118. številka. Ljubljana, v torek 25. maja. XIX. leto, 1886. SLOMI ima Izhaja vsak dan aveeer* izimli nedelje in praznike, ter velja po pod ti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaia. Za ozn anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat,'m po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in npravnistvo je v Rudolfa Kirbisa hifli, „Gledališka stolbi". Upravu ištvu naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ ii četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravni&tvo ,,8lov. Naroda4*. Tiz forint. Ti z forint, zehn Gulden, jedino tako ima se glasiti po novem pogajanji napis na desetak i h avstro-ogerske. „Državna jezika", ki imata sama pribežališče na bankovcih že nekaj let, naj bi tudi nadalje ondi gospodovala, glasovi družin narodov iste države prognani so z banknega papirja; Italijani, Rumuni, Slo vati imajo le pravico, za svoje žulje vsprejemati te dvojezične dragotine in plačevati z njimi — davek. Že mnogo let — ne dosti menj, odkar obstoji avstro-ogerska poprej nacijonalna banka — gre po državi resničen glas, da te banke po sedanjem njenem uravnanji ne rabimo, ker vzlic danim jej, izrednim privilegijam, vzlic monopolu, ki ga v državi uživa, ne daje koristi drugim, kakor velikim kapitalistom, osobito na Dunaji in od leta 1878. nekaj tudi v Pešti, prezira pa popolnem potrebe posam-nih dežel, potrebe manjih trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev. Zbog tega glasili so bo že dalje časa, predno so bili novi predlogi banke znani, Madjari, da se ima imetje banke faktično razkrojiti in ne v Pešto odmeniti le kakor neko pomoč 50 milijonov forintov; oglašali so se Čehi, Poljaki, Hrvati, da hočejo v svojih deželah imeti posebne bankine oddelke. Iz vseh teh upov in dobrih želj ne bode, kakor je videti, — nič! Banka je namreč v svojem novem načrtu v bistvenem predlagala : da jej bodi v bodoče dovoljeno, založiti le 40 odstotkov izdanega papirja s kovino, da torej lahko izda tudi za več kakor za 200 milijonov forintov nezaloženih not, z druge strani pa se hoče zavezati, da se Ogrom po potrebi začasno odkaže tudi več kakor 50 milij. forintov, ter da se menice velikih posestnikov hranijo v zalogi tudi več kakor šest mesecev. To je vse; na zahteve posamnih dežela, na potrebe gori omenja nih socijalnih slojev se ni ozrlo ni z jednim samim očesom, — da sami isti napisi imajo se glasiti, kakor rečeno v jedino zveličavnih jezicih! Pa kako, pritrdijo li zastopniki avstrijskih narodov takim predlogom? Ogri so dokaj zadovoljni z njimi, „po potrebi" dobe več podpore in njih velikim posestnikom je obećan večji kredit, nova nagodba je torej pod ogersko krono zagotovljena. V našem državnem zboru bode nekda jedini „nemški klub odločno proti novi nagodbi, »nemško-avstrij ska" stranka, katere kapitalisti so itak z banko v prijateljski novČni zvezi, jo bodo podpirali, klerikalni nemški magnatje so zadovoljni, da se jim le podaljšajo njih menice, i kaj hote* Slovani? Vse kaže, da bodo, po okolnosti prisiljeni zopet morali — za Taaftejem! Vendar nekaj želj, gori izrečenih, bi se dalo rešiti in zagotoviti ter Čehi in Poljaki delajo z vsemi močmi, da pride glas njih dežel do pravega mesta. Prošle dni čitala se je vest, da so tudi zbrani slovenski poslanci sklenili za novo nagodbo glasovati le pod dvema uvetoma: 1. da se ima veljava na bankinih notah natisniti tudi v slovenskem jeziku, 2. da se imajo pri banki reeskomp-tovati in lombardovati tudi menice posojilnic, in to ne samo kratke menice, ki so jih eskomptovale posojilnice same, temveč tudi menice, ki so jih posojilnice nakazale. Ne vemo za gotovo, so li naši poslanci res kaj tacega sklenili, ne vemo, so se li sploh vsi skupno posvetovali, to pa vemo, ako so to sklenili in ako pri tem sklepu ostanejo, onda bodo vsaj nekoliko razveselili srce svojih vo-lilcev. Kar se tiče prvega uveta, to ima biti gotovo naša skrb, da se naš jezik ne potiska vselej in po-vsodi v zadnji kot, mi imamo skrbeti da najde na takem sredstvu javnega prometa, kakor so ravno bankine note, svoj prostor, da že v korist javne zaupnosti vsak našinec lahko čita in zna, kaj ima v roki; naša skrb pa ima tudi biti, da se ne tlači ponos narodov in ne deva v nič, kakor se niti za absolutistične dobe ni, kajti ako nam je vse jedno, belo ali črno — tedaj se bode bodočnost nad našo malomarnostjo gotovo hudo maščevala. Pri drugem uvetu razvidi njegovo korist vsak, kdor pogleda delovanje naših posojilnic. Koliko bi te še lahko storile, ako bi imele tudi zasluženo zaslombo na privilegovani državni banki! De-narstvene razmere po naših deželah so slabe, kmetijstvo, kupčija in obrt propadajo, kredit je strašno drag — naše zahtevanje je torej popolnem opravičeno, da se nam za gotovost pomore vsaj v naznačenih ozkih mejah. Mislimo, da nesmo zastonj pisali ! Naše kamore, naši zastopi naj posnemajo češke in poljske, ne velja držati križem rok! Upamo pa, da tudi naši zastopniki store svoje; v pododseku za bankino nagodbo imamo zastopnika, ki gotovo ne bode zabil naših potreb, uverjeni pa smo, da istega tudi vsi naši zastopniki v zboru ne bodo storili, nego da bodejo skupno s slovanskimi in drugimi nenemškimi zastopniki banki izvili uvete, ki so za njeno novčno stanje malenkostni in za njo ne odločilni. V tej veri in v nadi, da naši zastopniki ostanejo trdni, spominajoč se svojih dolžnosti j do naroda, vidimo že v duhu ua novih bankovcih tudi nas: deset goldinarjev! Govor g. poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru 18. maja 18 8 C. leta. (Po stenografičnem zapisniku.) Če tudi ima zakon, o katerem je danes po* svetovanje, ugodnejše določbe za kmetijske davkoplačevalce, kakor do sedaj veljavni propis, vendar pogrešani važne določbe, katero je sicer izrekel davčni odsek v nedolžni resoluciji, katera bi se pa po mojih mislih morala uvrstiti v tekst tega paragrafa, ali pa v posebno naredbo, to je določba, ki LISTEK. Izgubljeni raj. (Dalje.) Iz divjih sanj zbudi se Ellen drugo jutro — pol bolna — pol srečna. Kolikokrat hotela je po noči očesi v spanje zatisniti, tolikokrat bilo je dvoje žarečih očij uprto v njo. Zaman se je proč obrnila, zaman skušala jim uteči, neprenehoma so jo preganjali — miru ni imela. V sanjah videla je cvetke pod konjskim kopitom, ki je je neusmiljeno pohodilo. Kri je tekla iz njih, zdelo se jej je, da je nje srčna kri. Upiti je hotela, a ni mogla. — Zraven nje stal je John mrtvaško bled, zaprtimi očmi — in na Bvoje prsi pritiskal je knjigo z rudečimi črkami pisano od njega samega. Še v poznej jutranjej uri misli, da sanja. Glava jej je težka, kri se jej nemirno pretaka po žilah — znad stene gledajo jo neprenehoma vžigajoče „Stuartove oči", vedno bolj žareče, pomenljivo, vedno bolj zmotljivo. Obraz skrije v rgci, sred se jej stoprv v vročih solzah ohladi. »Gospod v nebesih, varuj me, varuj Johna, varuj najino ljubezen!" Nekdo potrka na duri. Dekla napove necega gospoda, ki želi z njo govoriti. Hitro se Ellen popravi — in veli ustopiti. Mož finega obnašanja se jej bliža in spoštljivo jo pozdravi. „Oprostite, gospica, da se drznem, ne da bil bi Vam predstavljen, tu ustopiti. Zgodilo se je z najboljšim namenom, v Vaš prid, ter v prid moža, ki Vam je zelo drag." „Meni drag?" „Da, gospodičina, v prid Vašega očeta. Jaz opravljam službo na dvoru, ter si domišljam, da ne brez upliva. Tudi jaz sem velik prijatelj godbe in se zanimam za umetnike in umetnosti. Od necega prijatelja, ki pozna moje simpatije, sem zvedel, da Vaš oče, spreten organist, živi le v skromnih okoliščinah. Ker pa je ravno sedaj služba organista v Št. Paulski cerkvi prazna, bi me veselilo zaslužnemu možu v to pripomoči." „Prelepo Vam hvalo za dobroto Vašo, gospod", do ginjena deklica, „a prosim Vas tudi, katera pota moral bi storiti moj oče v to svrhoV" „Ako hočete moj svet slušati, ne govorite še o tem očetu. Gospodje umetniki imajo, kakor Vam znano, svoj ponos — torej prihranite očetu vsako ponižanje." „Jaz Vas ne razumem, gospod?" „Slušajte! — Jaz poznam simpatije mladega kralja; on je nasprotnik neukretnega puritanizma, vidi se, da bo branitelj i gojitelj umetuostij. Obrnite se naravnost do njega, jaz bom podpiral Vašo prošnjo." Temna rudečica oblije Ellenin obraz. „Kako gospod, jaz naj ... .?" „Zaupajte meni gospodičina, zatrjujem V^m uspeh. Napovejte se jutri k avdijenci, vse drugo prepustite meni." V najolikanejših oblikah se potem, naznanivši še svoje ime in značaj, poslovi od Ellen. Zopet je sama. Sama z njim. Kako se vrste do-godjaji z včeraj na danes. Jutri že naj bi stala pred kraljem. Pred njim — — — pred njim! — Jutri! — Zdi se jej, da sanja. Tesen čut se jej ulega na prsi, zabranjuje jej korak — a otročja ljubezen — in neznana, še ne k samosvesti dospela moč zmagata. Ona hoče pripraviti staremu očetu brezskrbno bodočnost — ona hoče njega videti od obličja do obličja. Zvečer pride John poslovit se. Vsled želje svojega očeta ima drugi dan odriniti v Cambridge. Od včerajšnjega dne vzdignila se je mej njima meri na to, da bi so pri elementarnih nezgodah hitro poizvedela škoda, mej tem pa počakalo z izterjanjem davkov. Sicer obsega ministerska naredba z 28. febr. 1855, št. 2299, v uradnej instrukciji za davčne nadzornike navod, naj se, kadar se predlagajo izkazi o zaostalih davkih, naznačijo tisti, ki naj bi se ne rubili za davke, ki so jih ostali na dolgu in imajo vsled elementarnih nezgod ali začasne plačilne nezmožnosti po zakonih pravico zahtevati, da se jim odpuste davki ali se jih pa počaka, in druga mi-nisterijalna naredba s 4. marca 1878 daje okrajnim oblastvom pravico predlagati, da se koga za davke počaka. Ni treba posebno naglašati, da izvirajo te naredbe iz človekoljubnega nameua, da se obvarujejo Btroškov in ostrosti nepravočasnih posilnih naredeb davkoplačevalci, ki so brez lastne krivde prišli v stisko; namesto, da bi se ravnalo po tej tendenciji in bi se po elementarnih nezgodah hudo zadetim posestnikom dalo kako olajšilo, se pa njih že tako slabo stanje še hujša z izterja vanj eni davkov, kar hočem po aktih dokazati. Jeseni 1875. in 1878. leta bile so njive ob Krki v Kostanjevškem in Krškem okraji več tednov pod vodo, tako da so se pšenica, rž, ječmen morali z nova sejati, okrog božiča in/do pomladi je narasla in zmrzla voda vnovič Uničila setev, tako, da se je polje moralo v tretje obdelati — toda čez malo dnij je povodenj tudi to setev pokončala. V taki stiski prosili so poškodovanci, da bi jih počakali za davke tako dolgo, da kaj pridelajo 1879. leta, a njih prošnja je bila odbita. (Odlok c. kr. davčnega urada na Krškem, 27. marca 1879, št. 352, 353, 354 in 355). Za posestnike v Straži in Planini, kateri se morejo zanašati samo na vinski pridelek in kateri so imeli dve slabi letini zaporedoma, prosila je Krška občina po letu 1884, da bi jih počakali za davke do trgatve, poudarjajoč, da je prošnjo uložila v imenu dotični kov, ker sami zavoljo revščine ne morejo kupiti koleka za 50 kr. Ta prošnja se je vrnila z opazko, da je vsakemu davkoplačevalcu samemu dopuščeno prositi, da se mu dovoli primeren obrok za plačilo zapalili davkov. (Odlok c. kr. okrajnega glavarstva na Krškem, 5. julija 1884, fit. 8265.) Po tem odloku morali bi dotičniki, ker se mora zemljiški davek, kakor znano, na mesece pla- j čevati in tedaj slednji mesec zapade, pogostem v ; letu prositi, da jih počakajo za davke, take raz- i košuosti si pa davkoplačevalci ne morejo dovoliti. Zagotavljati Vam moram, gospoda moja, da davkoplačevalci le neradi prosijo, da bi jih čakali za davke, ker morajo razen potnih stroškov plačati še 50 kr. za kolek, da m jim potem često utemeljena prošnja odbije. Jaz nesem zato, da bi se predolgo in preveč čakalo za duvke, ker bi potem davčni zaostanki neizmerno narastli; ako pa elementarna nezgoda prouzroči bedo in pomanjkanje po celih pokrajinah, tedaj bi racijonalna finančna uprava „proprio motu" morala počakati z izterjanjem davka, ker se z dovoljenjem davčnih odpustov odreka davku od poškodovanega zemljiškega pridelka. Hitro se tudi morajo izvršiti vse priprave za odpis davka, da se poškodovancem davčni odpusti hitro odračunijo, da tedaj davkoplačevalci ne bodo prisiljeni preveč plačevati, kakor se je to zgodilo na Dolenjskem v letih 1873, 1874, 1875, 1876 in 1880. O elementarni nezgodi z 20. maja 1876 so se dotične poizvedbe predložile še le v septembru, davka se pa poškodovancem do aprila 1877 ni nič odračunilo, ker še davkarije neso dobile rešitve; poškodovanci, ki so plačali popolni davek za 1876, morali so plačati davek še za drugo četrtletje 1877, so tedaj isto leto preveč plačali; ker bi z odpustom, ki je njim šel, bili mogli plačati skoro ves davek za 1877. Kar se tiče poškodovanja po toči 1880. leta, se je odpis davka predlagal že v avgustu, a ta stvar še ni bila rešena do konca leta 1880, tedaj se odpusti neso poškodovancem k dobremu zapisali, vendar je davčno ravnateljstvo ukazalo davkariji v Novem mestu, karajoč jo, kakor se mi je povedalo, da mora hitro brez prizanašanja izterjati zaostale davke in trebalo je energične uloge na deželno vlado, da se odvrne nepotrebni ta pritisk. Po tem, kar sem omenil, je neobhodno, da se vprašanje, da se hitro davki odpišejo in malo z izterjanjem davkov počaka, uravna ne z resolucijo, ampak v državnem zakoniku, če tudi samo z na* redbo in ne z zakonito določbo pri tum paragrafu, kar bi bilo želeti. S povoljno rešitvijo te zadeve more vlada dati bistveno varstvo gospodarskim interesom in pridobiti si hvaležnost kmetijskega prebivalstva, ako poslednje ne bode potem ob času nesreče zavisno od dobre volje podrejenih davčnih organov. Pisma iz Rusije. (Dalje.) Srednjih šol praviteljstvo samo ne ustanavlja, ono daje subvencijo, seveda tako veliko, da bi brez nje ne bilo mogoče ustanoviti gimnazije ali progimnazije. Ako hote imeti arednjo školo, soglašata se mesto in zemstvo in naznačata, kolikor moreta, na sodržanje n. pr. progimnazije in prosita praviteljstvo odkriti v takem in takem mestu pro-gimnazijo in dati subvencijo. Po navadi žrtvuje mesto ali zemstvo tudi poslopje za progimnazijo ali gimnazijo. Ako praviteljstvo spozna, da bi bilo dobro odpreti tako učilfšče, da bode učencev dovolj, da blizko v okolici takega učilišča ni, dovoli ustanovljenje učilišča. Zemstvo in' mesto se zavežeta dajati denarno pomoč in poslopje formalnim dokumentom in unosi ta vsako leto svoj donesek v pravi tel j-stveno kaznačejstvo (erar) in nemata več pravice odreči se ali sploh imeti kakov upliv na zavod. Praviteljstvo imenuje učitelje in oni že nemaj o nič opraviti z mestom ali zemstvom; ovi so — »činovniki na gosudarstvennoj službe". Včasi se godi, dazemci ali mestni očetje neso zadovoljni z učiliščem, ker večkrat v kasi ni denarjev in prosijo „zakriti" učilište. Take prošnje seveda se devajo vselej „ad acta", ali, kakor po ruski pravimo — ak delu"; ravno tako jim ni po godu, da nemajo nikakega nadzora v uporabljanji in izdavanji požrtvovanih vsot: češ, dajemo, pa bi ne imeli pravice kontrole ? Tudi tu vselej odhajajo z dolgim nosom, in ali hote ali ne, denarje morajo dajati, inače bi erar prodal njih lastnino, hiše ali zemljo. Slabeje se godi narodnim šolam; jih sicer nadzoruje učiteljski sovet in nadzornik, no plačuje jih vender zemstvo ali mesto in čisto navadna stvar je, da učitelji svoje uboge plače včasi cele mesece ne dobivajo, ker ne dobivajo je iz kaznačejstva, no iz zemske ali mestne uprave. srcema visoka, nepresežna stena. Slovo je mrzlo-votlo, saj ni druzega, nego besede. Ellenin duh plava mej „ včeraj" in „jutri"; John hoče z vedrim svojim duhom prodreti temno zagrinjalo prihodnjosti, kar mu pa usmiljena usoda neizprosno strogo zabranjuje. * * Odločivni dan je tu. Usodepoln dan za njo in Johna. V pristnej meščanskej obleki prikaže se deklica na dvoru in ustopi spremljana po svojem novem pokrovitelji pred kralja. Pobešenimi očmi, klečeče govori svojo prošnjo. Komaj pa konča, vzdigne jo rahlo kralj kvišku. Vročina in mraz jo spreleti pri njegovem dotaknjenji, omahne, ter je prisiljena izprositi si sedeža. Kralj uganil je boj v dekličinej duši — njegovo oko sveti le še ognjeneji, čarobnejši, nego poprej. „Veseli me, moj otrok," začne kralj, „da ste Vi prva, ki mi prošnjo narekujete, zraven Še tako, ki jo morem in hočem vspolniti. Hudo bi mi bilo, Vam kaj odreči. Za dobro znamenje imam to, in sem srečen, da ste Vi iz onih, ki so mlademu vladarju trosile cvetice na pot. Cvetice iz tacih rok, morajo pomeniti srečo. Vidite — tu pokaže na vaso, — vidite, kako je imam v č:slu!" Ellen nehote vzdigne pogled — a hitreje zopet pobesi oči — kakor strel zadel jo je kraljev pogled — ognjeni ta pogled! Zarudela prosi dovoljenja, odstopiti. „Idite torej — a ne za dolgo. Nadejam in veselim se, kmalu Vas zopet videti. Izročite očetu njegovo imenovanje in moj pozdrav. Kakor hitro se preseli v svoje novo stanovanje nasproti Št. Paulske cerkve, ga bodem obiskal. Oul sem, da je iz najspretnejših godbenikov. Za vladarsko dolžnost si štejem trpki čut ljudstva, ki je do sedaj sveto godbo iz Božje službe odpravil, prodreti in umetnosti po možnosti gojiti. Torej: Z Bogom!" Z največo prijaznostjo spremlja kralj tresočo se deklico do vrat. Kako je domov prišla, ni vedela; komaj je dobila moči očetu veselo novico sporočiti. Stari bil je one umetniške nravi, ki le čutijo, a misliti ne urno. Skoro otročje se veseli te novice in sicer ne radi svoje sreče, ampak, da je v novem vladarji umetnija našla zavetnika. „Bog ga blagoslovi ter mu daj blagoslov deliti", kliče navdušen starec. „Ainen!" odmeva vsa duša deklice. (Konec prib.) Število glasnih v vsakem ujezdu posebe je opredeljeno zakonom (§. 839 Pol. o zemstvč) na podlagi kolikosti in kakovosti zemlje in dosledno i dohodkov iz nje. Najmanjša kolikost zemlje je 200 desetin, največja 800, inače rečeno, v jednem ujezdu daje 200 des. zemlje ravno toliko dohodka, ko v drugih 800 desetin. Posestniki tega količestva zemlje volijo glasne sami, tj. direktno na „izbirateljnom sjezdč krupnih zemljevladelcev". Razen velikopo-sestnikov imajo pravico direktno voliti posestniki drugih nedvižnih „imuščestva, ocenjenih v najmanj 15.000 rubljev, posestniki fabrik, ki imajo 6000 rubljev letnega prometa; dalje upolnomočeni za očeta, mater, maloletne otroke, žene; župniki cerkva, koje imajo označeno količestvo zemlje in nazadnje upolnomočeni zemljevladelcev, ki nemajo določenega količestva zemlje, no imajo najmanj 10 desetin = 20 oral in upolnomočeni krestjanskih (muzičkih) obščestev. Upolnomočeni*) maloposestnikov se volijo na posebnem volilnem shodi in potlej vkupe z velikoposestniki volijo glasne; upolnomočeni krestjanskih občestv pa volijo sami glasne na svojem zbori šči. V mestih imajo pravico aktivne in pasivne volitve kupci, ki plačujo „gildijo", fabrikanti in obrtniki, ki imajo 6000 rubljev letnega prometa in posestniki hiš, ocenjenih v mestih s 3000—10.000 prebivalci na 1000 rubljev, v mestih pa, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, ocenjenih na 3000 rubljev. Volilci v zemstvo torej razpadajo na četiri razrede: a) velikoposestniki, b) maloposestniki c) mestni volilni razredi in c) upolnomočeni selskih občestv. Na volitvah velikopostnikov in upolnomočenih od maloposestnikov je predsednik — predvoditelj dvorjanstva, v mestnih volitvah pa župan (gorod-skoj golova). Na volitvah selskih občestv pa mirovi sodnik, v katerega učas tka (rayon) je volitev. Iz mužikov imajo pravico voliti tisti, ki imajo pravico udeleževati se „volostnih shodov", t j. voliti volo • stnega staršino in druge volilne osobe v selskej občini, o katerih sem gore govoril; no važno zapomniti je to, da ne vsi, nego samo tretji del in iz vsakega selškega obščestva ne manj ko jeden. To je treba razumeti tako-le. V volostnem shodu ima pravico voliti n. pr 60 mužikov; udeleževati se more torej volitve upolnomočenega samo 20 iz njih. Volostnoj starš i na, kot pokorno orodje predvoditelja ali zemske stranke, ume vselej delo postaviti tako — s pomočjo „ vodke" in podkupa, da obščestva, ki jim je malo mari, kdo bo glasni, volijo te volilne može, ki jim jih ukaže staršina, ti pa zopet volijo kakega upolnomočenca, ki je go-spodstvujočej stranki „persona grata*. Drugače reči: muzi ki so Čisto v rokah teh, ki žele gospodariti v zemBtvu, kajti ako pri vas, ko kmet ni to, kar je ruski mužik, priprosti volilci plešejo po „dudki" tega ali drugega agitatorja, je to pri ruskem muziku doseči tem ložje. *) Po vašem: volilni možje. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. maja. Jezikovni odsek državnega zbora v tem zasedanji najbrž ne bode imel nobene seje več. Jezikovno vprašanje se bode v odseku meritorično začelo razpravljati še le v jeseni. OaliSko namestništvo je pritožbo rusinske občine Proniatyn proti naredbi Tarnopoljskega okrajnega glavarstva, da mora dotična občina v pismenem občevanji posluževati se samo poljščine, za Rusine ugodno rešilo. Srbski list „Zastava" piše o raznarodovanji nemadjarskih narodnostij na Ogerskem sledeče: „Mi živimo v čudnem času. Madjari vedno predrz-nejši postajajo; brez ozira hočejo doseči svoj smoter — pomadjarenje narodov. Čudimo se, da jih dosedanji nevspehi še neso prepričali, da napačno postopajo. Madjarskemu prizadevanju upirajo se odločno oni, katere hočejo pomadjariti; zato se Ma-djarjem ne uresničijo njih lepe sanje; ampak ža- njejo le nevspehe. Res nezapopadljivo je, da Ma-djari vzlic vsem britkim in neugodnim skušnjam še vedno skušajo druge pomadjariti. Oglejmo njih poskuse poslednjih let. Da bi uresničili svoje želje, delali so z denarjem, silo, šolo, pretirenjem, denun-cijami, z vsemi mogočimi in često zavržljivirai sredstvi; toda njih vspeh bil je le neznaten. Denar se je zapravil, delo bilo je zastonj, četudi bi tako prizadevanje v kakem drugem področji bilo trikrat več koristilo. Začeli so s Slovaki. Odvzeli so jim „Matico", zaprli njih gimnazije, dijake spodili iz učilnic, in kjer vse to ni pomagalo, so pa še rabili denar. Madjarujoča kulturna društva prirejajo koncerte in iz njih dohodkov dajo se dote revnim madjarskim dekletom, da se može v slovaške kraje. Pa vse to dosti ne pomaga. V Tatrah se Še vedno pojo slovaške pesni, govori lepodoneča slovaščina. Slovakov neso vzlic vsem prizadevanjem raznarodili in jih tudi ne bodo. Seveda jih vedno preganjajo. Pa tudi Ru-muncem se ne godi nič bolje. Na nje posebno gleda ministerstvo. „Rumunska Irredenta" je strašilo, ki daje Madjarom povod, da morejo bolj zatirati Ru-mune. Toda Rumuni so trdni in nadejamo se, da bodo v bodočnosti tudi trden zid, ob katerem se bode razbil madjarski šovinizem. S Srbi je najslabše. Vanje se najhujše zaganja madjarski šovinizem. V šole se je uvela madjarščina, osnovale so se nove madjarske šole, iz uradov se je izrinila srbščina in pomadjarila so se krajevna imena, da bi se le okrepčala madjarska državna ideja! Posebno je naseljevanje Čango-Madjarov naperjeno proti Srbom, kajti naseljujejo jih le v srbskih krajih. Dotični odbor močno deluje in vedno prevaža iz Bukovine Čango-Madjare v srbske kraje. Toda vspeh je kaj skromen Noben Čango Še ni pomadjaril Srba in ga tudi ne bode." Viki nje države. Srbska skupščina se še tako hitro ne bode sklicala. Volitve so za vlado neugodno izpale in treba je kolikor se da popraviti ta neugoden izid. Vladni organi iščejo uzrokov, da bi se ovrgle volitve, kjer je zmagala opozicija. Na ta način misli vlada v skupščini dobiti večino. Rusi jako nezaupljivo gledajo daljši razvoj stvari v orljentu. Vsi listi sodijo, da boj mej Grki in Turki ni navstal po zmoti, ampak da kaka evropska velevlast ondu na skrivnem ruje. Ko bi prišlo do vojne, bosta ruski vojni ladij i takoj ostavili grško morje in se vrnili v Črno morje. Najbolj se Rusi boje, da ne bi knez Aleksander v svoj prid porabil novih zmešnjav in popolnem ne združil Bolgarije in Vzhodne Rumelije. Popolni rezultat volitev v Italijansko zbornico dosedaj še ni znan. Kakor se da sklepati iz dosedanjih poročil, zmagala je vladna stranka. Vsi ministri in vodje opozicije so voljeni, ravno tako vsi generalni tajniki v ministerstvih izimši generalnega tajnika financ. Dosedaj je znan volilni izid iz 63 krajev, v katerih je voljenih 235 poslancev in sicer: 131 vladnih pristašev, 66 pentarhistov, 22 radikalcev, in 10 poslancev neznane politične barve, 4 dissidenti, komunist Gipriani, ki je sedaj v zaporu, je v dveh krajih voljen. V Rimu so voljeni pentarhisti Cairoli s 4663, Baccelli s 4516, Pian-ciani s 4151 in vladni pristaš Pianciani s 4151 glasi. Za jednega poslanca je pa ožja volitev. V Milanu, Rovigu in Forli zmagali so sami radikalci. Vladna večina v zbornici ne bode velika, a vendar zadostna, če se pomisli, da je opozicija močno razcepljena. V nedeljo se je v Belgiji volila polovica poslancev v provincijalne sovete. Volitve so za liberalce še precej ugodno izpale. Ne le, da neso zgubili nobenega mandata, ampak so jih celo nekaj pridobili. V Bruselj i zmagali so 4 naprednejši liberalci, za 10 mandatov bode pa ožja volitev. Dopisi. S Tolminskega 21. maja. [Izv. dop.] Neko županstvo na Tolminskem dobilo je od slovenske občine na Koroškem tako zanimiv dopis v nemškem jeziku, da si ne morem kaj, da ga ne bi podal v vernem prepisu „Narodovim" čitateljem ter vsem enim, ki se zanimajo za koroške razmere in za vspeh ponemčevanja na Koroškem. Dopis slove od 'besede do besede tako: An Di lobliche Gemeinde Vorstehung in....... bei geschlossen Legitimations Karte und 7 St Marke wird dienst freindlichst ersucht die dort lobl. gemeinde fUr den inbenanten ein dinstbotenbuch aus-zustellen nach dem hier sehr Streng ist wegen an-meldung die Personsbeschreibung wird hier Amtz dan ins dienstbotenbuch eingetragen Die Oben besagten marke sind zu bezahlung -des Buches und Stempel. Gemeinde Amt.........am 16. Mai 1886. Der Burgermeister Tedaj to so vspehi ponemčevanja! Če piše tako nemščino občinski predstojnik, ki je gotovo najizobraženejša osoba v občini in ki je najbrže mnogo let pohajal nemško šolo, ne da bi bil kaj nemškega razumel, kaj si moremo potem še le misliti o drugih občinarjih! Da bi bil pisal pošteni župan slovenske občine v svojej koroškej slovenščini našej slovenskoj občini, gotovo ne bi bil zapisal takih bedarij. Tedaj, koroški Slovenci, zahtevajte domačih šol, da se naučite vsaj logično misliti in pametno pisati, da se ne bodo ljudje po svetu smijali vaši neizobraženosti. Oj, ti tužna Koroška ! Iz Visnjegore 24. maja. [Izv. dop.] Brez ugovora so društva za narodni napredek velike važnosti. Po njih se najbolj širi zavest in omika; zatorej ni čuda, da so si skoro vsi večji kraji omislili in osnovali svoja društva. Najbolj upliva pa gotovo lepo, ubrano petje na slovensko srce, blaži ga in navdušuje do vsega dobrega, krepi ga v vihrah življenja in neti sveti ogenj do domovine in naroda svojega! Ravno Slovenci smo posebno za petje unet narod ali žal! v društvenem oziru smo daleč zaostali za ostalimi Slovani. Sloge ni, one vezi pogrešamo, katera jedina nas more dovesti do resničnih uspehov. Res, večji kraji imajo svoja pevska društva, tako na Kranjskem Ljubljana, Kamnik in Novomesto, s trdno podlago, drugje se pač popeva, ali društva niso osnovana. Koliko izvrstnih močij razstresenih je po malih krajih, koliko nepoznatih divnih glasov spi v prostem narodu, Čakaje budilca svojega, da jih združi, opili in jim poda pravi užitek, rajski užitek ubranega petja Z malim trudom osnoval bi si lahko svoj zbor, le volja in trden namen primanjkujeta ! Da je temu res, pokazalo se je pri nas. Pri nas pojO priprosti fantje (6), v Šmartinu pri Litiji je 16 pevcev in v zadnjem času tudi Zatičina vrlo napreduje s 16 pevci iz okolice. To me je napotilo oživiti z nova, ne ravno novo misel, naj bi se tako združili bližnji pevci in si osnovali svoje društvo s trdno podstavo. Zatičina, Št. Vid in Višnjagora naj bi si podali roke v pevsko zavezo in lep zbor bi se porodil v prospeh in napredek svoj in ožje tožne, zapuščene Dolenjske. Pevci Zatiški in Šentviški, na noge, le trdna volja in pogum, zakličimo si prisrčen „Pogumno naprej 1" v ta namen stopimo v kolo in pokažimo ostalim krajem, kaj trdna volja in veselje do stvari premore. Gotovo bode to v velik prid združenih krajev! Začetek se vidi težak, a to se vse premaga in konec bode venčal nas s slavo. _—y— Domače stvari. — (Signum temporis.) Kakor znano, sklenila je hranilnica kranjska v občnem zboru dne 29. maja 1884: napraviti v Ljubljani čvetero-razredno nemško Šolo, pokriti vse dotične stroške iz reservnega fonda, ter pokloniti 50 000 gl. nekemu društvu, da zida stanovanja za delavce. Deželna vlada kranjska je te sklepe zavrnila, češ, da hranilnica nema pravice, v take svrhe uporabljati reservnega fonda novcev. Proti tej odločbi uložili so hranilnični gospodje pritožbo na notranje ministerstvo. Slednjega rešitev došla jo včeraj v Ljubljano in prouzročila veliko veselje v hranilničnem Izraelu. Ministerstvo razsodilo je stvar po Salomonovo. Reklo je baje, da hranilnica nema poklica, ustanavljati šol, pač pa jej je svobodno, podpirati jih. Kadar se ustanovi društvo za zidanje delavskih stanovanj, sme hranilnica tako društvo tudi podpirati. Več si hranilnični matadorji niti želeli neso, kajti s tem je ministerstvo priznalo, da je, akoravno je mesto Ljubljansko na vrat na nos otvoriti moralo nemško šolo, vender še druga nemška ljudska šola potrebna,^priznalo pa je ministerstvo tudi to, da sme hranilnica z reservnim fondom tudi v take namene razpolagati. Zelo dvomimo, da bi na slično slovensko pritožbo došla jednaka rešitev. — (Za razpisano mesto hranilnič-nega ravnatelja) oglasilo se je 8 prosilcev, ki pa neso našli milosti v hranilničnem ravnateljstvu. V zadnji seji je slednje sklenilo, da ne bode nobenega izmej prosilcev predlagalo občnemu zboru, pač pa odvetnika dr. Suppana, ki pa za ravnateljsko mesto ni prosil, torej bil „hors de concours". Dr. Suppan bode torej ravnatelj kranjski, ali pravilneje rečeno, nemški hranilnici. Zavezal se bode baje, da potem v treh letih opusti svojo odvetniško pisarno. Ta pogoj mu nekda ni posebno glave belil. — (Izredni občni zbor „Sokola") bode v soboto 29. maja ob 8. uri zvečer v dvorani Čitalnice Ljubljanske, da se dopolni odbor in zopet uredi telovadba ter določijo letošnji izleti. — (Iz ve nakade mična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gradec) imela bode dne 2. junija ob 8. uri zvečer v nSlo-vanski Čitalnici" svoj osnovalni zbor. Nadejati se je, da se tega zbora udeleže vsi rodoljubi v Gradci. — (Trgovinsko ministerstvo) dalo je Petru grofu Waldersteinu dovoljenje za začetna tehnična dela za ozkotirno lokalno železnico iz Kopra, čez Buje, Montono, Cerovlje, Opatijo, Vo-losko v Matulje. — (Naučni minister pl. Gautsch) bode, kakor čitamo v nemških listih, čez poletje bival v Celovei, oziroma v Porečah. — ( Po v o zil) je včeraj popoludne neki fija-kar v Vodnikovih ulicah 1 Hotnega dečka L., ga na glavi močno poškodoval, potem pa hitro oddirjal, ne meneč se za ubogega dečka. — (Suša.) Z vseh stranij prihajajo pritožbe o hudi suši, ki preti pridelke uničiti, ako ne bode skoro pohlevnega dežja. Kakor pri nas, tako je tudi po Hrvatskem, posebno po Zagorji. — (Požar.) Dne 20. t. m. pogorelo je v Mošah v Kranjskem okraji troje hiš. Tudi 9 mesecev star otrok je zgorel. Žandarmerija in Vog-ljanci, ki so hitro na pomoč prihiteli, so ogenj omejili. Škode je 390O gold., pogorelci bili so zavarovani. — (Iz Celovca:) Pri vajah zadela je dva reservista solnčarica. Jeden izmej njih, dijak Su-persberger je umrl. — („Posebni iz tisi iz deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko") nazivlje se ravnokar iz Klein in Kovačeve tiskarne izišla knjižica, katerej obseg je: razglasilo o pobiranji deželne naklade od porabljenih Žganih pijač. Knjižica bode posebno ustregla gostilničarjem, trgovcem, sploh prodalcem žganih pijač. Gena 10 kr. — (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega sodnika v Škofjiloki. Prošnje do 10. junija t. 1. Telegrami „81 o venskemu Narodu': Berolin 24. maja. Slavni zgodovinopi-sec Ranke umrl včeraj ob 108/4 uri zvečer. Atene 24. maja. Izdala se je naredba, da se takoj odpustita dva razreda reserve, trije razredi pa v osmih dneh. V mirnem času službe oproščeni se tudi odpuste. Prostovoljci smejo se raziti. Rim 24. maja. Izvestje o koleri; V Benetkah 6 zbolelo, 5 umrlo; v Bari 6 zbolelo, 2 umrla. Narodno-gospodarske stvari. Cesarje vič Rudolf ovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer*). Občni zbor. Redni občui, spomladanski zbor je imelo sadjerejsko društvo tukaj 9. dne t. m. popoludne po večernicah; udeležilo se ga je okolu 70 kmetovalcev in raznih drugih stanov. Ravnatelj društveni, g. dr. Gustav Ipavic, iz-raževaje svojo zadovoljnost na obilni udeležbi in živem zanimanji za sadjerejo, otvori zborovanje in navzočne s kratkimi besedami prav prijazno nazdravlja ter jih vabi na marljivo sodelovanje na važno sadjerejsko — naše polje. Iz predsednikovega in tajnikovega poročila se povzamejo važnejše točke: V pretočenem letu je društvo zborovalo a) odbor 24. marca, 9. junija in 19. novembra b) občna zbora sta bila dva in sicer 10. maja v Št. Juriji in 27. decembra v Šmarji. Posamezne obravnave v teh shodih so se sicer vsakokrat ali natančno, ali pa bolj skrčeno ob -javljale, zato naj tu slede le važnejši sklepi ali obravnave. Po odborovem sklepu od 24. marca raino-lega leta so se naročile podobe sadja, da se ložje spoznavajo plemena. Za L 1885 se je sklenilo prirediti sadno razstavo v St. Juriji, a ker drušivo ni dobilo pri osrednjem odboru c. kr. kmetijske družbe v Gradci nobene podpore in po uplivu poslednje tudi druge oblasti neso ničesar privolile, se je razstava za minulo leto morala opustiti. Nasvetoval pa nam je osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe, da naj se društvo udeleži regijo-nalne razstave v Mariboru, kar je pa odbor po svojem sklepu opustil iz merodajnih uzrokov, V odborovi seji 19. novembra 1. 1., h kateri se je poklical tudi g. Klenart, kot obče poznan izvedenec, strokovnjak v sadjereji iz Gradca se je sadje doposlano iz raznih krajev Spod. Štajerja, *) Po neljubem alučaji ao je zukasnilo poručilo. imenovalo s pravimi imeni ter so so zaznamovale tiste vrste, katere bi utegnile za naše kraje najvažnejše biti z ozirom na rodovitnost in na hasek, kl ga đonašajo. Odbor se je odloČil za 12 jabolčnih in 10 hruševih plemen v širšem obsegu. Ker je skušnja pokazala, da je dosedanji Štefanij in vrt za društvene namene premajhen, si je društvo priredilo še jeden vrt, ki meri okolu 1100 kvadratnih sežnjev. Na- predlog gosp. Fr. Len ček a z Blance se okrajnemu sadjerejskemu vrtu v Sevnici dovoli od društva 30 gld. podpore, ki se je tudi izplačala. Po odborovem sklepu se je društvo tudi obrnilo na vse okrajne zastope društvenega olcroga s prošnjo in priporočilom, da naj se v vsakem okraji ustanove po jeden večji sadjerejski okrajni vrt, (Bezirk8baumschule), katero podvzetje hoče društvo vsestransko podpirati po svoji moči. Društvo je na uložene prošnje po hvalevrednem prizadevanji odbornika g. M. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, dobilo lepo podporo od raznih stranij. V letošnji spomladi je društvo razposlalo 10.000 divjakov jabolčnih in hruševih in za cepljenje teh potrebno število cepičev. Požlahtnjenih jabolčnih in hruševih drevesec se je razposlalo 14.000. Na novo smo zasadili 4000 divjakov in dosedaj se je požlahtnilo okolu 300O divjakov. Jabolčnih in hruševih peček v prsti pomešanih se je posejalo, kakor hitro je sneg zginil in se je zemlja malo osušila, dva precejšnja zaboja. Društvu je od začetka do sedaj pristopilo 426 udov: mej temi je 18 ustanovnikov, drugi so letniki: od zadnjega občnega zbora 17. decembra 1885 do sedaj je društvenino za tekoče leto odrajtalo 54 letnikov. Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da je po odbitih velikih stroških za najem novega vrta, prekopavanje (rigolenje) itd. še v blagajnici 175 gld. 64 kr. gotovine. Pregledovalca računov se volita g. Fr. K a rt in trgovec, in g. T. Grah učitelj. Temu sledi govor o sadjereji in trtoreji gospoda J. Rupnika, nadučitelja v St. Lovrenci pod Prežinom. Jako poučljivo in zanimivo prednašanje, katero je pojasnjeval s šibicami in trtami, v ta namen seboj prinesenimi je prirezovaje in odrezovaje, obsegalo je tele glavne točke: 1. Kako je v dre vesnici drevesa odgojevati? 2. Okrajšanje srčne ali glavne koreninice in debla. 3. Cepljenje s priklado, z okom, s spečim in živim okom. 4. Pomlajen je starih dreves. 5. Precepljenje dreves. 6. Kako se onemogla in zanemarjena drevesa zopet okrepčajo. O trtoreji je g. govornik obravnaval te-le točke: 1. Vzrejanje trsa na gredici. 2. Cepljenje spomladi. 3. Cepljenje na zeleno mladiko z zelenim cepičem — od 15. maja do 15. junija. Ta jako praktično zastavljen govor je zanf-mival gospoda kakor kmeta. Na razna stavljena vprašanja je g. Rupnik prav prijazno in podučljivo odgovarjal in pojasnjeval. — Hvala mu! Zaradi prošlega časa so predlogi in posvetovanje radi prihodnje udeležbe pri razstavah se morali preložiti na prihodnjič. Val. Jarc, tajnik. Mnogoletna opazovanj«. Proti slabosti želodca in pomanjkanju alasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ Seidlitz-praški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljen) e pospe-fiujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Gena škatoljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. M o 11, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vadno izrecno Moli-ove preparatu z njega varstveno znamko in podpisom. 3(20—4) Poslano. Vsakdo more biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. Našiin preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katca hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepi- njen pravi tok. Nada zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolesni, let laviraj« ls sprideue kryi (brez živega srebrn), žalostne nanle4 let, Kmonska cesta št. 8, za jetiko. Meteorologično poročilo. a 1 Q Cas epa- k stanj! zevanja »»""»etra ■ | v mm. Temperatura Vetrovi Neb » Mo-krina v mm. i is i s 7. zjutraj 737 26 mn. 2. pop. 734-98 um. 9. zvečer 734 86 mm. 1 17 8° C 2ri 6" C 18 2° C al. jvz.j jug, si. jvzv jas. jas. jas. j 0-00 hib. Srednja temperatura 20-9", za 5 4° nad normalom. ID-o.rDLSLjsfea- borza dn6 25. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... 85 gld. 25 kr. Srebrna renta....... • • 85 „ 45 Zlata renta........... 117 „ 35 „ 50;„ marčna renta......... l°t «95 n Akcije narodne banke....... 878 „ — „ Kreditne akcije......... 284 . 60 „ London .... ... 126 .75 „ Srebro........... — — * Napol. ... ...... 10 „ 02'/, . C. kr. cekini . . ... 5 . 95 Nemške marke «2 , 05 , 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 130 , — „ Državne srečke iz 1. 1*64 100 gld. 172 „ - , Ogrtka zlata renta 4°/p .... . . 105 „30 t Ogrska papirna renta 5*/,, . . 5*5 „ — t 6' „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „20 „ Dunava reg. srečke 5"/„ 100 gld. 116 ,75 , Zemlj. obč. avstr. 4",° „ zlati zast. listi 125 , 80 „ Prior, oblig. Elizabeti ne zapad, železnice 119 B 50 , Pnor. oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 70 , Kreditne srečke .... 100 gld. 176 „ — „ Rudolfove srečke.....10 „ 18 , 25 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 116 , — „ Trammway-druSt velj. 170 gld. a. v . 206 . 25 „ V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entwicklung. v«* August Dimitz. io pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. 50 kr. Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nič vahuga pretira jo!o, objektivno podobo poveš tnice nait olje domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro dollo in t veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. Št. 8755. (380) (768—9) Velika partija *'&*-m (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. 8.75 Ij. s t oreh t Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Ediet o poklicu zapuščinskih upnikov. Od c. kr. mest. del. okraj, sodnije v Ljubljani se pozivljejo oni. kateri imajo kot upniki terjatve do zapuščine g. Lorenca Mazika, župnika v Črnučah, ki je 20. aprila 1886 umrl ter oporoko zapustil, da pri tej sodniji aH osobno svoje zahteve oglase in izkažejo do 26. Junija ISHii dopolu-dne ob 9. uri ali pa do tačas pismeno ulože" svoje proSnje, sicer ne bi imeli do zapuščine, ako bi se z njo poplačale oglašene terjatve, nfkakeršne dal rije zahteve, kakor jim že pristoji zastavno pravica. 0. kr. mest del. okrajna sodni j a, v Ljubljani, dne 16. maja 1886. t)r. Dolenec. Pivnica tAffAtAtslMfA4a«aatss«AOdiM {Med v satovji čl Ko. eo 3er. Garantiran pitanec v ikatljah po 6 Ko., Ko. po O o Ur., škatlja 80 kr., se pošilja po poŠti proti predplačilu ali povzetji. "V stlcuflli uii debelo ceneje. LOROSLAV DOLENEC, Hvet*ar, (84—16) v Ljubljani, Gledališke ulice. t Kopališče G&£XCBEXSSJt£ mi Htnj«M-h*K«*m. (244—4) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-marijatične in železne-kisline, inhalacije smrečevja in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kabine za posamirnike), pnevmatična izba s prosto rom za devet osob, veliki respiracijski aparat, šumeča ogljeno-kisla kopališča, jeklene, stndenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja iu bydro patif-na zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi-noči na nad morjem: 300 metrov. Stanovanju, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstva «i/rV» £j GleicheDberških kopeli. 2*11* DUNAJSKA SPECIJALITETA! xxx 1 e te© mSL p oxxx3La. j oxx, j e lm*m OTTO FRAHTZ-a, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38. „PTJRITAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da bele laso pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdalje v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero so poprej imeli. „PTJ11ITAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje se labko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajšnicah iu nobcuega sledu barve Be ne zapazi, ker INF- „PURITAS" ~mt ne barva, ampak pomlajuje. aloa je najbolj priproBta na svetu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja so to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnij, potem je za njih daljše ohranenje zadosti dvakratna raba mleka na teden in na ta način so tudi pomlade zalisci in brada, kakor tudi najdaljši in najhiijnejSi ženski lasje. Steklenica „PURITAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroSko) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju. OTTO FTZ.AJSX, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-u, parfiimerji. V Olovci prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljaku J. Detoni, coiffeur, poleg hotela „pri poŠti"; v Mariboru W. K o ni g, lekar. (221—14) . mu.ch P i v..:i.:li'u*ilji>3 I kdatelj in cdgovoriii urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".