi njihovo lastno stanje in izglede za bodočnost. Senkler-sko slovensko-hrvaško skupnost med E. 33 St. in E. 79 St. bodo pod vodstvom dr. K. Bonuttija in dr. G. Prpiča proučevali John Vidmar, Matt i Novak in Steve Renko. Jutri je Pust— Pustna nedelja, ki je bila nekdaj tako živahna, da človek skoraj ni smel ostati doma, je potekla v miru in skoraj v tišini, ko je ležala nad mestom težka megla in ustvarjala moreče ozračje. Otrokom in starim ljudem, ki imajo težave z dihalnimi organi, so oblasti svetovale, naj ostanejo doma. Jutri je Pust, nato se v sredo s Pepelnico začne doba posta, priprave na praznik Gospodovega vstajenja. Ferk voljan pomagati CTS, če bo po njegovem-— Župan R. J. Perk je včeraj zahteval, da CTS zmanjša nadaljevala do včeraj. Obja-( polovivo včeraj uvecjenega oovl_ vij eno je bilo, da bodo vse! šanja; in da odpusti uprax;nika menjalnice denarja v državah lR T_ p0n0cka) s katerim je v EGS ves teden zaprte. V tem sporu že yeč let Ce ge bo tQ času upajo doseči rešitev, pri zgodil0j M mesto mbrda prev_ kateri naj bi sodelovale tudi zelo 6g milijonov dolarjev dol- ZDA, Kanada, Japonska, ga v io0ndik_ župan je to doslej Švedska, Švica in Norveška. odkjanjaj Vse se bodo zbrale na posvet ______________ v petek v Parizu, kjer naj do-1 Sovjetske vojne lad je bi denarni sistem svobodnega, pIovejo v Sredozemlje sveta svojo novo obliko, ki bo! .STAMBUL, Tur. - V zad-preprečevala nove denarne^ dneh je plulo iz črnega krize' I morja v Sredozemsko večje šte- WASHINGTQN, D.C. Pred—vilo sovjetskih vojnih ladij, med sednik Nixon je včeraj v go- nj:mi ncsiika helikopterjev Mo-voru preko radia pozval h %kva in 5 ružilcev oboroženih končanju zvezne odgovornosti; z raketan-i za obnavljanje propadajočih j Tcliko vojnih ladij ni plulo v mestnih predemv. Ta naj bo Sredozemsko morje iz Črnega vrnjena državam in krajev- &d arabsko_izrae3ske vojne juni_ mm upravam, ki položaj naj- ja 1967> FOro5ajo turžkl uradni boljše poznajo m se bodo zato najlažje izognile zlorabam in razmetavanju sredstev. CLARK AIR BASE, Filip. — Včeraj in danes je bilo pripeljanih sem skupno 142 vojnih ujetnikov iz Severnega Vietnama. Od teh je bilo 34 v ujetništvu rdečih v Južnem Vietnamu. Skupno je bilo doslej izpuščenih 299 vojnih ujetnikov, nekako polovico vseh. Ostali naj bi bili izpuščeni v dveh skupinah do 28. marca. viri. dobila dovoljšnje število glasov in poslancev, da bo mogla ostati na vodstvu dežele novih pet let. Odločitev o tem bo padla prihodnjo nedeljo, ko so zaključile volitve v okrajih, kjer ni noben kandidat dobil absolutne večine. V nedeljo se bosta v takih okrajih pomerila za zaupanje volivcev tista dva, ki sta dobila največ GLASEN PROTEST PROTI RASTOČIM CENAM HRANE V INDIJI — V New Delhiju, glavnem mestu Indije, so se gospodinje spravile na cesto protestirat proti naglo rastočim cenam hrane. Slika kaže del protestnega spre voda. — Slaba letina je povzročila pomanjkanje živeža in v nekaterih delih Indije vlada prava lakota in ljudje ne morejo niti do enega rednega obroka hrane na dan. Pravijo, da bo položaj prehrane postal naravnost o-bupen, če ne bo letni monzum v juniju prinesel dovolj dežja. glasov. PARIZ, Fr. — Po uradnih po-J SANTIAGO, Čile. — Pri vče-datkih so pri včerajšnjih vo- rajšnjih volitvah sta obe stra- litva debili: Ljudska fronta 43%, vladna stranka 40%, sredinski “reformisti” 12%, 5% pa desni in levi skrajneži. Vladna stranka je močno oslabljena, toda vse kaže, da jei ni ohranili v glavnem svoje položaje. Opozicija je ohranila večino v obeh domovih Kongresa, vlada pa je obdržala približno v obeh svojo dosedanjo moč. i-lk f /Imeriska Domovi ima 7;7i Ti 1 a!1 J f Ji i' 1 g 6117 St. Clair Ave. — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 na 3 mesec« 'a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: 'nited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months "anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. lake) in uvedli umetne kolhoze, ta ogromna dežela ne pri- in kar je v njej — je last vseh. de na zeleno vejo glede agrarnih pridelkov. Še danes mora tam Amerika preprečevati lakoto! Izgovori na slabo vreme so le izgovori; ne vreme, sistem je zanič. Tudi v naši domovini Sloveniji so se po dolgoletnem uničevanju kmetije končno le dokopali do spoznanja, da je tudi v komunističnem družbenem sestavu kmet končno vendarle osnovni činitelj prav urejene in uravnovešene družbe. Zato so se lotili — reševanja kmetije. Zelo pozno, vendar upajmo, ne prepozno. Več o tem prihodnjič. L. P. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 1 No. 45 Monday, March 5, 1973 Reševanje kmetije v Sloveniji I. Pri obravnavi problema o reševanju kmetije bomo imeli v mislih in govorili o kmetiji v naši stari domovini Sloveniji, ne pa o ameriškem kmetijskem obratu, ki ga poznamo pod imenom farma. Slednja se tako znatno razlikuje od povprečne kmetije evropskega tipa, ki je na svoj način značilen tudi za slovensko kmetijo, da jih ni mogoče vreči v isti koš. Vidne so razlike v gospodarskem, socialnem razvoju, pa tudi duhovnem odnosu človeka do zemlje, ki jo obdeluje (t. j. kmet, farmer) in iz tega odnosa izvirajoči življenjski slog tega in onega. Ne gre v prvi vrsti za to, da se je v Ameriki v zadnjih desetletjih radi ogromne tehnizacije kmetijstva odstotek farmarskega prebivalstva tako občutno znižal, pač pa za to, da se je podirala in se še podira družinska farma, ki je bila družini domačija (homestead), zemlja pa je prehajala :n še prehaja iz rok pristnih farmarjev v roke denarnih mogotcev velikih in bogatih družb in korporacij. Ta brezosebna velepodjetja izkoriščajo rodovitno zemeljsko površino, ko so jo poprej po možnosti, kolikor se je le dalo, komasirali (več manjših farm strnili v eno samo ogromno) po čistih trgovskih in produkcijskih načelih čim večjega dobička za čim manjšo investicijo. Uporabljajo najbolj učinkovita, čeprav škodljiva, zdravju nevarna umetna gnojila in škropiva, vbrizgavajo živalim razne kemične preparate itd.. vse zato, da bo dobiček čim večji in brez ozira na zdravstveno kvaliteto produkta. Na ta način bodo manjšega farmarja dokončno ubili, ker z ogromnimi investicijami velikega kapitala ne more tekmovati, javno oblast in potrošnika pa bodo dušile legije u-radnih nadzornikov in inšpektorjev, ki so potrebni, da kmetijski produkti in njih predelava ne bodo zastrupljevali širokih množic konsumentov. Takih “kmetij” nimamo v mislih, ko bomo govorili o njih reševanju! . Človek je po svoji telesni sestavini del zemlje, iz nje je narejen in vanjo se povrne; po svoji duhovni plati pa ima v sebi iskro božanstva, ki nikoli umreti ne more. Kot del zemlje je v tem življenju nanjo po svoji naravi tesno navezan. Čim bolj se v razkošju modernega snovnega napredka in razvratnosti od nje oddaljuje, tem bolj se izmika njenim zakonom in potaplja v nenaturnost telesnega in posredno tudi duhovnega življenja. Pretirano in v našem času grozljivo hitro pomeščanje-vanje (urbanizacija) podeželskega prebivalstva širom sveta, posebno še v kulturno in socialno razvitih deželah, pomeni nenaravno in nezdravo uničevanje populacijskega ravnotežja in grozi človeško družbo prevrniti iz njenih naravnih tečajev. Da se ta usodni proces ustavi, je na mestu sistematično prizadevanje javnih in zasebnih ustanov kakor tudi posameznikov. Pri tem bodo pomagali avtohotni (samonikli) elementi človekove narave same. Kaj mislite, kje ima svoj izvir nuja v človeku, ki ga uspešno nagiba, da beži ven iz asfaltiranih in s tlakom pokritih mest, kjer ni sledu o zemeljski rodovitni prsti, in se naseljuje v predmestjih, da živi sredi božje narave? Od kod skoraj pretiran gon v sodobni mladini, da išče v glavnih oblikah življenja pot nazaj v preprosto enostavnost in v bližino narave? Kljub vsem sodobnim dosežkom v civilizaciji in pomeščevanju ni utihnil v notranjščini glas iz Pisma: “Iz prsti si ga naredil, Gospod.. Dasiravno je gibanje mladine v smeri takozvane “proti-kulture” radi pretiranih oblik dostikrat odvratno, je smer vendarle pravilna. Vračajo se k praviru telesnega življenja — k zemlji, kjer je zakladnica telesnega in duševnega zdravja in moči. Kmeta včasih imenujejo: božji vrtnar, ker ravna s silami zemlje, ki so božjega izvora. Zavoljo takega poklica je kmečki stan veljal od starih časov za osnovno, funda-mentalno plast narodne skupnosti, ki jo velja skrbno ohranjati in krepiti, ker se iz nje celotni narod vedno znova pre-mlaja in utrjuje. Na kupe knjig je bilo o tem napisanih širom sveta (tudi pisec teh vrstic je svoj čas prispeva! tri knjige), pa kijub temu moderni razvoj kaže, da se ta osnovni element družbe bolj usodno krči in zmanjšuje, kot si družba sme privoščiti, če naj se vzdržuje naravno ravnotežje v njenem poklicnem sestavu. Ta resnica se po svetu priznava tudi danes, čeravno se o nji malo piše, ker je pač njen predmet — podeželski človek - daleč odmaknjen od javnih občil moderne družbe. Posebno je značilno, da so se začeli zanj brigati v deželah z marksističnim sistemom, ki po svojem nauku in ideologiji direktno nasprotuje vrednotam in življenjskemu stilu podeželskega' človeka. Prisilila jih je kruta stvarnost matere Zemlje, katera ne dopusti nasilne reglementacije. Odkar BESEDA IZ NARODA ločb za davčne zadeve in drugo upošteval potrebe in zahteve javnosti, je tukajšnja javnost sprejela z upanjem, da bo guverner se teh izjav tudi držal. Guverner ni za povišanje davkov, je bolj naklonjen znižanju teh. Seveda, če bodo razmere in potrebe s tem zadovoljne. To bo mogoče le, če bodo javni uslužbenci od naj nižjih “škricev” pa gori do najvišjih zadovoljni s plačami. Če bodo pa vsake kva-tre koračili okrog z zahtevami po višjih plačah in zraven še drugo, kar inflacija vsak dan bolj k sebi objema — potem pa bo treba presneto spretnih gospodarskih ekspertov, da se bo vozilo skozi nje, ne da bi kolesa škripala in se polamljala pri “furanjih” skozi take težave. Tako menim vsaj jaz. — V Washingtonu se zadnje tedne tudi prepirajo. Eni bi radi tako, drugi drugače in največkrat se razidejo s posvetovanj brez vsakih: zaključkov. V debatah, v katerih prikazujejo razni kongresniki in senatorji, kako je potrebno to in ono, ne šte-dijo govorniki z ostrimi kritikami, ki so včasih prav ostre, da se ribe ribičem baje kar same izgleda, ko se vse zavlačuje s ta-ponujajo. Zato je v aprilu rad kimi nastopi, da možakarji kar ne morejo do prave sprave. Če Waukegan, 111. — Po novem letu smo imeli skoraj kar štiri tedne lepo vreme. Nekaj dni je bilo tako lepih, da težko, če bomo imeli take dneve v aprilu, o katerem pravij o, da aprilski dnevi so z vsemi “žavbami” namazani in da sape zato rade tak april pripihajo, da je večkrat bolj moker kakor lep in suh. A-pril je res zvit in večkrat najbolj nagajiv mesec v letu. Opazujmo ga, kakšen bo letos. Aprilske dneve in vremena malokdo bolj pozna kakor ribiči. Pokojni Šimnovcev Janez, rodom iz Velike Ligonje, mi je enkrat poudarjal, da v aprilu ni nikoli za iti kam brez dežnika ali pa dežnega plašča. On je rad ribe lovil. V tem je imel skušnje. Večkrat je pravil, da po prvi mladi luni v aprilu so najboljši dnevi za ribolov. Takrat ribe lovil, pa če je dež padal ali pa sonce sijalo. Brez rib je malokdaj prišel z lova. To o vremenih in pa starih časih, v katerih smo mnogi starejši še vedno s svojimi spomini. . ' * MIR SO PODPISALI... S peresi in črnilom. “Bo li držalo?” Tako je vprašal zadnjič sosed Frank s Park Avenue, ko smo sedeli v Narodnem hramu in o tem govorili. “To je važno vprašanje,” smo drugi pristavili zraven. Glavno je, da vsaj od naše strani ne frčijo več bombe na vietnamska močvirja. Sami Vietnamci, to je Severni in Južni, se bo šlo tako naprej, bo moral Nixon poslati tudi med nje posredovalca Kissinger j a, da jih bo nagovarjal in pripravil za mir in tega podpisali. Če bo šlo tako naprej, bo imel Kissinger kar tu dovolj dela, da jih bo privedel do sprave in miru . .. * POUK O KOMUNIZMU. -Rojak, ki se je pred kratkim vrnil z obiska iz starega kraja, to iz od leta 1945 naprej pobarvane Jugoslavije, z barvami, ki jih svetu ponuja “stalin-titovska ideološka korporacija”, je razlagal, kake uspehe so pri barvanju komunističnih idej in zapovedi dosegli komunistični prvaki — taki kot Kidrič, Kardelj in bodo še pisano gledali in lasali, j še več drugih z glavnim “gaz-Naša javnost čaka, da se naši I dom” na čelu. To vprašanje dela fantje in možje vrnejo. Zivlje-i skrbi, posebno od lani sem, ko nje jih je pustilo tam, kakor o-menjajo, tekom vojne nekako o- krog 48,000. Vse preveč. Zakaj? Namen je bil dober — dosegel pa? Da bi le ostalo pri tem in da bi se ne obnovili spopadi. Pre- je obiskal nekaj banovin, zlasti v Bosni in v njegovi rodni Hrvatski. Poklical je k sebi vrsto profesorjev in učiteljev, katerim je predpisano, naj pridno poučujejo vse prebivalce, kaj je komunizem, kako se treba rekanj glede tega bo pa še mno- žrtvovati zanj in pospeševati ga, go, zakaj smo iskali tam kostanj da bi po vseh banovinah nastalo po žerjavicah. in živelo pravo “komunistično —■ Doma po naših mestih in | tovarištvo”-občinah bomo imeli marsikje žu-! Mite na delo in storite tako — panske volitve. Nominiranje'je bila zapoved, kandidatov za županske, alder-! In res, podali so se na delo manske položaje in druge je že mladi in stari profesorji in uči-v največ krajih za nami. Končne! telji, ki so na položajih nižjih Seljaki, ki niso imeli nič in posedovali nič, so temu pritrjevali z glasnimi vzkliki: “Tako treba — tako je potrebno!” Zraven so krepko ploskali. Četrti dan pred odhodom je imel profesor kratek poslovilni govor in bo koncu govora stopi pred vsakega seljaka in ga vpraša: “Si me vse razumel, kaj sem poučeval te dni tu?” “Da, sem!” je odgovarjal Seljak za seljakom. Profesor pa: “Da moramo biti vsi pravi ‘tovariši’!” Seljaki: “Da, da!” Profesor dalje: “Da, če imaš ti (to kdor koli izmed vas), recimo kravo, ki daje mleko, tvoj ‘tovariš’ pa ne, da si dolžan mu odstopiti mleko in če treba tudi kravo. In če imaš ti kaj novcev, tvoj ‘tovariš’ pa ne, si mu dolžan po ‘tovariških dolžnostih’ te dati. Razumete vse to?!” Seljaki: “Da, da!” Profesor stopi nato pred‘nekega seljaka, ki je zgledal, da se ne zanima preveč za njegovo pridigovanje o “tovariških dolžnostih”, in ga vpraša: “In če imaš ti kakega pujska, ki ga rediš zase in če ga ‘tovariš’ nima, si dolžan mu ga dati — razumeš to?” Tisti seljak, ki je zgledal, da ga vse tisto, kar je ta profesor priporočal, dosti ne zanima, je pri tem debelo gledal in odvrnil: “Tisto pa ne! Pujska zase redim in moj je — sam ga bom hrustal in užival.” “Preje si pa odobraval, kar sem priporočal, da so tovariške dolžnosti med nami, ki se jih moramo držati,” ga opozori profesor. Seljak pa odgovori: “Da, rekel sem, ker ne enega ne drugega nimam, o čemer ste govorili. Ampak pujska sem zredil zase, tega imam, tega pa ne dam!” Profesorju je odgovor kar sapo vzel. Odšel je nazaj v Beograd in “gazdi tovarišev” javil: “Naši tovariši” so svoje vrste “tovariši”. To, kar nimajo, dajo radi svojim “tovarišem”, kar pa imajo, pa ne odstopijo nobenemu hudirju ne, ne tovarišu!” Profesor in “gazda tovaršev” sta se za glave prijela in gazda je jezno poudaril: “Na novo jih moramo učiti iz, vsemi raznimi načini, kaj je pravo ‘tovarištvo in kaj je komunizem’!” To pove, da mnogi “tovariši” imajo še vedno trde buče ... Vrhenšk Tine ViSiTI Kaj prlšakisj« CLEVELAND, O. — Življenje nam prinaša obilo gorja, pa tudi dovolj prijetnih in zadovoljnih ur in dni. Ko se nam bliža pomlad in se pokaže toplejše sonce, smo takoj boljše volje in polni upanja. Zima je pobrala veliko znancev in prijateljev in tudi mi sami se moramo zavedati, da se nam naše ure lahko vsak čas stečejo. Če nam je ta misel in zavest pred očmi, si ob njej tudi urejamo svoje življenje. To je čas, je priprava za naš večni cilj, za smoter našega življenja. Ko smo svoje naloge, ki so nam bile do- -CJ- /< volitve bodo v aprilu. Pri nas v in višjih šol in zavodov, da to ločene od Stvarnika, izpolnili, Waukeganu in North Chicagu se i pronaj dej o, prcuče in ugotove, potegujemo mnogi za dosedanja j koliko poganjkov in sadu je pri-župana. Župana Sabonjiana bo šlo iz tal, po katerih so sejali in težko kdo porazil. Je kar dober: sadili semena za širše in bolj-in previden župan. V sosednjem | še pridelke, ki jih naj prinese North Chicagu pa ima župan' “veselim in srečnim” bratskim Kukla težave s temnimi rojaki. | narodom na čudovitem Balkanu V zadnjih volitvah pred štirimi j “komunistično tovarištvo”, kjer leti je porazil bivšega župana j so zdaj v veljavi m je vse pod Hebior-a s črnci, ki so tedaj sta-! komando komunističnih naukov, li ob strani Kukle. Zdaj se pa; Učitelji in profesorji so odšli nekaj kuha. Kaj, bodo pokazale na delo. V Bosno tja nad Banja-volitve. V politikah in volitvah luko v Piskavico je baje prišel jč vedno tako; danes prijatelji,' eden izmed njih v to službo ime-jutri nasprotniki. Politika je novanih in poslanih profesorjev, največkrat še bolj muhasta ka- Skliče skupaj Seljake in jim tri kor pa aprilsko vreme. | dni razlaga, kak socialni in “to- — Nastopno izjavo ob ustoli- variški” pomen in važnost ima čenju guvernerja Walkerja v komunizem za vse sloje držav-Springfieldu, da bo pri spremi- Ijancv. Posebno je poudarjal: anirmiiih ,in mrninnirh r^TriV. Vgp, par„ driAVa,J,rna |n lastuje nas ta pokliče k plačilu. Čisto enostavno, mar ne? In vendar jih je toliko, ki tega ne vedo, ki se tega ne zavedajo. Nekateri tega namerno nočejo videti in priznati, so pa milijoni takih, ki tega res ne vedo in niso imeli nikdar priložnosti to izvedeti. Misijonarji uče in razlagajo resnico o svetu in človeku ter njegovih ciljih že skoro dva tisoč let, pa je dosegla komaj eno tretjino vsega človeškega rodu... Zato je treba našim mladim misijonarjem in misijonskim delavcem dati vse priznanje za njihovo vnemo in požrtvovalnost. Vsem prisrčne pozdrave! ....' Jože Vrtačnik “Kapelj” ni več “Kapelj” ni več. S šestindvajseto številko je u-tihnila prijazna revija, ki je zbirala del slovenskih intelektualcev v prav tako prijazni dolini Idrije. Ustanovljena je bila pred sedmimi leti; rodila se je “iz poštenih nagibov nekaterih kulturnih delavcev, ki menijo, da je za Slovence prišel čas, ko provinca v tistem starem pomenu ne obstaja več”, je zapisal Jože Felc v predgovoru. Kateri naj bi bili ti nagibi, bi moralo biti vsakemu uredništvu (zlasti še ljubljanskemu) vse prej kot nejasno: Omalovažujoč odnos kulturnega centra do vsega, kar se dogaja izven tega centra. Razločno povedati, da neka revija ni nujno izraz samo določenega nazora. Dati slovenski mladini več globine, več humanizma, več življenja. Napeti vse sile, da slovenski narod zaživi kot skupnost. Živeti in razvijati medplanetarno zavest v vsej razsežnosti. Na tej podlagi se je rodila idrijska revija, na teh temeljih pe gradila in zorela, prijateljsko odprta v slovenski svet, mnogim v zavist, sebi v ponos. “Kapelj” ni več. “Direktni in prvi povod je bila ukinitev simbolične pomoči s strani idrijske družbeno-politič-ne skupnosti. Kakšna in kolika je bila ta pomoč? V sedmih letih izhajanja Kapelj smo dobili za 26 številk toliko, kot je to dotacija za polovico ene same številke povprečne slovenske profesionalne revije. Toda dobili smo, čeprav absurdno malo, ih bilo je neobvezujoče. Pomenilo je neke vrste zaupnico. Na različnih poluradnih pogovorih in privatno je bilo rečeno, da so bili nekateri prispevki ‘vprašljivi’, kar naj bi na nekaterih političnih forumih poibudi-lo pomisleke. Toda mislimo, da, če bi revija imela zaupanje, bi omenjeni ‘vprašljivi prispevki’ sprožili polemiko na kateri koli ravni. ‘Odprta vrata’ za to je bila tudi revija sama. Toda to se ni godilo. Zaradi nekaterih pri- Praznovaii bomo fO-iefnico obstoja spevkov je bila ob zaupnico revija.” (Iz predgovora Jožeta Felca.) Sledili so pogovori. Uredniki so privolili v to, da se določi izdajatelj in da se vzpostavijo normalni odnosi med uredništvom in izdajateljem. Pri pogovorih so nasproti “Idriji” sedeli nekateri odgovorni republiški in občinski funkcionarji. Revija naj bi postala profesionalna. Nastane problem finančnega kritja: za profesionalizacijo revije se v okviru občine ali republike niso mogla najti sredstva. Z drugo besedo: slovenski komuni- stični partiji je prav prišlo, da se ta problem ni dal rešiti, in to je bilo dovolj za ukinitev revije. Ponuja se nekaj “vprašljivih” izvajanj: Zakaj se do danes ni še nikoli nihče spomnil, da so “Kaplje” izhajale s podporami posameznikov in ob velikem žrtvovanju sodelavcev? Zakaj se ni še nikoli nihče vprašal, kako da uredniki “Kapelj” niso dobili za svoje delo niti 'dinarja honorarja, ko vsi dobro vemo, da zamejske levičarske organizacije in tudi “Primorski dnevnik” “uspevajo” le zaradi tega, ker so njihovi uredniki, časnikarji, uradniki in pr°' svetni delavci plačani z denarjem, ki pride iz Slovenije in ki je zaslužek delovnega ljudstva’ Zakaj se ni še nikoli našel nihče, ki bi znal upoštevati ozirom0 ceniti vrednost neke revije koi dokaz razumevanja cele slovenske skupnosti? Zakaj se slovenska komuni' stična partija norčuje iz skupine intelektualcev samo zato, ker s° hodili po poti iskanja in zbliže' vanja? Zakaj, ko se toliko gov0' ri o razumevanju, o dialogu, 0 enakosti, o naprednosti? “Kapelj” ni več. Vsebina te “poslovilne” števil' ke je izredno bogata... PrijaZ' na je pesem Alda Klodiča, &k°' raj uvod v Pavšičevo “Benečij3 — utrinki iz napisanega dnevn1 ka”. Kako daleč seže ljubek11 Slovenca iz domovine do sloVe;1 skega jezika v Benečiji, do sl°' venskih ljudi, do prosvetnih ^ lavcev, čeprav v talarju! Uči 3 j slovenska komunistična partij3 Dejstvo je, da idrijska re “Kaplje” ne izhaja več M CLEVELAND, O. - Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Road bo praznoval 10-let-nico obstoja z večerjo in plesom v soboto, 10. marca, v Slovenskem delavskem domu. Da bo večerja okusna, smo že v naprej gotovi, ker bo za to skrbela znana Jennie Trennel in njene vrle pomočnice. Za ples bo igral Oil Dobida orkester. Večerjo bodo servirali od 5.301 do 7.30. Potem se bomo zavrteli in uživali veselo družbo. Vsem članom kličemo, da pridejo na to lepo praznovanje s svojimi družinami in prijatelji, saj bo zelo pomemben večer! Naša večletna podpredsednica Gertrude Koshel se je vrnila iz bolnice in se lepo zahvaljuje vsem članom in članicam Kluba ter mnogim prijateljem za bodrilne kartice in voščila. Klubu želi uspeh v bodočnosti. Mi jo prav lepo pozdravljamo in upamo, da se bo kmalu pozdravila in prišla zopet med nas. Enako želimo Jožetu Mrharju, ki si je po nesreči roko zlomil, ter vsem bolnim članom in članicam. še enkrat vas vabimo, da posetite našo prireditev 10. marca. če nimate še listkov, pokličite tajnico na telefonski številki 261-0436 in jih bo za vas rezervirala.' Vstopnice za večerjo in ples so po $3, samo za ples pa le $1. Na svidenje! - Cecelia Wolf vij3 d0 smo bili Slovenci, zlasti še raorci, oropani publikacije, kU bila mlada, nova, iskrena- ^ nas je veliko škoda. Za Visokost, mater Slovenijo, jetno ne. K-G: Gradnja zastala, ker ni denarja r Gradnja novega zdravstve ^ ga centra v Mariboru je zar‘T finančnih težav v zaostanku- ^ sejah SZDL so se dogovorili’ ^ se dosedanji prispevki od °s . nih dohodkov zvišajo od na 0.75%. A Poskušali bodo aktivirati P tej pomoči tudi druga pc^ in gospodarske ustanove. Veliko visokošclcev v Mariboru v vjl’ Na mariborskih visokošo1^, zavodih je vpisanih 671^ g(j, dentov. Med njimi je 2948 izr nih' . ^ Pri rednih je največje sl,ep iz koreško-štajerskega Pre Vseh novincev pa je 3557- Moderna nekarna v. Melju pri Maribor11^ Kmalu bodo dobili nejše aparature, ki bodo pel? jji omogočale večjo proizvodu! boljšo kakovost kruha. . at ,V1 r Sedaj montirajo dve uo' dobni tunelski tračni peči ^ ko kruha z vso potrebno d ^ no opremo. Poleg tega b°d0 ^ bili novo avtomatično liuij0 proizvodnjo žemelj. JOŽE GRDINA: MARIJINE SOLZE IN FATIMA David Dietz science editor of The Press, says, “If the humility is very high, some of the Water vaper in the air will tend to fall off the air and condense, if the surface is hard — as in the case of a glass eye — the ftioisture will tend to collect in drops.” The reason the moisture Would condense on the wooden Part of the statues, says Dietz, is that “wood, being porous, will absorb the moisture.” Haffnert however, says some °f the tears shed by the statue in New Orleans were gathered 011 a piece of linen for analysis and submitted to a chemist. “The chemist,” according to Haffert,” said the substance submitted was insufficient for com-plete analysis but that it was more than just water and pro-bably the same substance as human tears.” Fr. Brault, the custodian of fbe statue at the time that its fears” were photographed by ^T- Romagosa, believes that “the Vlrgin has a message for the ^orld but few want to listen.” otrok, ki so cesto videli Marijo. Več o tem bom povedal kasneje. Ta Marijin kip, ki roma po Ameriki kakor je bilo poročano in je sliko tega kipa in sicer samo Marijin obraz prinesel tudi The Cleveland Press. Nad Marijino sliko je napis: “Mystery of the ‘Weeping Virgin’ ” Pod sliko pa sledeče besedilo: “Real tears? — The drop of water at the end of the nose of the statue of the Virgin Mary was photographed by Father Elmo Romagosa of New Orleans. The fluid ran down from the eyes,” Fr. Romagosa said. He isn’t convinced that the water was tears, however. Others are sure it is a miracle.” Najprvo sem na televiziji zagledal kip, ki predočuje Marijo, tako kot so jo videli pastirčki, kakor bom opisal malo pozneje, potem sem pa zagledal sliko, katero je slikal Fr. Romagosa tedaj, ko so Mariji tekle solze. Ko sem pa zagledal to Romagosovo fotografijo, tedaj je pa meni ponosilo oko, iz mojega očesa je pritekla solza: O, Marija! Zakaj jokaš? Pretreslo me je, ko sem ■^refg, the associate editor of' gledal solze v Marijinih očeh, e Universe Bulletin, has told ^ na koncu Marijinega nosu pa Raders of the diocesan paper {kapljo Marijinih solza. Nepre-, ^f “in matters such as the - mično kakor ukopan sem gledal peeping Virgin” phenomenon, | jokajočo Marijo, potem pa rekel atholics should be neither ere- j tem, ki so z menoj gledali Ma-nlous nor cvniral. The ripht rij0: O, tele Marijine tem, ki so z solze so pa težke! Mogoče težke tako, kot je zemeljska obla? Kdo ve? ... To, da Marija joka, ni majhna stvar, ampak velika. Kaj, mi zemljani ne vemo, pa bil študiran ali preprost: Nihče tega uga-. It is eri- j niti ne more. Tu je Božja roka there is a '... Marija to vidi in ve: Od tod njene solze ... Mogoče so te Njene solze, zadnji opomin in prošnja človeštvu, naj se spreobrne, spokori ter naj nikar ne žali Boga. Ko se tlcular Virgin of Fatima statue J6.13' oktobra L 1917 zadnjikrat nor cynical. The right one of reserving judgement aod awaiting the guidance of ose whose function it is to lQok into such matters.” Among some Catholics, said reig, there is a tendency to eap to conclusions. lrely possible that ______ __ .. Natural explanation for the phenomenon. We should not leap 0 fhe conclusion that its a miraculous intervention — nor that 1 3®n’f- Let us wait and see.” affert claims that this par- Ththe °nly °ne that has “wePf” ^ ere is another statue in Mos- c°w. This one was also carved jmder the Lucia 1S-other in Italy. hether there is anything su-^crnatural about the “weeping patronage of Sister °ne of the sisters. There ^lrgin, ’ it is creating more com- lien' ^ent among Catholics than any ys erious occurance since ap-^arition of the Virgin Mary 0 6re being seen on hundreds of ccasions over the Church of St. ?ary in figypt. Those •hcive prikazala trem pastirčkom je med drugim dejala: “Treba je, da se ljudje poboljšajo! Da prosijo za odpuščanje svojih grehov! Obraz se ji še bolj zresni, skoro razžalosti in glas ji zveni kot prošnja: “Naj ne žalijo več Jezusa, ker j9 že vse preveč ža- a suburb of Cairo, apparitions To dejstvo zelo sliči dogodku, da Marija joka. Tako je že prosila, naj se ljudje poboljšajo. Že v Lurdu je Marija rekla Bernardki: “Moli za grešnike”, prav izredno pa je prosila v Fatimi, La Saletu Necedah ... Pa vse ni nič izdalo: ljudje so se appear stopped. They were last j bora malo brigali za been in 1971. cen determined whether the Writings Marijine But it has never prošnje. Tako so sledile solze, ki, kakor izgleda, tudi ne bodo cel -i “ were a hoax, an opti-j dosti izdale. Koliko, na primer hv iUUs^on or the result of mass 1 jih je bilo pred televizijskim cria. Or a miracle.” aparatom v ponedeljek, 6. no- Pke^0 Cleveland j vembra in koliko jih je, ki se čiliSS i? '*aZ sem na ti civa Poro_ | brigajo za Marijine solze? Dvo- > * % 5 s I i: u * t s < ► i § ;► *1 || bkarji in kiparji naslikali -■ ri;i0 in napravili kip. Ko so so poklicali pastirčke če so Marijo storili, Pra vPraali, jaliV _aasrikali’ so pastirčki de-kot’ ’ -^Lurija je bila vse lepši, biiaS+e nashkali vi. Ona je slikar^0 1Spa’ da i° prav na" ede 1 moS°če. Vsi so kakor ip PLpovedovali, kako lepa pblla Marija. enake**i S° naPravili kip, tri dru ~ enega za Evropo, za r>e®a.Za Anieriko, tretjega pa žejei U3lj°> kakor je to izrecno 3 Lucija, ena izmed treh j UPS AND DOWNS OF THE U S A. Blizu E. 185 St. sedem letni zidan ranch naprodaj, tri spalnice, klet, dve garaži, blizu trgovin in transportacije. V spodnjih tridesetih. Blizu E. 200 St. Colonial, z aluminij am obita, tri velike spalnice, jedilnica, klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Holmes Ave. bungalow z tremi spalnicami, na novo električno napeljavo, copper plumbing, $15,900. Euclid na novo delan na pol zidan duplex, tri spalnice, jedilnica, velika kuhinja, dvojna garaža. Euclid Imamo različne nove domove, splits, ranches in Colonials. Za informacije kličite! Upson Realty RE 1-1070 499 E. 260 St. (49) FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (south of E. 152 St.) (45) TlAU OGLASI Lastnik prodaja dve hiše z pet stanovanj na dveh lotih, na E. 67 St. Dohodka več kot $4000 na leto. Za podatke kličite RE 1-5513. (28,2,5 mar) V najem Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043 (46) FOR RENT 4 large rooms on E. 63rd St. Call after 6 PM 361-4859 Prijafei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A«-* * v,, fig St. 361-4212 Solid earth? Don't you believe it—it's actually pretty shifty. Much of the U.S., along with the rest of the globe's unstable crust, is busy heaving up or sinking down most of the time, not to great extents, except in violent earthquakes, but sufficiently perceptible to be measured. The movement map of the nation during 1972 looks like this, according to the National Geodetic Survey- XV"'— -------- ------- IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST , “He.” je vzkliknil geometer. “Si še preslab, fantič. Poslušaj! Vriska se pa takole.” Zaukal je iz polnih pljuč, da je nekajkrat jeknilo iz globeli in od bregov. Kar zasmejati se je moral. Zakaj sredi v vrisku je zapazil, da se je dvignilo dvoje dekliških glav v lazu nad njim iz bahato bujnega in gostega ječmena. Neprisiljeno, brez vsakršne zadrege je nato ogovoril plevici: “No, zijali Rebrnikovi! Ali kaj znam?” “Pa kako,” je potrdila mlajša. Njena starejša družica se je trudno nasmehnila. Geometer jima je opazoval zagorela lica in sladko zadrego, ko ste hiteli, da se očedite prsti in zemlje. Prizanesljivo je vprašal: “Ti zgovorna, Tončka! Kaj pa oče? Ali so doma?” “So pa,” je odgovorila deklica. “Pa zdravi, po navadi?” “Hvala Bogu, nič ne tožijo.” “Kaj pa vedve?” “Medve,” je menila deklica rahlo nagajivo, “saj vidite.” “Ti že, pamž povaljani,” je govoril geometer, “ampak Matilda. Kaj? Ali ji srce še nagaja?” Ko je tako nagovoril starejšo, ki je povešala sramežljivo glavo in se sklanjala v žito, kakor da hoče skriti svoje trudno bujno telo v umazanem delavskem oblačilu, se mu je hotelo oko ožgati nekam karajoče pomilovalno. Dekle je moralo čutiti ta zreli moški pogled. Nekaj se je hotelo bolno upreti v njej. Pa ni mogla. Plaho, vdano je potožila: “Saj veste. Pot navkreber me duši.” “Saj,” je rekel geometer, “in pri dohtarju v trgu seveda še nisi bila.” “Počemu neki,” se je skušala otresti vznemirjena deklica njegove nege in skrbi. Pa se je kaj močno in vidno neprijetno sramovala in je on vedel, kako ji. je že ob sami misli na zdravnika, ki bi jo preiskoval. “Da se dohtarja tako bojiš,” je karal mehko. “Bojim se ga ne,” je odvrnila ^ nekaj bolj živo. “A sram te je, sem mislil reči,” je govoril oni, “pa se mi zdiš smešna. Tilda, prav zares, in ti bo še žal, ko bo prepozno, umrla , boš.” “Saj boste vi tudi,” je vzkliknila deklica nekoliko bolj vedro, on pa je moževal nekoliko na-i menoma dražljivo: I “Ne, prav zares. Nisem te vesel in smešna si s svojo neumno pametjo.” “Tak molčite,” je vzkliknila deklica'bridko. Njena sestra pa je pritrdila: “Saj. Vsi jo priganjamo doma, pa noče.” ! “Mir mi že dajte vsi skupaj,” je zastokala nestrpno starejša. “Ali ti ne želimo le dobrega?” je ugovarjala mlajša. Toplo in prizanesljivo je menil geometer: “Kaj neki! Prijetno seveda ni. Pa naredi tako, Tilka, kakor da je za pokoro in za grehe. Ali pa za verne duše.” Deklica je dvignila obraz in pogledala dolgo in prisrčno na j moža. Medlo se je nasmehnila in odgovorila. “Kajpada. Samo norčujete se.” “Hudiča!” je' hahljalo geometru zdravo iz besede in močne V blag spomin LJUBLJENI HČERKI IN SESTRICI Rozaliji Hozjan cb peti obletnici smrti Pet let so že minila, odkar Te je 5. marca 1968 Vsemogočni poklical k Sebi. Razvil še ni bil Tvoj se cvet in že je moral oveneti, prekrasen bil za ta je svet, Bog sam ga hotel je imeti. Presadil ga je v rajski vrt, kjer nikdar ne bode strt! Naj duša Tvoja v Bogu srečo uživa, ko vrelec naših solz Tvoj grob zaliva. Žalujoči: ROZALIJA, mati IGNACIJ, oče IGNATIUS, brat MARIA, sestrica. 'Cleveland, O. 5. marca 1973. CHAMBRAY KIB—The Western look rides high, wide and handsomely into spring in trend-setting cotton chambray. A slim-fitting workshirt with buttoned flap pockets is color-keyed to flared jeans in a heavier-weight chambray. By Levi-For-Gals in Westpoint Pep-perell cottons. nravi. “Kolnem, da boš verjela,' šala besede in glasu, ki bi jo četudi ni lepo. Norčujem se pa ^ bila bolj vznemirjala in ji dra-ne. Svojeglavo otroče si, kako; mila bolno srce pod toplo in naj ti dopovem? Saj si menda | mehko poltjo v razkošno neug-nisi sama kriva svoje slabosti, nanost. Kar slabosti podobna Le čemu tedaj taka plahost! In če je kaj ženskega narobe, zlo-dja, mar svoje ženske duše ne hodiš zdravit tudi k moškemu v spovednico? Za pokoro torej, za verne duše, reci pa pojdi.” Dekle je poslušalo vdano in' oglasili pri nas?” gledala s trpnim ugodjem nanj,! “Bog pomagaj. Še v nebesa ki je stal nekaj sežnjev pod njo,'grede, srčka moja, če se pope-lep, močan s svojo zdravo poltjo j ijemo mimo Rebrnikovih.” in jedro moškostjo, z očmi, ki so i “Ne vem, kako bo kaj z hebe- sla ji je zagomazela po vseh udih, če si je le osvetlila njegov naziv: Tildka, Tildka. Brez moči je zdrknila v setev. Tedaj je spregovorila njena sestra: “Ali se boste mimogrede kaj bile mladeniško žive in jasne, a so vendar določno ukazovale, prizanesljivo videle v človeka in misel. Na vsem svetu ni bilo si,” se je šalila deklica. “Ne bo ne, kar tako,” je vračal vedro in zagrozil s prstom. “Sem slišal zvoniti pa prav o obraza, ki bi se bil dekletu kdo-1 tisti Tončki in tistem Jaki, ki ve odkdaj že posili spovračal včasi tod mimo vozi.” tako živo; Nikdar drugod ni sli-; “Kako ste poredni,” je vzklik- nila deklica. “Seveda, le obrekujte in se izmišljajte. Vseh muh ste učeni v trgu. Pa smo tudi na kmetih taki, da kaj vemo o mestnih . Kaj ne, Tilda?” “O meni?” je vprašal geometer. “Da veste, zijali? Kaj pa takega, ali bomo že izvedeli?” Tončka se je začela veselo in nagajivo smejati, njena sestra pa je nagnila obraz še niže v žito, da bi skrila rdečico, ki jo je zalila, kakor da je pogledala v razbeljeno krušno peč. Geometer je ni opazoval, oprezoval je jedri život živahne in nekoliko igrive sestre, tako da se je zmedla. On pa je bil vesel svoje moči in zdrave možatosti pa je veleval drzko: “No? Ali smo ob besedo? Kaj tega pa veste vedve o meni?? “Nič slabega, kaj bi pravila.” V NOVI VLOGI — Glenda Jackson nastopa običajno v visokih dramah in je za te vloge dobila “Academy Award”. Sedaj bo nastopila prvič v komediji “A Touch of Class” z G. lom. j Segale What a lot ■ @f ten-year-olds are wearing Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces. Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him. Later, he won’t have the strength to sit in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to feed himself or even turn over in bed. His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity. Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces every day. That hope lies in MDAA’s massive research program. Only your contributions keep it going. Give generously. Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up. Muscular Dystrophy Associations o£ America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019 MO VICE- z vsega svefa MO VICE- ki jih potrebujete MO VICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mcpže originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo “Da se ženim?” je vprašal in je ibušila v smeh. “Saj! Ali se mar ne?” Starejša je bila z licem popolnoma v zemlji. Slepo in čudno krčevito je rvala iz sončne rasti, da se je mlajša začudila, kako pleve. S čudno odločnostjo se je tedaj starejša vzpela po koncu, vsa bela v lice, ki je še kratko prej rdelo prav do sinjih oči, ki so bile čudno motne, kakor božjastne. S pol odprtimi ustnicami je zahlipala po zraku in si nesla roko na srčno stran. Ne sestra ne geometer je nista videla. “Da se ženim, pa da sem menda hudo neroden,” je govoril. France, “tako, je-Ii, si hotela | reči, a?” “Vsak po svoje,” je dražilo | dekle, “kakor tisti, ki je kozo s svedrom drl.” “Tebe bom s šibo po gobcu potipal, otroče, če pa takoj miru ne daš,” je odgovoril moški in se nato zresnil. “Kaj bi čenčali prazno,” je nato Spregovoril. “Vajina ura in moja bo prišla. Morda tudi ne bo. Kaj, Tildka? Ti se ne smeješ. Jaz se tudi ne več. Tončka me je spravila ob dobro voljo.” “Pa vendar ne,” je bila mlajša še vedno vesela. “Ali že pojdete? Seveda, podvizajte! Pri nas so družba iz trga. Vam so prišli naproti.” “Parkelj ti jezični, kako se razvija,” je odvrnil France. (Dalje prihodnjič) 1 ‘: XVy-i -X--' o Potovanja skupinska in poedinci e Nakup ali najetje avtov e Vselitev sorodnikov o Dohijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posii in prevodi o Davčne prijave M. L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI MOŽ, BRAT IN SVAK Frank Vrečar ki je umrl 5. marca 1971 Minuli sta že leti dve, odkar smo izgubili Te, prerano si odšel od nas in v žalosti zapustil nas. Srčno vsi smo Te ljubili, nikdar ne bpmo Te pozabili, saj čez nekaj kratkih let, videli se bomo spet. Žalujoči: PAULA roj. KETTE, žena JOŽE, brat MICI, TONČKA, sestri MARIE KETTE, svakinja in ostalo sorodstvo Bessemer, Pa. 5. marca 1973. V BRATSKI SLOGI — Igralec Ricardo Montalban pomaga svojemu bratu Carlosu, ko pripravlja kavo, da jo bo odnesel na mizo pri “odprtju” restavracije v New Yorku v korist sklada “Boj za vid”. ŽENINI /N NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina