Koristna oblika vzgoje kmečke mladine
Po zgledu šolskih zadrug na Hrvat6kem so zadnja leta tudi t Snbiji, najpogosteje pri vaških osemletnih šolah, ustasovili veliko število takih zadrug. katerUi člani so niladi uče.nc:. Po nepopolnih podatkih je v te; repobliki, kakor račuuajo, pri-bližno 170 š-olskih zadrug. Sajno v Vojvo-dini deluje nacT-100 teh zadrug; v. požarev-skem okraju jih je deset, v svetozareT-skem okraj.u 16, v kosovskomitroviškem pa je TČlaajenih v te zadruge nad 1000 ueencev itd.
Ustatjavljanje šolskdli zadrug se je za-čelo v iežnjii, da bi pouk tiinbolj povezali s prakso in da bi otrokom že oct malega audiilj možnost prklabitve znatija iz kme-tijsiva ra zadružništva kakor tudi prido-bitve drugih koristnih navad. Pomen take vzsgoje je toliko večjd, če vemo, da ostaine znatno število ueencev osemletnih šod po končas&em šalanj<u v svojih v&seh. ki se posveti  kmetijskeniu pridelovanju.
Naloga šolskih zadrug je predv«tf?m pro-izvodno in • splošno družbeno vzgajanje učancev. V tem okviru dobijo člani za-drug strokovno znanje s področja kmetij-stva in se seziiamijo z osnoTnimi prvinami gospodarske izobrazbe. Razem tega se otroci ob skupnem delu že od maleiga na-¦frajajo n.a zadružno in družbeno /.ivljcnje.. Tako si pridobijo koristne navade, od ka-teWh je treba posebno poudariti — pra-vdJno razmerje in Ijubezen do dela. Šol-ska zadrnga sl-uži našim najmlajšim prav teko kot prva praktična šola v samo-upravljamjn, ker odločajo zaclrtižni člani po svojih or.ganih sami o vseh najvažnej-ših vprašanjiih iz življenja im dela svoje zadruge.
Kakor vddimo, se t okviru zadrug raz-vija vrsta zelo razlienih aktiTHOsti, ki iniidijo mladiin zadružnikom možnost raz-•vijaii svoja individualaa nagnjenja.
Ceprav je od ustanovitve teb zadru,? v Srbiji min.ilo le malo časa, so že doslej v ranogih izmed njih dose?l.i pieeejšnje uspehe, ki ©pravičujejo njihov obstoj in govore o čedalje večjili možnostiJi, ki jih imajo te zadruge. Tako je na primer 440 člajiov zadruge sAvram Mrazovič* v Som-borju la.ni oMelalo ekonomijo, ki meri •več kakor 1 ha. Na tej ekonomiji so pr*i-delovali maliinp, ja?ode. sadjia cfrevesca, cvetje t ras(lii]jakiiis indusfrijsko vrbo itd, S tako majhne površine so zadružniki realizirali v«č sto tisoč din dohodka. Cla-ni zadruge y Itebejn v zr&njatiinskem okraju so posejali lani mak in ricinus ra so za ia rfva jjridelka dobili nad 200 tisoč din dohodka. Vrtnarsko pridelovalna sku-pina zadruge v ^ubinem Potoku v kosov-skomitroviškem okraju ima botanicni vrt, v kaierem goji nad 20 družin -rastlin, ki služijo poskusno pridelovalnim namenom. Razen tega je zadruga nredila dreTes-nico za plemenito vrbo, s žimer je letos za-gotovtfa boljše pletarstvo in košarstvo, ki so se joi clani te zadruig« naučili od za-družnikov neke šolske zadruge na Hrvat-skem.
Take nspehe so imeie tudi dmge za-drug^e. Kažejo, da posvečajo zadružniki razen deilu v poljectelstvu in vrtnarstvu znatno pozornost tudi sadjarstvu. čebelar-stv.u. evetličarshu in drn-ff'm dejavnostim. Naj pripomnimo. da to njihovo dplovanje ni velikega pomena samo za lastno vzgojo mladih. temveo sr> bili tndl faki pojavi, da je koristilo tudi sfarejšim, ki so zaoeli
posnemati nji'hov zgled. V šolskji zadrugi v Kanienovu so bili otroci na primer prvi proizvajalci io prodajaiai z.godinjega gra-La, nakar so njihovi sta/rši kupovali od zadruge seine, da !bi grah pmfelovali na svojih posestviih. Temu podoben je tudi primer zadruge v ZubHnem Potoku-. Njeni člaei so v svojLh toplih gredah pryj vzgo-jili sadike korenja, paradiižndka, paprike itd. Vse to so napravili pod vodstvom s t rokov n j a kov.
Iz doJiodkov, ki jilh dobijo z zadjužaih parcel kakor tudi za dclo pri pr'idelonra-rtju, plačujejo zadružniki razne svoje po-trebe i.n investirajo sredstva za krepitev m nadaljnji razvoj svo/ih zadrug. V naj-vežjem šteTiln zadrag jmajo sklade za-reprodukoijo, za pospeševanje pridelova-
nja, za družai>no zabamo življenje itd. Raz&n odvajanja sredstev v te sklade kupujejo zadružiaiki iz. realiziranjh do-hodkov tudi delovne ob-leke, orodje in drii'ge naprave, ki so potrebne pri delu. Redkd «o primeri, da zadružniki niso pra-•vilno uporabili realiziranib. sredstev, so pa tudi taki primeri. ko so zadružiii člani raje kupMi na primer sušilnico za zdra-vilne rastline kakor dvokolesa, rokometne žoge, žoge za odbojko itd^ čeprav so te stvari potrebovali v svojem družabno za-bavnejn življenju.
V svojem do^etfanjem delovanju je ve-čina zadrug nalelela na popolno raz'iune-yanje, pomoč in podporo šolskih organov kaikor tudi drugih činitelj^v izven iol-ske uprave. Tu je treba našteti predvsem kmetijske zadruge, nato dru.štva prijate-ljeT otrok, organizacije ljudske mladijie itd. Podpora kmetijskih zadru? je bila v m&terialnem pogiedu ze\o kor':stna za. neovirano delo in uspešno delovanje teb. zadTutg.                                          D. I.