569
je bil Dunaj, rabi spise Helferta, zlasti: „Ge-schichte Oesterreichs vom Ausgange des Wie-ner October-Aufstandes 1848." Vsem slovenskim omikancem, ki so zmožni češkega jezika, toplo priporočam le-to temeljito delo zgodovinarja dra. Krvštufka v Pragi.        Fr. Štingl.
ANGLEŠKA.
„Affairs of West Africa." F. D. Morel. (Heinemann) 380 pp.  12 s. net.
„Civilization in Congoland." H. R. Jos. Bourne. (P. S. King and Son.) 311 pp. 10 s. 6 d. net.
Ne samo posamezni ljudje so kanibali, ampak tudi narodi. Kakšni ljudožrci so Angleži v Afriki, dokazujeta obe knjigi. Kupčija s sužnji se je sicer opustila, toda stari kanibalizem je vendarle ostal. Kaj se vse godi v zahodni Afriki pod krinko krščanstva in omike, je naravnost grozno. Najbolj grozne reči se v tem pogledu gode v državi Kongo. Vsega tu naštevati ne morem; naj si pa bravec predstavlja
v mislih najbolj grozne reči in lahko je prepričan, da se ne bo mnogo motil. Knjigi „Civilization in Congoland" bi bolj pristojal naslov „Kanibalska država na Kongu". Pisatelj pravi po vsej pravici: „Stare oblike suženjstva so se odpravile ali pa nadomestile z novimi, ki ravnajo z žrtvami bolj grozno in podlo" (more grinding and hateful). Kdor je vešč angleškemu jeziku in se zanima tudi za svetovno politiko, temu obe knjigi prav toplo priporočam.
„As We Are and As We May Be." By
Walter Besant. (London, Chatto and Windus.) 314 pp. 6 s.
Le-ta knjiga „Kakšni smo in kakšni moremo biti" obsega dvanajst daljših člankov, v katerih pisatelj rešuje razna socialna vprašanja, ki zadevajo angleški narod. V prvi vrsti svetuje Angležem, da bi bolj skrbeli za vzgojo mladine v starosti 13—17 let. Dalje podaja razne predloge, kako naj bi se angleško prosto ljudstvo bolj izomikalo, tako da bi tudi maralo za znanstvo in umetnost. Najbolj zanimiva pa je knjiga zavolj tega, ker pisatelj poizkuša v nji prerokovati bodočnost Angležev. V članku „The Land  of Realitv" Besant naravnost trdi,
RUSKE MEDICINKE.