jLeto LXXV. st. 251 Lfiibljasa, ponedeljek 13* C*cc*::iv3 S£43 Preis — Cena L UREDNIŠTVO, UPRAVA IN" INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PTJCCINIJEVA UL. 5 TELEFON ST. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. PONCDEIJSKA ■ Z DA IA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JTJTRAc. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE. NENAROCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO kriifton bel Tag unđ Naoht den Nachschul>-verkehr de* Feiniles zu Lande und zu \Vas-ser und vornirhtete zahreiche stark belade-no Eisrnhahnziigre und eine AnzahI Kahne. An drr siiditalienischen Front kam CS auoh jrestcrn mir £U ortlkhcn Kiimpfen. FeindHche Anjrriffe beidi-rseits Vennfro und an dor Adri:tti**chcii Kiiste ivuruen abge-schlajren. Nordamerikanisi'he Bomberverbando f ii ten ani gestrigen Tage einen Tcrrora gegen dle \V»hmierto! der Stadt E In hffti^en Luftkiinipfen und durch F!a tOJer?e \vurd n 24 fcimllirhe Flugre« . , moist srhucrc riermotorige. Bombi. B*i ;c-sehossen. In der vergangenen Nachi Bberfl • n in-zelne Stoifliik/< i:i;e das ivestlh*e ...chs-gebiet. Eriseisafi SowJetangrl§Se bkitig abgeschlagen 68 Femdpanzor abgeschossen — Zahlrei ehe Ortschailen bei Shitomir nnd Koro-sten genommen — Erneute So\vjetland unjr siidlich Kertsch gescheitert — 24 (JSA-Bomber bei 1'errorangr iff auf Emden ab*;eschossen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 12. Dez. D>;B. Das Obe; k »inmando der Wehrmacht gihi bekantt: >ii'!iich Kertscb versacfaten die So\vjcts ernei.t eine luu-iitsu-iie Landung. Sie schei-terte lm Abuehrfeuer aller Ivaffen, wobei 12 Landun^sboote vernlclitet wurden. ostlich Kirowgrad setzte dor Feind auf breit,*r IV.«1 S4 Ine Angriffe fort. Sie uurden in erbttt* i t. n Kampfen nnter Abechusa von 6S Sowjetpanzern abgeschlagen. Auch erneute feindliche Angriffe boi Tscherkassv ; Im Kampfraom von Shitomii und Roro-sten nahmen uns< re Truppen zaiilreicbe Orit im Stnnn, An dor Bbrigen O-1 front fanđen keine 1 grSsseren Kam] fhandlnngen sla«t. Dle Li!ff\vaffo bek&mpfte mit /usammen- | gefaaston Kampf- und Schlachtflleger- | Ponovni $ev|j teki napadi krvavo odbiti rri Ižltoiahm in Koirastimu zavreli — Pmsrrna sovjetsko izfltrca^je j^Lsiz od Kesča isjalsvflerao — 24 amerišklli fcv:^;:;.::G7 ^ri teroulstMmefii nagaiiu Emžeit cmčeaiiti Fahrerjev glavni stan, 12. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Južno od Kerča so so poizkušale sovjetske četrt ponovno ponoči IzkrcatL \* obrambnem o^nju vseb vrst orožja jim je bilo izkrcanje preprečeno in je bilo pri tem uničenih 12 izI:r<-e\aTo*b «" '•-••v. Vzhodno od Kirovgrada j-* nadaljeval sovražnik n:* sire':! fr: »ti s Svojhni napadi. Le-tt so bili v o«rr.rče*>»ii bojih odbiti, 68 sovjetsku] oklopnikov pa sestri 1 jenih. Tudi ponovni sovražnikovi napadi pri čerkasih so ostali brezuspešni. Na bojišču pri Žitomiru In Korostenu so zavrele našo četo v naskoku številne kraje. Na ostalem vzhodnem bojišču ni t>ilo no-be^!'. večjih bojev. Letalstvo jo napadalo s strnjenim] boj- ! nimi letalskimi silami podnevi in ponoči suhbzemsk] in vodni oskrbovalni promet so-vražnika in uničilo številne moćno natovor-jene vlake in čolne. Na južnnital 'jaaskem boji^fu je prišlo tudi vooraj Zgolj do krajevnih bojev. Sovražnikovi napadi oh obeh straneh Venafra in ob Jadranski obali so bili odbiti. Oddelki severnoameriških bombnikov so izvedB včeraj terorističen napad proti stanovanjskim okrajem mesta Emđen. V srditih letalskih briih in od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 24 sovražnikovih letal, po večini težkih štiriiaotomih bor 0 i-kov. V pretekli noči so preletela posamezna nndin're- '«»t?ila zapadno nemško pod- ročje 3.1 £svist£!d isspss!! ca Keršc Perlin. 11. dec. DNB. Medtem ko so v zadnjih dneh rumunske čete s pomočjo nemškega topništva likvidirale mostišče južno cd Kerča, so začeli boljševiki zaradi razbremenMve močan napad s severnega mostišči. Množica petih v hit rici na bojišče vrženih divizij strelcev je neprestano napadala položaje f ranko vsko-sudetskih gTenadiriev. Topništvo je v doslej nevide-nem obsegu obstreljevalo nemške položaje, da bi zdrobilo odpor grenadirjev. Toda ko so se prvi sovražni oklepniki poskušali približati strelskim jarkom, jih je spre;el z vseh strani uničujoč ogenj. Enako neprestano kot boljševiški napadi je nemško topništvo obdelavalo sovjetske položaje. Četudi se je posameznim oklepnikom posrečilo prodreti, je boliševiška pehota pred nemškimi črtami vedno omagala. Niti na enem kraju niso mogli doseči boljševiki uspehov. V stotinah so popadali napadalci, ki jih je njihovo vodstvo gonilo v boj vse do noči. Vseh 45 napadov v zadnjih dneh je propadlo. Tudi vsi oklopniki, ki so prodrli, so bili uničeni. Skupno so boljševiki izgubili 38 težkih oklopnikov. Mnogo so pripomogla k ugodnemu poteku zadnjih bojev lovska letala, ki so v eni sami bitk: s sovjetskimi bojnimi letali sestrelila 39 letal. Nadaljnjih 25 jih je zbilo protiletalsko topništvo. Na severnem delu Krima so nemške čete v težkih razmerah uničile sovražne čete, ki so pri napadih v prvih decembrskih dneh prodrle čez tatarski zid v našo glav- no bojno črto. Navzlic nezaščitenemu ozemlju in sovražnemu ognju, ki je bruhal z vseh strani, so naše čete vrgle boljševike iz položajev, ki so se zdeli nezavze*ni. Pri tem so popolnoma uničile sovjetsko strelsko divizijo, ki je izgubila samo na enem mestu 509 mrtvih. Naše topništvo je uničujoče zadelo sovražne kolone na pohodu v skupinah po tisoč mož. Topništvo in bojna letala so napadala tudi sovjetski promet čez Ltno morje z dobrim uspehom. Bombe na AngSijo Berl:n, 12. dec. E»7B. Nemška bojna letala so napadla v rteči na 11. december vojaške cilje v južnovzhodni Angli;i. predvsem severno od Temze. Pri tem so deio-m3 v nizkem poletu bombard'rala tudi več letališč- V večernih urah pr; mesečni izvedeni napadi so dobro uspeli številni zadetki v polno na ciljih so bili lahko opazovani Ameriška bajffa fađfa „Wisco3tsInu pet3jai>;ena Tckio, io. dec. Vzhodnoazijska služba DNB-ja Po informacijah iz nevtralnega vira je bila te dni spuščena v morje v vojni luki v Philadelphiji ameriška bojra ladja »Wisco*isin«. Ker ni običajno, da bi dve ladii imeli isto ime. predstavila nova ladja najbrže le manever ameriška vlade, ki se hoče na ta način izogniti prizna^'1! potopitve ladie »Wiscorn:čevr>lnim načrtom svoj;h rasprotn:kov in so s to pogodbo ustvarile podlago za pravčen novi red v Evropi in Vzhodni Azii;. Od tega dne je stopila vojna v nov stadij. Govornik je na to proslavljal prot;komintern-ki pakt kot predhodnico trojnega pakta. Glede na pretekli dve leti skupnega bojevania je poudaril mmis-er dr. Meissner, da lahko Nemčija 2leda na velika osvojena ozemlja in ze^o naorej pomakniem boj-šča, in da je faraonsko cesarstvo razbilo številne angleške ;n amer'ške brnn'ke in si osvojilo velik, na surovinrh b^ernt imperij. Italija je šla v tem času skozi hude preizkušnje. vendar pa je izšla iz krize ojačenn m to posebno, odkar je Duce zopet na čelu svojega naroda in vodi novo obnovo italijanske države. Nemčija, Japonska in Italija so še vedno združene v neločljivi skupnosti usode. Minister Meissner je končal z vero. da bodo tropogodbene sile v duhu te pogodbe in z neomaino vel j o skupno izvedle vojno do zmage. Cesarski japonski poslanik Oš:nin je dejal, da lahko samo z zadovoljstvom gledamo na velika dela. ki so jih izvedla nemška in japonska vojska in nj:h zavezniki. Veleposlanik se je potem, ko ie izrazil svoje občudovanje za nemškega vojaka, spominjal zavezniške fašistične Italije, ki gre pod vodstvom Duceia n \ i bodr Čnosti na-proti. Končno je veleposlanik OŠ:ma podal pregled vojaškega in političnega položaja Japonske v borbi proti An«lo-Amer:čr^rm in je primerjal v zadnjih dveh letm dosežene zmage z rezultati zavezniških slepilnih konferenc, Jn-ponske zmage so orač':** Japonsko v odločenosti, d^ pr'z^đene zavezniškim vojnim MJam umčujoči poraz. Nato je govoril veleooslanHc reoublTcan-sko-fa?:?tične vlade Amfuso. Podčrtal je ;der>le tronogodbe^ih d rž?, v. T; *r'c veH-ki narodi vedo. da pomeni zanie zmaga življenje, poraz na popolno un'čenie in razrušenie tisočletnih kultur. Iz težkih i—e-'zkušeTij ie izšla fašistična I kalita okačena in nadaljuje dn^e^ v duhu trojne pogodbe borbo za novi red. Predsednik nemško-jar>o>nskega društva admiral Foerster je v zaključku ooudaril, da cilji te borbe zaslužijo vse žrive. •JO* 7.7^ ni 9t Berlin. 11. dec. DNB. Ob priliki druge obletnice vojaškega zavezništva med Nemčijo, Italijo in Japonsko je govoril v nedeljo v velikr-nemškem radiju zunanji minister von Ribbentrop in rekel med drugim: Danes ob drugi obletnici podpisa vojaškega zavezništva med Nemčijo, Italijo in Japonsko izrečam v Fuhrerjevemu imenu italijanskemu in japonskemu narodu pozdrave nemškega naroda. Sile troin-ga pakta so si priborile že v prvem velikem naskoku povsed s svojimi ogromnimi uspehi takšne strateg'čne prednosti, da jih sovražnik nikoli r.e bo ute°nil dohiteti Če se ozremo na dogodke zadnjega leta, potem jih označujejo skrajna prizadevanja -kupnega sovražnika, da omaja te pozicije tropngodbenih sil tako v Evnrceni kot v Aziji. Čeprav so bili boji na por"m"!7.'r'ib mest'h te gigantske borbe tudi izOTememb polni in je tudi sovražnik tu pa tam zabe'e-ži! delne uspehe, vendar lahko danes neizpodbitno ugotovimo eno dejstvo namreč: 6>a st^iijo tako v Evropi kot tudi v Vzhodni Aziu trepesodbene sile na osvojenih T>o!ožT;ih popolnoma neomajno. Nemška fronta na vzhodu b:> vzdržala in sovražniku ne bo uspelo, da bi jo prebil. Pač ra bo nekoga dne moč rdeče armade ohromljena Tudi izdajstvo italijanskega kralja in Badoglia je pokazalo oo-pclnoma druge rezultate, kot =-o orič-.ko-vali naši sovražn'ki. Največji in najvažnejši del Italije je trdo v rokqh o?i in omogoča osvobojenemu Duceju, da znova zgradi narodno republikansko Italijo in se 7. vsemi razori oži j i v'mi silami znova udeleži volne. Tako tukaj kot tudi na vsem ostalem Sredozemlju od španske moje do Dodeknneza se z dneva v dan ojačujeio nemške oezicije io nemška vojska sfoji na strrži. da re slehernemu napadalcu na južnrevropsko obalo z vsemi m'-čm i zooerrstavi. 2e nek-liko čr.sa napoveduje sovražnik prihajajoči veliki udarec proti evropskemu zapadu. Če bi b'!a Išhko le z besedami osvojena zao?dna e^nrTJska <~bala, pot^m bi nasprotniki Nnr rije že zdavnaj stoli ob Renu. Vodstvo nemške vojske ostaja por>olnoma hI od" o ob govor »h teh žid^vsk^-mednarcdr.'h pisunov in nj'h narekovalcev, ki se skrivajo v ozadju. Sovražnik je upal. da bo z letalskimi nanadi na stanov^ni^ke okraje nemških mest in na civilno prebival-tvo oma;a! maralo nemškega in italijanskega naroda, vendar lah1'o na to odgovorim tem gosno-dom samo cledečo: Ti strahepetni letalski naDadi oroti ženam in otro-kem ne samo ne cmo-jajo morale ci^ilne^a prebivalstva, temveč jo nasprotno le še jača jo in utrjujejo. S 5v-jimi konfe-enromi hočejo vpPvati na netranu' svet, omagati trooogodbene sile in omamiti lastne narode. Po v seh teh neštetih komunikejih, govorih, itd. so tro-pogodbene rila vojaški že popf?lnoi7>^ uničene in je bila že izrečena smrtna cb^odba nad njihovimi narodi. Brazpogofna kapitulacija je zgolj še \TT>T*ošanje dni kvečjemu tednov in razdelitev evron^Vcga in vzhodno-az"j-kega blr^kp titroogodbeni^ si! oznarrjujeTO že kot dorrsersc dejstvo. Tako imenovani vojni zločinci visijo že zdavna^ na vislicah, sovjetska zvezdo s\ret; nad Vzhodno Evrrnn i^ ara;!^« meri^ko žido\r-ski vojni dobičkarji so že odprli svoje b—o v RH'"" in Prank f u rtu. To je približna slika, ki jo Church:ll, Roosevelt in Stabn prikazujejo svetu in svoiim narodom. V resnici pa kaže vse to samo ogromno nervoznost in zaskrbljenost v nasprotnikovem taboru in da jih postavlja splošen vojaški položaj pred probleme, katerim niso dorasli. Navzlic vsem zameglitvenim poizkusom prihaja od kon- ference do konference vsekako vedno jasneje na dan eno dejstvo, .n to je abso-iutn: imper.al-.stična vojna treh sovražnikovih sil. Medtem ko so še pred nedavnim proglaševali z Atlantsko listino pravico majhnh narodov do soodločovanja pri bodečem obrazovrnju sveta, se danes ne sramujejo več, da čisto odkr.to govorijo o razdelitvi svela v ameriško, angleško in rusko vplivno področje. Tako izgleda torej bodoča sika novega s\eta, ki bi jo nemški sovražniki radi uresničili. Evropo naj bi vladale tri velesile, od ka;er:h dve sploh ne pripadata k Evropi, medtem ko ima tretja svoje dosedanje področje go=podovanja tudi popolnoma izven Evrope. Zategadelj lohko tudi imenujemo samo groteskno, da k novoosnovanomu evropskemu cdboru. ki =odaj zajeda v Londonu In ki naj položi temelje bodoči Evrooi. ne pripada niti ena edina evropska velesila. Mi Evropci pa govor mo ra.^e mnogo manj o bodočem izgledu nove Evrj e, kajti sedaj mora biti prvo vojna zmagovito končana. Toda eno se že danes l~hko reče: nova Evropa osnih sil in z njim: povezanih prijateljev bo izgledala popolnoma drugače kakor Evropa, ki si jo predstavljajo Stalin, Churchill in Roosevelt. Njih ne prevevajo nikaki ideali in mislijo zgolj na to, kako bi si osvojili države, njih prebivalstvo zasužnjili in izkoriščali proizvode njih dežel in delovno moč njih prebivalstva za svojo lastno obogatitev. Nemčija, Italija in njeni evropski zavezniki pa so nasprotno prjeli za orožje v obrambo svojih elemen+nmih življenjskih pravic proti zat:raniu in židovsko-plutokratskemu izkorišča van j u zapada in proti boljševizi-ranju svojih narodov z vzhoda. Nj'h cilj je nova ureditev Evrope, v kameri imajo njih lastni kakor tudi vsi drugi na tem podmčiu živeči narodi svoji narodni moči primerno življenjsko področje. V takšni evropski sfeupnosti bo sleherni narod, ki je pcs'eno in iskreno pripravljen na sodelovanje, zavzemal njemu pristojaječe mesto in bo lahko svobodno razvijal svoje sposobnosti. Nujno pa bo tudi po vojni ev-roosko gospodarstvo po enotnh vidikih novo crs^mzirano. kulturno življenje vsa-kesa naroda ni bo z duhovnimi "izmenjavami z drugimi narodi sptuo oboFa+eno. Predvsem bo ta nova Evropa skrbela, da ne bo nikoli kaka tuja velesila se pre- več približala evropski celini in poizkušala ji vsiliti svoj način življenja in svoje zakone. Da se danes smatrata boljševizem na vzhodu in Židovska demokracija na zapadu poklicana, da vzameta v svoje rok«? usodo Evrope in ji krojita n;r»no bodočnost, občutijo vsi resnični Evropci kot pravo predrznost. Tako kot bo Vzhodna Azija v bodočnosti oblikovana, vladana in branjena zgolj od Vzhodnoazi;eev in ne bo več dopuščala kakega zunanjega vmešavanja, tako se to tiče tudi Evrope. Več sto mdlijonoV ljudi, ki so združeni v trojni pogodbi, ve točno, za kaj gre in so pripravljeni, da žrtvujejo tudi najvišje za skupno zmago pravične stvari. L.e-ti stojijo kot dva granitna bloka, ki Ju tudi še tako ogromna sovražnikova sredstva ne bodo utegnila omajati. Izmenjava forzajavk Berlin, 12. dee. nXB Ob drugi obletnici podpisa nemSko-italijancko-laponskega vojaškega Z3vezr*?5tva io bila i^vršona Izmenjava brzojavk mod Eiihrerjem in Tene m. Duccjcm. c:-~ rskim ioponskim ministrskim m r-'-epikom Tojom, zunanjim ministrom Sigesnicom. Fuhreffjcva braofe^ia Ob dnmi obletnici podpisa zavezniške pogodbe mod Nemčijo. Jan n ko in Italijo naprošam VaSe Veličanstvo, da sprejme mojo naiiskreocj^e želi? za nadaljnji uspeh zmagovitega japonskega orožja. Ob:n:m izrržam ponovno m~i° trdn^ prepričanje, da bo c'vobo-dilnn borbo naših nar^d">vT za pravičen rovi red v ESvropi in Vzhodni A7i"i kronana s kolčno zmago naših za-vezniških bojnih sil — Adolf Hitler. Ob ob!e1nir{ pc 7pi a pogodbe med Japonsko, Nemčijo 'in Italijo izražam Vaši Bkselenci mojo trdno odločenost, da b^m z nagimi zavezniki c d ilova] za dokončni uspeh te vojne. — Hh^hito. FSh&e* Pttccln Dure' Ob drugi obletnici dneva, ko so se narodno-* obsuln a cvetjem. Treba .je takoj ugotoviti, da so dom ;b:ooci vse presenetili po ckusnost in s: - tr osti unf r.;:. po zg ednem redu :n j izravnanosti, po eoakcmemj ubranem Koraka :n no zbrani resnosti, ki izd ja pravega vo aškega duha. N dvoma, Slovenec je dober vojak O tem n?s je dombranskj pehod mahoma prepričal. Saj se pokret pr v za prav razvija Sele nekaj teđnov, pripadnost letn kom In stanovom je ro.zličra — in vendar je že vse enovito, kakor da imamo domobransko fermoc jo že dolgo č sa. In medtem ko *o na5 čete prepričale o vseh pravih vrl nah kj se zahtevajo o:! pešadije, je pa b la nemara senzacija drTš*"1 petr »izhoda — noša domobranska artiljerija. Nastopila je sicer j v manjšem številu kakor pešadlja. tods j P-'d la ie L; r : o dokaz in poroštvo, da je organizariija cSega demebranstva vsestransko zajeta. Iot' a koraka... z~.Sl - je s ftmartinske | co. I 1 na Ce.sto soške divizije. N^ra.^čajo j gruče Tn skupine, a prvo zmagoslavje je j pred glavnim kolodvorom. Na sinčkih plce-n k'h je zbran- pisana množica meščanom in d ov. Pozdravljajo, vzkl kajo: — ž veli slovenski domobranci! — živeli noši rešitelji! — Smrt rdečemu rasjlju! V osrčja mesta čete pa korakajo mtruo m udarno o petju svoje h'mne. Ze je zavi'a ni Dunai sito cesto, pohod gre v csrčje Ljubljane, j Po^Ted js mogočen i" osvaja. Na obeh stra- j neh Dunajske ceste se bolj in bo'j zgošču-jo lil-, na prc^sLiaiii AjJ^vščmi pa je že prava gneč:. | — Glejte, že priha'a'o! — si vzklikajo ljudje. Bolj in bolj se blža Čast-o vodstvo '. — tr je nemški častnki na konjih — nato poveljnik prve čete, petem druga četa, jezdeci konji, t pavi. konji, topovi, posadka n nj h- vozovi s strelivom, potem pa spet četa za četo. Ko so med pozdravi občinstva pr'bližajo A**dov§c'ni, pri'ete med nje novi š * ki. Dr:;;'.ba zalh deklet — gotovo so di- i jI" je — je bila pripravila lepe šopke na-geljčkov in pestrega jesenskega cvetja. Zdaj pristopajo h čas-trrkom in brambov-cem n verelje zažari na obraz'h pod mr-kimd čeladami. OJted dalje je vedno več cvetnih p-^zclr vov in k'Ione so kar vidno | poživljene z nežnim pestrim okrasom. Pred pošto. Tisočglava množica je napolniš pločnike. Vzkl ki v pozdrav domobrancem in proti komunizmu se zgrinjajo Hrupno, vedno glasneje, rasto in polagoma do-jem: jo, kc so že vse kolone zavile na Ulico 3. maja in nato na staro Bleiweisovo cesto. Tam deli pred Narodn m domom m pred vhodom v T voli je špalir spet zg~-šče-. v velike skupine. Preti rjrez? *Zentj> 111 Na Đleaweisovi cesti pa so seveda najznačilnejši prizori pred vladno paločo. Pre-zident divizijski general g. Leon R upnik je stopil m boJkon. da pozdravi svoje mlade tovariše. Častitljivemu, izkušenemu vojščaku ie to praznik penosa in veselja, ki ga ne taji. Prav tako živahno razgibana je vsa ostala družba predstavnikov na balkonih in oknih vladne palače. A spodai na pločniku ie mladina, ki burno pozdravlja prezidenta in domobrance. Gredo mimo kakor izklesani. Za njihovim trdim korakom pa odmeva topot konjskih kopit in ropot topovskih koles. Zdaj prikoraka zakliučna četa. Mladi poveljnik je za povedal oo^drav na levo — in obrazi se v mimohodu zazro v Generala Rupoška, Id jim odzdravlja z obema rokama, vesel, ponosen in zadovoljen. Nf? Kongsresrssn ? n Marijinem trgu Lecrija je obiela Ljubljano še po Rimski cesti in nabrala mnogo pozdravov, zlasti pred Drm-i in v Gradišču, na1 o na so je razlila k~k~r nezadržen hudournik čez Konore^ni trg. Ealu^rada nunske cerkve je polna, odtod je posebno lep pomlad čez trg. vzdolž roba Zvezde pa ie polno mladino, ki sproščeno daie duška svojemu navdušenju za slovensko brambovstvo. In in navdušene ovacije I slovenskega domobranstva: če se nekateri stari oklevajo in si o teh rečeh niso na jasnem, je mladina že spoznala, kam in kako je treba ubrati pravo pot v bodočnost. Proti komunizmu! K narodu! Skozi ozko Wolfovo ulico se pretaka rejca domobrancev na Marijin trg, da spet zajame in osvoij veliko množico gledalcev. Na Marijinem rgu je bila taka gneča, da 2>e nisi mogel prebiti skozi njo. Tu je zmagoslavje doseglo svoj višek. Vsa stopnišča k frančiškanski cerkvi so bila kakor živi grozdi, vse na okrog strnjene množice. Tisoči klobukov in rebcev so plapolali nad glavami, gremevitj vzkliki so orili domobrancem v pozdrav, bodrilo in zahvalo. In ko je odšla zadnja četa. si je množica dala duška z mogočnim zborom, v katerem so vsi odkritih .alav peli narodno himno. Navdušene oveeiie so spremljale demo tg^anakj pohod tudi vso nadaljnjo xx>t čez trimosije po Stritarjevi ulici mimo škofije tja dol na Poljane pa ro Jegličevi cesti domov. Tudi tod so biii gosti špalirji in topli pozdravi, saj je vsak del Ljubljane prispeval lep delež k skupnemu sprejemu, v katerem la^ko k zaključku podčrtamo, da je bi! v polni meri občudujoč in prepričujoč. In na tem velikem ori-znanju. občudovanju in zaupanju lahko naše domobranstvo mirno dol^e gradi tabor za brambo v^eh poštenih, zavednih Slovencev, njih lepšo in srečnejšo bodočnost. F3ZTV domobrancem Vsi, ki so se prijavili v domobrance, naj b*nlo vedno pr'pravljeni, tako, da se v roku 24 ur javijo v svoje edinice. ako bodo poklicani. S seboj naj prinesejo jedilni pribor in pribor za britje. Dragi mesec je potekel od tiste grozne, krvave noči v Kočevju, ko je med dvanajstim in trinajstim oktobrom prenehalo biti srce stotini nasin najDoijsin. Iz kočevskih zaporov so komunistični raMji odvlekli tisto noč nad sto »noju C 1 '^T^jplfi^ * Opozarjamo p. n. konzumente, da Sedlar Ivan. lastnik tovarne hranil Slada«. Ljubljana - Moste, stavil v oromet šKntle z napisom tPravi P*i anekov dodatek kavi« po Vfc kg. ka-r^re pa ne vsebujejo našega izdelka Te škatle se razlikujejo od naših on-einnlnih *katel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši or'ginnlni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temno-tnodre harve kot sta dva trakova m oovrSma. na kater' se nahain ime »Franck« na sprednji strani škatle dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Sedlar Ivan. barva mlinčka ?rna. a trakova in površina pa temno-modre barve. škatle Sedlarja Ivana splch ne vse-Mjejo n:ti naiman^šoga odstotka ci imrije. temveč sc napolnjene z neko lruqo mešanico Proti Sedlarju Ivanu smo radi gor- ja uveilh sodni postopek FZl \NTK INDISTRMA RA VOVI.NA D. D., prej Hlnka Francka Sinovi d. d. Zagreb Litva jr^tr-Snio kidanja Ko\no, 10. dec. DNB. V vrst: htvanskih protestnih zborovanj ie bilo tudi v okrožnem mestu Tašinu zborovanje preti Stalinovemu sklepu z dne 27. novembra. Pa pozivu župana Smilglsa, naj stepi vse v boj proti boljševizmu, je govoril Jasbutis. eden izmed udeležencev svetovne vojne. Prcivsem se je pr"toževal nad vlogo zidov v Litvi. Zaključil je z besedami, da so b;li vprav židje eni. ki so hoteli za vlade tovariša Stalina L,-tvo znova Izkoristiti in »osvoboditi«. Laurima Vicius. ki je pribe-žal iz Sovjetske zveze, je pr'kazal. kake so bile razmere. k: jih je našel kot župan Novorosijska pri vkorakaniu nemških Čet v to mes'o: Krai le imel 126.000 prebivalcev. Po odhodu Scvjotov jih je ostalo le še 74.000 Vsi drugI so umrli od lakote ali pa so bili postreljen! in vsmrčeni. Pač pa so v mrrju potonili ion noo ton r:ža, moke, konzerv, živine in drucih življenjskih potrebščin. Te obupne razmere ki nastanejo povs~d. kamor stopio boljšev:k\ se ne smejo nikdar več ponoviti v naši deželi. Istega mnenja so bih tudi vsi zboro-valci. ki so zarodi osebnih izkušenj in lastnega trpljenja soedasno izrazili svoj odpor proti beljševiški samovolji. OTraova z^r-^^^e ^^-»sti na baltskih kmetijah Riga, 11 dec. DNB. Po podatkih o stanju vrnitve prvatne lastnine kmetij v baltskih deželah je bio do 1. oktobra 1943 na Letonskem vrnjenih v zasebno posest 35 tisoč 635 kmetij, to je 15.5"/0 vseh posestev. Od tega čas^ do danes se je ta odstotek zvišal že na blizu 25rtV Na Estonskem je bilo do 1. oktobra t. 1. reprivat«-z?ranih 10.723 kmet'/, to je 10*V K tej številki je treba dodati 9520 nadaljnjih kmetij, vrnjenih po 1. oktobru. V Litvi so z vračao ^em kmet'j začeli l~hko precej pozneje kot na Letrnskem in Estonskem, ker ie b=1o zaradi pomanjkanja zemljiških knjig lestnško stan'e precej nejasno. Navzlic temu je bilo do 1. oktobra 1943 vrnjenih lastnikom 4683 posestev. Me^ec^ oktobra pa se je te število zvišalo na okol* 10 tisoč posestev. Reprivatizacija se bo v prihodnjem času v vseh baltskh deželah pospešila, tako da bodo v dogled-em času vs; pošteni kmetje postali polnopravni lastnik5 svojih kmetij. Mislite na tiste, ki se lim godi slabše ko vam! — Pri' s p 3i aj te za Zimsko pomoč l Filmski pregled Matica: »Ženske so boljši dipl orna rje* (Ufa). Barvni film Snov je zajeta izza idiličnih časov preteklega stoletja, ko so še pogine nemške kneževine »vodile vojne« ali pa reševale medsebojne spore po »diplomatski poti«. Danes se nam zdijo seveda taki podvigi od sile komični, operetni Prav zato si je izbral avtor filma tako snov, ker je hetel ustvariti lahek, zabaven film v operetnem slogu, v katerem se lahko Mo rika Rokk napoje in na-pleše in kjer Willy Frit?ch lahko postavi svojega postavnega ritmojstra poleg sluge Rudolfa Carla in drugih več ali manj zabavnih figur. — Druga plat filma je pa barva. Je to prvi film Ufine barvne proizvodnje po postopku »Agfacolor«. Ne maramo na tem mestu podrobneje razpravljati o vprašanju barvnega filma Kdor se zanima zanj, najde v »Razgledniku« daljši članek o barvnem filmu in o raznih tehničnih postopkih. Omenimo naj le. da zahteva barvni flim, ako naj poda pravilne barve, pri projekciji intenzivno belo luč, torej \nsokointenzitetno obločnico! Sloga: »Iluzija« (Ufa). Priljubljena tra-gedinja Marija (Brigita Hcrney) je tako udana svoji umetnosti, da se zaradi nje noče vezati in skleniti zakona s prijateljem Petrom, ki jo obožuje in ki ji pokloni posestvo na deželi. Tja se Marija odpelje z gručo gledaliških tovarišev in tam sklene tudi po njihovem odhodu preživeti svoj odmor. Tu spozna svojega novega soseda (Johannes Heesters). Vsi predsodki so pozabljeni, ko se vzljubita in zaročita. Uživata lepoto poietja in sreče, dokler ne pride na obisk Peter, ki prinese s seboj pogodbo za ono veliko vlogo, katero si jevMarija že toliko časa želela igrati. Ko jo prelistava, jo začne zepet gledališče vse bolj in bolj priklepati nase. Po hudem duševnem boju pretrga zaroko s Štefanom in mu dopove, da je bila vsa sreča le iluzija, nakar se zopet povrne v svoje prejšnje. Tali ji posvečeno življenje. Union: »Moja ženka Rezika« (Tobi;). Okolje: prav moderno, velemestno. Pravkar oženjenemu pisatelju (Hans Sohnker) ne pade nič več tragičnega na um. odkar živi poleg njega ljuba ženica (Elfie Mayer-hofer). Ko opiše slednjič svoj lasten zakon in to kar z vsemi podrobnostmi, je njegova sicer tako preprosta ljubeča ženica do skrajnosti užaljena in hoče zapustiti svojega moža. To pa preprečijo razni sprijatelji« in »prijateljice«, čeprav nehote. Razna, več ali manj verjetna filmska naključja pripeljejo končno zakonca spet v objem, za nameček pa objavi še »vzporedni parček« svojo zaroko. V Matici in Unionu teče v predsporedu še kratek film o ranžiranju tovornih vlakov nemških državnih železnic. Junaki z Grdaric. s Turjaka, iz Kočevja in Moodja, i Dan in Travne sjore, iz Velikih Lašč, Ribnice, Grahovega »n Osolnika, iz vseh drugih znanih in ne/.na-nili grobišč so padli, ker so v tistem času kot poiov [x>š«vuosti in treznosti križali pot m načrte uničujoči sili mednarodnem komnnhma iu pretili radi svojega narodnega in čovečanskega idealizmi omajati temelje na lažnih predpostavkah grajene stavbe največjih nasprotnikov slovenskega, naroda- Padli so, ker s« njih z bratovsko krvjo omadeževani nasprotniki hoteli uničiti vse, kar m> še ni odpovedalo svoji narodni in človek.tnski časti, da bi tako neovirano zagospodovali nad narodom, ki je zaradi njihove zarote ali pni že do takrat hekatciube žrtev. Pretresla nas je njihova smrt, tolažilo pa nas je upanie. da ho njihova najvišja žrtev opomin vsemu narodn, naj se zamisli v usodo, ki mu jo je nakazala njih smrt, naj se iztreznl in z obsodbo odvrne od svojih strahovalcev. dog On pob Slovenski meščan je bil dolgo časa zbegan in zmeden. NI našel prave poti in le prečesto se je dal omrežiti in zaslepiti po lažnivih geslih komunistične propagande. Razmeroma redki so biii med študirane! in ostalim meščanstvom, ki so se takoj od početka odločno postavili skupno s kmetom proti komunizmu in njegovi OF. Večina je stala neodločno ob strani, premnogi pa so odkrito simpatizirali z OF ali jo celo podpirali. Žrtve, ki so padle pred dvema mesecema, res niso bile zaman. Rodile so dragocene sadove in preobrazile lica naših mest. Okrepile so v odločnosti one, Id so se bili že prej uvrstili v narodni in protikoinufii.-itiCni tabor, ker so jih potrdile v prepričanju, da so na edino pravi poti. Mnogi poprej še neodločni in omahljivi so uvideli, da je skrajni čas, da se tudi oni pridrnsjo vrstam aktivnih borcev proti komun /mu. in so se pridružili. Množica zapeljanih in zaslepljenih je sedaj končno izpregledala in spozna la zločinsko igro komunistov ter se odvrnila od njih in njihove OF. Dragocene žrtve kočevskih junakov in mufenikov so tako rodile blagoslovljen sad. Vendar delo še ni končano, še vedno so ljudje, ki so boječi in omahljivi. Še vedno so taki, ki odpirajo ušesa hujskajočim in lažnjivim geslom protinarodne komunistične propagande. Vsem tem kličejo, naj se že končno zavedo pripadnosti k svojemu narodu, naj se zavedo svojih narodnih in čJovečanskih dolžnosti, naj odvržejo slepoto in se otresejo omahljivosti, znani in neznani borci, junaki ?n mučeniki z Grčaric in in Mozlja, z Dan in Osolnika, iz Velikih Lašč, Ribnice in ostalih bojišč in komunističnih morišč: Turjaka, i/. Kočevja Dirčnc vasi, z vseh Stemiša Marjan Abram Lavoslav Kemperle ing. Saks Vošnjar Pavle Ajdovšek Anton K lun Samec Milanovič Mladen Ambrož Janez Kolesa Lojze Sever Mitja šinkar Anton Arsič Jure Kovačič Siberer Lado Malovrh France Babic Kovač Boris Siojan Ivan Marinčič Rudolf Bačnik Marjan Kramar Vladislav Sare Maks Lisac Ivan Banovce Kralj Drairo Sare Peter Konečnik Ljubo Beg Karel Kralj Dušan Šijancc Ernest Končan Marijan Belej Franc Kralj Matija Šinkovec Jože Tomažič Drago Berce Boris Krivec Jože Skedelj Stane Kien Vladimir dr. Blaško Vini: Kušler Franc ^veta £tepec Jože Bogataj ing. Lah Boris fikofea Jože Murn Franc Borštnik f.avrič Lud^vi!;. Slalcer Mihelič Franc Brcgar I.eitseb ^tefe Capuder Gabrijel Bužga T.Jpuščck štricelj Ivan Habič Viktor Ciheljka Lojze Lovšin I. Tcply Marjan * Cufar Janko Marinčič Milko 1 : - k Ivan Koprivica Danilo DelaČ Mihelič Janez Višič Julij Kranjc Milan Dobrovic Rado Not Stanko Vodmk Srečko Znidarič Lado Globelnik Edmund Pavlin Zavadi al Ferlinc Marjan Gnidovec Prrtot Boris Z'darič Virant Gorenje Jože Pcteln Zlobko Marn brata Greif dr. Plajh Avgust Zupančič Zargi Marinčič Jerman Marjan Poje Novak Jesenovec Gabrijel Prešeren Sandi Železnik Leopold Jakus Jorga Jože Ribnikar Franko Žitnik Franc Izak KaliniČ Ilija Rusjan Saša Znidaršič Ervin Tednik: Letalski konstrukter prof. Tank preizkusa letalo; v Marmheimu manifestira delavstvo za zmago; v berlin-ki Športni palači se producirajo drsalci; kakor vsako leto, so tudi letos nabrali v Nemčiji ogromno knjig za vojake. — Italija: rivijera se spreminja v močno obrambno črto; nove baterije zavzemajo svoje položaje in jih takoj kamuflirajo; tank za tankom prihaja na južnoitalijansko bojišče; zavzetje otoka Leros v Dodekanezu po nemških četah; angleška letala napadejo, a nemške pomorske sile se obda i o z gosto mesto; si'ko vit je posnetek, ko nemški padalci »dedujejo« na otok. — Vzhcdno bojišče: oskrbovanje teče v redu naprej; med Gomelom in Smolenskim so bili posebno hudi obrambni boji. o čemer nazorno priča velika množina razbitega vojnega orodja: nemški grenadiri i v stalnih pro+l sunkih. Podprti s »tigri« in celimi bakterijami metalcev min, uspešno zadržujejo sovražnika. RADIO LJUBLJANA 8.30—9.: Jutranji koncert. 9.—9.15: Poročila v nemščin* in slovenščini. 12.—12.30-Opoldanski koncert. 12.30—12 45: Porodila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Koncert za razvedrilo. 14.—14.15: Poročila v nemSčini. 14.15—15.: Popoldanski kon- T 2 Cen v gledališča Zanimanje ljubljanskega s!cda!i-"ke<:a občinstva sta pritegnili pretekli teden predvsem dve predstavi. V Drami je bila premiera D ckenso-v:h dramatiziranih božičnih motivov pod naslovom »Cvrček za pečjo«, v Operi pa nastop I. Rib:eeve kot Vic'ette v »Traviat« ^Nedvomno inuta »Cvrček za pečje« m »Traviata« nekaj skupnih potez. Obe deli pronicata v človeško dušo. stkata po človeškem srcu in budita v njem neke skrivnostne, tople utrpe. Pa rudi trgata in mrvita ubogo človeško srce. dekler se nazadnje ne izcimi rešitev no dobroti, usm*!jcnju ter odpuščanju. Obe deli nas csva ata s svojim nem nljivo dobrim, plemenitim. Knkor zveni prepro-ta govorca teh dobrih ljudi v »Cvičku za pečjo« v vsem svojem neposrednem." zdravem przvoku, tako nas epaja v »Traviati« očarljiva Verdijeva glasba, da se je nikdar ne nicrcmo naužiti do popolnega zadovljstva D-ckeosovo odrsko delo »Cvrček za pečjo« bi lahko imenovali tudi zgodbo o dobrih ljudeh. Ta csnovna črta je bila krepko podčrtana v vseh scstav:nah četrtkove premiere, ki je bila na izredni kvalitetni umetnostni višni. Lahko rečemo, da je prva garnitura na:ega dramskega ansamblj tenkočuhv* dožve'a pravljično plemenito, nemalokrat naivno in primitivno vzdušje blagoslovi jene cvrčki.ve domačije in pravilno dojemala stremljenja teh dobrosrčnih ljudi D^tka, ta svetli ideal vzorne žene. dobrotne osrečev Ike vseh pomoči potrebnih, je zaž vda pred nam; v vernem prikazu Šaričeve, ki je bila V6a zatopljena v vzvišene naloge reševanja, vztrajnega izpod-bujanja udanih ji znancev ter prijateljev. | J. Cesarjev John je pristno dojet, dobrodušno razpoložen korenjak poštenjak. Lahkoverna ko-čijašJca duša, nepokvarjeno otroško stce, na katerega dnu tli plamen razdražHive ljubosum-nosil J. Kovičev Kaleb nas globoko gane. Starčkova pretresljiva usoda se na Široko odgrinja pred nami. J. Kovic podaja z mojstrsko igro očetovo gorje in nežno ljubezen, ki je za blagor svoje slepe hčerke zmožna celo laži in prevare. Pa tudi sklepni izlivi sreče in presenečenja gledalca zagrabijo. Na vno, sanjavo nrav nesrečne Berte je V. Juvanova plastično podčrtala. Njena sijajna stvaritev razodeva posrečen umetnostni prijem. Kakor v prividu brutalne življenjske resničnosti smo prisostvovali silovitemu izbruhu trpko razočarane slepe Berte konec drugega dejanja. Gregornov Edvard je izredno mladosten, prožen in prepričljiv. Nosilec vloge je izkazal tudi v tej stroki 6voje ustvarjajoče sposobnosti M. Skrbinškov Taklcton kaže močne poteze tiste površinske, egocentrične usmerjenosti, ki popolnoma nasprotuje oni iz sredine plememtih ljudi. Neka telesna in duševna tugost je zapisana na njegovem obličju Raskavo je njegovo srce. piska-va njegova duša. Ljubka, prisrčna je Mava A. Levarjeve. gospodovalno oblastna Fieldingova A. Rakarjeve. Režiser C. Debevec si je prizadeval, da bi vse to ozračje prevzel dih neke domače toplote, iskrene prisrčnosti, prave božčne blago-vesti. simbolizirane v srečonosnem cvrokevem oglašanju: V duhu selekcije je pritegnil najboljše dramske oblikovalce, ki 6o dali pred- stavi visoko stopnjo umetnostne dognanosti. 2al je bi obisk občinstva pri premieri raz-merno slab. Verjetno je nedavni Miklavž Ljubljančanom primerno olajšal žepe. »Cvrček za pečjo« je idealna predstava v predbož-čnem :n božičnem času. Zmerom iznova bo ljubeznivi »Cvrček« privabljal občinstvo in ga osrečeval s svojim vnetim poz vijanjem spomina na idilično življenje v starih, dobrih časih. Tudi Verdijeva »Travata« ne more nikdar izgubiti svojega čara, svoje neizčrpne privlačnosti. V sredo je pela Vicletto I. Ribičeva. V prvem dejanju, katerega poglavitna nosilka je Violetta, je mestoma r>opuščala, kar je spričo izredno napornega deleža povsem opravičljivo. Toda v naslednjh treh slikah se je krepko opomogla. Njeni spevi razočaranja in odpuščanja so bili povsem zadovoljivi. Ribičeva razpolaga z dobro šolan i m sopranom, ki je tudi koloraturno prožen ter uporaben. Njena Violetta je vzbujala sočutje in usmiljenje. V splošnem je b'la njena kreacija prepričljiva Hi pozitivna. D. Čuden se je kot Alfred polno raz-živeL Alfred je njegova najučinkovitejša podoba na ljubljanskem opernem odru. Njegov lirični tenor, ki je najčistejši v višjih (toda ne n* i višjih) l#»g*h. v jp v pnodm^nh Hvoapevih prijetno usoglašal s sopranom I. Ribičeve. V. Janko pa ie kot sijajen G. Germont spet doživel ognjevit aplavz po odlično odpetem znamenitem očetovem toiažilnem spevu. Tudi ostali sodelujoči so se uspešno uvrstili v krog izvajalcev. Omeniti je 5e intimno nenapovedano proslavo 251etnice uspešnega umetnostnega delo-venja gledališkega igralca in režiserja Edvarda Gregorina, ki sj je pridobil zasluge tudi kot dramski pisatelj. Primerne počastitve je bil deležen slavljenec ob predstavi Canjkarjcvcga »Potopljenega sveta«* v sredo v Drami. Prejel je nešteto vencev in šopkov, ka so mu bili podarjeni v znak njegove nedvomne zasluge na polju vztrajnega, zmerom kvišku stremečega dramskega umetnostnega ustvarjanja. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 13- dec.: Zaprto. Torek, 14. dec., ob 16.30: Cvetje v Jeseni. Red B. Sreda, 15. dec., ob 16: Nornmnski junak«. Red Sreda. Četrtek, 16. dec., ob 16: Cvrček za pečjo. Red A. OPERA Ponedeljek, 13 decembra: Zaprto. Torek, 14. dec., ob 15.30: Snejrurocka. izven. Cene od 32 lir navzdol. Sreda, 15 dec: Zaprto. Četrtek. 16. dec, ob 16: Orfej in EvriđiK«. Red Cetnek. Gledališki koledarček je v prodaji pit operni In dramski blagajni in pri vseh biljeterjih. cert. 17.—17.15: Poročila v nemšč ni in slovenščini. 17.15—17.45: Popold nsk. koncert. 17.45—18.: Zdravniška ura. 19. 19 30 Predstavimo vam nove glasove; poje so-pranistka Maruska r\it:k n baSUrt Miro Grogorin. 19.30—19-45: Poročila v slov n-ščni. Napoved sporeda zz raslednj; dan. 19.45—20.: Mala medigra. 20. 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21 : Glasbe velikih mojstrov; gra Fwad:jski orkester- vodi dirigent Drago Mario janec. 21.—21 40 Vrsta drobnih stvari naj vse r.zvedri! 21 40 —22.: Beograjska vejaška oddaja. 22.— 22.10: Poročila v nomšeini. 22 10—22 30: Glasba za lahko noč. Objave Maša zadušnica za pokojnim državnim pravobranilcem dr. Jožetom Vidmarjem je preložena na četrtek 16. t. m. ob 9. uri v cerkvi Marijinega Oznnnenja. Za II. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v pomdc-Pek, dne 20. decembra ob 18. viri v unionskj dvorani, se bo začela predorodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice v sredo, dne 15. t. m. Na tem konertu b& nastopil kot sol i-t nianist Anton Trost. Na koncert opozarjamo. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE JELOV, SMREKOV REZAN IN TESAN LES, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, javorjeve, jesenove, lipove in orehove plohe dobite v skladišču zadruge >>Ma- rad« v ZivinozdravniSki ulici _ za Cu- krarno. 535.5 Umrla nam je ljubljena sestra in teta, gospa Ivana Kovacevič raj. Perlič Pogreb drage pokojn'.ce bo v ponedeljek, dne 13. decembra 1C 13 ob 15. uri, iz kapelice sv. Petra na zalah. Ljubljana, Idrija, Litija, dne 11. decembra 1943. Žalujoči: MICI PERLIC, FANI SLABE, sestri. Naročito m n knjižilo zbirko DOBRE KNJIGE! 0 ninriri galerija obersnel IT^^i^* ^ ■ IfrtvIII ........................................ HITlPlTIiril) - vnfUl cest a ari eli.e ree 3 UlllClIUIrc _ „Zlata srca" Resnična zgodba :z polpreteklih dni Kdo se več ne spominja razburljivih vsakodnevnih *blokad*. ki so se vršile lan-skega junija in julija? Kdo se ne spominja zlovedce napetosti :n nervoze takratnih dni. ko nisi niti minute vedel, če boš zvečer Se lahko spal v čisti postelji, če bcš drug dan še redno šel na svoje delo. aH se boš še vrni :z pisarne ali delavni ce? Kdo si je upal na spiehod. kdo }i še brezskrbne šetal po ulicah, ki so se tedaj spremenile v lovišče ccsarEkih bado-ljevskih vojakov, po katerih so lovil« mo-gke. Deset in dcselt soči so bIli cdgnam v koncentracijo Koliko t sočev je crtalo za vedno tam, koliko o i i '-.in. ki so se vrni si je nakopalo bolezen za vse življenje! »Blokada« — zlrvcsc krik. k: s? Je tti po Ljubljani od per fei je pa tja v sred no roestt in oa tam zopet v eno okraje kjer med vrtovi stoje 1'čne v le. Na VHJ< ' je izgledalo, da prt tem najva^vjS • opravilu badcljevskfl) vojakov m noben l ra~l k. kajti tudi pod :'ž neke mirne ul c, kjer so staic i- ; v '.e. je bil p-stavlja kordon s strojnico. L?p: so prostori v teh vilah, kjer so gladko zlikana tla pokrila s teži: mj prepn gami, kjer blesti tla* cc v vežah n na sto ; i in jtejer vb lep posttkaa h stenah stoji aajm leraejse p - bistvo iz ma] a i ni a K ?j *av< rja p&li ..: .1 in nc vem še iz kakšnih vis: eksotična a lesa. Razume se, da v tek lepih stanovanjih n: manjkalo shramb s fr.židc-jcm, ki so bile m«.pol'Ane z lej.0 belo moko, sladkorjeno, slanino, oljem in raznimi drugimi dobr.temi, k; jih 01'vck lahko nudi le mirna doba in debelo nabasan« denara ca. 55 cer je pa to ?n gOtOVe pojme tud v teh težk h časih popolnoma v redu, sai ti ljudje morajo vendar rvet: in tud- priboljškov gotovi sloji ne smej pogrešati, posebno še. čc se v hši vrst stalno nad vse važni sestanki in »politične čajanka OF. katerim po navadi p:..l-seduje ali domači sinček ali pa hčerka. Treba je vodar obdržati formo m energijo, kajti tu gre za »veliko stvar*, saj se delajo npf ti za bodoči družabni red. -ko bomo vsi enak*, in še veliko več. Tu se sestavljajo liste o tist:h »izdajalcih«, ki jih bo vsemogočna OF v danem trenutku pespravda na eni svet. K"j mislite, to je vendar ogromno in odgovorno celo. Če opOStevate, da gre tu za 20 000 n £e več »izdajalcev:, ki jih je treba očno registrira* i. da nihče ne bo ušel in d.i bo slovenski narod res enkrat dokončno »osvobojen« ter vreden častnega naslova >odreši-telja sveta«. Da. ta sloveščj alarm ^Blokada!«, ta je vzbujal tesnobo in pepiah med moškim svetom in kdor je bil zajet in odpeljan, ta ve, kaj je to pomenilo. Ali takrat v juniju, je završalo po mestu še huj^ ICaj deportacije dečkov, fantev in mož n z njimi zvezanj r:ziko službe, življenje ali celo smrti. no. to je malenkost, šlo je za nekaj strašneišega — cesarski vojak! pregledujejo in odnašajo skrite zaloge živil! L.judje božji, ali si morete misliti kaj hujšega? Popolnoma razumljiva je zato nepopisna panika ravn> v okrajih, kjer stoje lepe Vile sredi čudovito negovanih vrtov. Razumljivo je nervozno tekanle po teh vilah ter nervozno razmišljanje in ugibe-nje — kam z zalocanu ? Ponstrošle, kleti, vrtne lope in VSi mogoči skriti kot:, vse je tokrat zadobilo svoj veliki pomen. Nervozno stopica gospa Hana po sobanah in bledih lic ji skušata dopovedati njenj hčerki, drugače zelo odločni j.teren-ki«, da mogoče vseeno ne bo tako hudo s temi preiskavami. Res je. da s> v Mostah in v SiSki prj blokadnih preiskavah odnesli pri delavskih rodbinah ter jemali s seboj tudi lepe rjuhe m kake gojzerice; kjer pa stanujejo 'boljši ljudje«, si tega ne bodo upali. Sicer pa. čc bo patrolo vodil kak oficir, petem bo stopila v akcijo iManja. ki zna že perfektna italijansko: operirale bodo s sladkimi nasmeški, pomagati pa morajo tudi dekolteji svilenih domačih halj, in končno: na mizi je velik krožnik s keksi in lepa kris^.dna stokle-nca s konjakom (prava piedvojna roba), ki prav gotovo ne bodo zgrešili svojega koristnega namena. Saj to vendar ne pomeni »sodelovanja z okupatorjem« 1 Medtem je panači stopioal sem In tja, kajti tokrat je tudi njega zapustila običajna odločnost, k; jo je tako rad dajal čutiti svojim slabo plačanim uslužbencem. Nervozno je vlekel fino cigaro (tudi predvojna reba) ter modroval: -»Sicer pa to ne bi bila nobena pravica, če bi vzeli človeku najpotrebnejše, posebno še. če je stvari plačal pošteno, celo po štrikiatnl ceni. Ali naj pošteni ljulj? pcgir.ejo od lakote? Taka krivica, saj to je končno tudi proti mednarodnemu pravu!« Edini Človek v hiši. ki se ne razburja, je kuharica Mica; ona ve. da ne bo nič izgubila, in iz njenega nasmeška bi se celo lahko sklepalo, da uživa škodoželje in zadovoljstvo človeka, ki nič nima. Končno po, zakaj naj bi sc žalostila, saj je *88k dan neštetokrat slišala, da so ustrelili enega ali več- ljudi, pa 30 domali vsi, tudi njeni gospodarji kvitirali to početje z enostavno pripombo »2rtve moraj> biti« Razp: loženje v stanovanju je mučno in žalostno, nič kaj primerno za kraj, kjer se je drugače tako živahno debatirao o »novem redu«, o proletarstvu. vmes pa malo plesalo, prigrizovalo obložene kruhke in trkalo s kr:stalnim: čašami. In ko končno prihiti najmlajša ter javi. da so scldati ravnokar zavili v sosednjo vilo. je napetost ;n nervoza dosegla svoj višek. V tem nezr.OFnem trenutku se je pa začni z vrtne strani naenkrat vesel ženski glas ki je klical: »Gospa, gospaaa Hana!« Mi-lostiva in hčerki hite na balkon. Ob ograji sosednega vrta sloni neka druga milostiva v krasnem modrem svilenem domačem plašču, isto tako globoko izrezanem, ki veselo miga in vpije: »Nič ni res. gospa! Oh, kak; ljudje lažejo. Veste, samo fante jemljejo!« Razjasnili so se živahno >osrixani obrazi gospe Hane in njenih hčerk: -. netib terenk-OP. in starejša jo z velikim olajšanjem vzkliknila: O. hvala bogu, samo lante in mlade moške Jemljejo! Ali slišiš pači. nič ne gledajo za zalogami, sam« moške jemljejo za Gonars!« In pačiju se ie odvalil kamen >d srca., naiil si je iz |cr'ctalne steklenice čašice ter vso skupaj š keksi vred previdno spra-nco. SproSčenb je zagedrnjal: Porušene in onecašieie cerkve govore 3Fj komunizem in vera v besedah in dejanjih — Značilna Izvafanf? „bata£ jonskega palitkstnisarja", starega komunista Tudi komunisti se zavedajo važnosti verskega vprašanja. Vere si ne upajo nsrav-roat napasti, vedeč, da bi se v tem primeru proti nJim dvgrr.l še večji odpor- Zato •kuaa;o svej pravi namen prikriti in mu iati pa vsem drugačen videz. V bo'jšo ilustraejo. k'ko skušajo med rvoj m m štvom razč .štiti to vprašanje, bomo navedli vsebino govora, ki ga je imel oataljonSkj politični komisar Ante Nova« . o oktobra pred svoj' edin co. Ta go-/or je mpl o pr lik;, ko se ;e posrečilo ne-(emu nasilno mobilz.ranemu bogos-evcu 1 -r.iti in je njegov teg uspel. Mi st ri partijci vemo. da so rjadfe tvar 1 bogove jn ne bogov: ljudi. Mi veto, .I3 jv1 vera produkt č < vekovega ne-. icnja in komoditeta. Mi si želimo, da 01 0 ppoznanje dosegi- končno vsi ljudje To-t ml DCčeuio nobenega silit*. V našem b--tocera redu ba vla5nta popolna versk- 3vc- a Vsak s bo tabko svojetra toga izbra! am po mik v -1 ji. \'erska propaganda bo lovol'elM- dovolj3-a bo pi tudi protiver-ka Verska niopagan-ia se 00 lanko pos u-vnla knjig :n čascp'sov, ravno takr pa i-.imo tud- m . partijci, melj svo*e kn*ige 1 č-t-.r, qp k: bcco dokazov 1; človeštvu spi otr.o* Natv je 5 to var' 9 komisar«, ki ga je spremljala ujejfova tovar š ca ■< ta mu dr-^'a brzostrelko or'\ea\ orn^se OF đo h -" 1 ^kc cerkve Pravi j? da v začMku OF b nastopfla p-rotl veri B03 :n je saicela cerkev sama DuhoVant; so b" i piv. k: s-- ■*r)rotox-a!i n oko OF T^da -avi- c bs«r»i '-\ Or ša ni po' ž'k, roke na RO benesra clunovnlka. *Dol«*o je tr?jalo preden s:n' premagal' predsodke in e b! n k vi dir an prvi duhovnik. Oalgo je t: ti; preden ;c vrhovno poveljstvo dalo n Lig ča. se lahko likvidirajo vs: duhovniki, k nasprotujej: našemu giba-jnt Tolvo je z-vaja! tcvariš komisar^ in te priteževa: nad reake on rnostjo poveljstva v takth za devah. k s*"*m n>nenja. dn h: moralo na? poveljstvo pesi:vati v takih primerih h tre-e. Koliko časa je trajalo, pvećen smo j«» s terena, dosegli, da so lfovidir M Ei 1 ch 1 Matlačena :td. In ko iko je še takih zločincev, posebno duhrvnov. ki jih imamo že v svo;lh rokah, pa j h še ne puste likvidirati, češ da še r.i prišel čas in da se: a j n mogoče razburj ti ljudstva. Enkrat jih o treba in bolje preje ko ka£neje: Jaz sem za vojaško naglico.«. Tako je govoril. A med moštvom ni mel ba§ posebnega odziva. Vsaj kazalo n* posebnega n vdušen a. Bili so večinoma novi, prisiln mobil ziianci. k: so imeli še vsi vsaj spoštovanje do vere. Piska i in pritrjevali so mu ed noie star; partije . iNatc je >tovariš komisar-. Ki je bil prej meni.1 profesor, dokazovat; dobre namene OF glede vere s tem. da je čl n plenuma dr. OF tudi dr. Metod M kuž. katoliški duhov-n k. Pripovedoval je: »Saj imamo celo duhovnike v svoji sredi in še celo na vodilnih mestfh. Poglejte ! samo Metoda Mikuža! On je prav: duhov- j nik! Zapustil je svo e tcvarše in svojega j škofa, ker je vicel, kako poln- izdajstva je j njihova pot! Pridružil se je nam ki se ras- j n Čno bor mo za naredov blagor.« \ Nato je našteval, kaj vse je Mikuž za komur iste že d: brega stori. iMnogo zbranih ga je že osebno pozn lo. Posebno v času po 8. septembru je mrve^o potoval okoli in 1 liliJmnnl posamezne kraje in edinice. Vozil se je v e'egartn; atvorjavj škodov' limuzini, ki -'e bila znetrnj tapecirana z rdečim usnjem. Nosil je zeleno. :z ital'jaa-sk h p!aščev r."rojene obleko in ru;ave škornje. Na levi roki ie imel prišt velik z1 a t krž- preko ramena pa mu je visela najmodernejša tafijataska brzstre'ka. . Lep božii pastir, ki pase svoje ovce z brzostrelko! *Vi ne veste, k ko s!:a-'en človek je to!« je nadaljeval ^tovariš komisar«. *Da b* ga videli, kako je zabaven! Marskatero noč sva že prekrrkala skup-j! r>ru?abn;k je pa tak. da j'h je malo tak:h najti! Pa ne samo za mcSko družbo, tudi za fekleta je zeko zabaven.a- Pri tem je pomen-jivo pogleda 1 okoli s^b? !n se dvoumno zasmejal. vlma pa Veliko napako. In ta je. da se drž škofove prepovedi d?, ne sme oprsv-lati mafiaiske službe. Večkrat sme mu že porekli: Kai te br &a škcf! ^'m pridemo v Ljubljano, bo že drugačen :li pa si postavimo drugega. Pa ne pomaga nič. In pri rocm tem e n-emu dana prer>-vej po- polnoma r. \ iken ta in bi jo bolje zaslužil škof kot sam!« Nato se je spr vi na ze'o učeno razlago ' rlivfTT^a p- :-n :" doknzoval. da v takem pr'irtarji Šk t ne more penzurirati masnfka fikof sana |e za?luf:'l. da bi W. zi-r d; * *a IzcbČaiL Ob tej prilik' je zvazil tud sledeče mnenje o ljubljanskem škofu • sir. Rozmanu: On sam še n taka napaden. Toda sve-tovafce rrrrs> katere bi bilo treba vse odstraniti. Ti ga vodno prs "li" o na kak ko-r k proti nam. Pr*'1: i 9? ga r.a tisti sramotni intervjn o M kužu, ki je bil ob;ovijen v i .Slovencuc Popolnoma je v njihovi oblasti« Nagrmadil je potem proti škofu ie kopice zlobnih in besastib oč tkov, tako la je b 'Jo poslušalcem že kar prehudo. Žila st obraz: novincev, ki Se nso bili pol '-»opcln m vp'ivcm komunistične propasran-'e. so se zresnil*. Najbrž je pred vatelj pazil reugodno razpoloženje na obrazih postnsaJcev m je zato malo popravil: Tvakor sem že rekel pa on osebno nI >reveč napačen človek č"m prdemo v rjjubl'ano, bomo že odstranili njegeve o<*. • !it čne n pok icne svetov Ice. pa se bo 2e K)lK>1 sa.1. pa ne bo hote! delati z nani ga bomo odstavili. N:vega škofa bomo žc dobili — ni vrag!« Nrto se je zepet pomudil pri »verskem programu« komunistične partije in OF. *Našl" stranka je v tem boju dcprinesla ogromne žrtve. V dekaz vam navajam sledeč primer: Takoj po izbruhu vojne z Rus jo je sk :caia frpnmn sL'č.:a partija sestanek ožoga komiteja. N vzečih nas je bilo pet n dvtjeet članov. K?- je bil sklican podoben sestanek v drugi polovici lanskega leta, je b lo o: nas pet in dvajset h samo še sedem živih. Katora drug- skupna je dela izmed svoj h najvišjih voditeljev tak velik o.s.otek žrtev? S mo naša. Zato smo pa tud odločeni naš cij doseč. v vseh potankostih. Vsakemu morajo blt: osnovna verska vpraša :jn raz.iasnjono. in a.0 SO ruš' ažitis I Vi Med terorističnimi bombnimi napadi na Cerlin je pokazalo berlinsko prebivalstvo občudovanja vredne hladnokrvnost. IzkazffJo se je t ud!, kako važno je, da je prebivalstvo disciplinirano in da vsakdo ve, kaj mu je storiti. Pri tej priliki pa je tudi znova postalo ja.*mo, kolike važnosti so dobro urejena zaklonišča. Še bolj va/.no pa je, da je v zaklonišču red, tako da ve sleherni stanovalec za svoje mesto in v primeru potrebe tudi za svoje opravilo. Nemški listi objavljajo vrsto opisov osebnih doživljajev pri zadnjih bombnih napadih, po katerih posnemamo naslednjo pripoved junaške žene: Ponedeljek zvečer: Tako, zdaj si napravimo prijeten večer Peč je tople zakurjena in na mizi se kadi iz sk'ede štajerska krompirjeva juha. radio pa prenaša prijetne melodije Bolj prijetno skoraj ne more b;ti. Zunaj pa je temna, črna noč. Dcutschlandsender nenadno prekine oddajo Mitro torej Še nekaj žlic juhe. Sedaj že tulijo sirene. V pičlih dveh minutah je vse gotovo, saj je bilo že prei vse pripravljeno:, aktovka z dokument1 in vrednostnimi pap.rj.. ročni kovčeg z obleko in perilom vreča s pnvijan-tom in prav'Ina obleka; to se prav močne čevlje, volnene nogavice smučarske hlače in topel pulover, obleče niz previdnost- vtak večer ob tem času Z vodo napolnjene posode so lepo razvrščene pri vratih in treba mi je le ?e zapreti pl;n. obleč' plašč in nadeti kapico, vzeti termovko in plmsko masko in že hitimo pc stopnicah Smer: zaklonišče. Tam doli pod zemljo smo s: vse že prej prav lepo uredili. Dve zasilm pcfeteiji. nrz ca. ntkaj stolov in par malih preprog daje občutek domačnosti. Vsakdo ima svoj stalni sedež :n kmalu je v teku živahna zabava. Tiho! nenadno zapove vodja zaklonišča. Sedaj so nad nami. In že se slrš' zamrdklo grmeče bobnenje št;rimoternih Američanov Vmes je slišati žvižgajoče sikanje naš'h lovcev. Zdajci so začele padati bombe Ena je morala pasti v neposredni bližin Elektrona luč začne utrnat: in naposled ugasne Hitro prižgem svečko, ostanek z božičnega drevesa. Mc^ki gredo na :zv:dni^ki obhod. Kmalu prispe sporočdo: V tretjem nadstropju dvoriščnega poslopja gori stanovanje. Vsi z vedr na goršče! Hitro nntafcnemc plinske maske, vsak pc-rjrobi svoje vedro 7. vode. mo'k pa vzamejo - :lne brzaalne. Vse gre v redu m miru. V sebi gori omara za obleko Zaž galun bomba •e prebMa streho, p'-dstre'je in strop udar la Praktične »posteljice« za male otroke v zaklonišču omaro n tam eksp'cd'lra'a Ročne br:z- Saj sem vedel, da bo tako. Saj bi bila vnefeovpčjoča krivica. Vranr vedi. kateri lač orperger s1" ie izmislil to nesramno laž0 Takega bresvaetneža bi morala oblaot takoj poslati na Rab!« Kroničar. je v galne deluje:o. mi p? nesimo voao. Naenkrat c-Jnove vodov .d Poskušamo še v pritličju, morda je tam še dev^'j p-itika Toda nič. Seči moramo po svoj'h vedn h ^a-!&aah. Kake važno ie pač da se vse Kopa'ne banje in vsa r.tzoolozij:vi ooscrda vedra kotli, sodi. sklede m lonc vedno napc'njcn / vodo Požar je že skoraj p«'^a:on k'} icv druea izviđača, da gori v prcelmem ps:cpu podstrešje Vsi pehitme tia in rud1 tam. V stanovanju os*me Hmo požarna straia N*a p - j je b la že prei pripravljena ročn« b'^'S^'n«. lc» črpa v(vin 7^ rr»('|*» knr»n nc banie za otroke Medtem k*, neumorne stresena (h nla- brizgami, se nr zazdi da vidam v žare; men:h brezmejno -re"n!ekci m začudene g'ed i v svet Vsi priskočimG in ponašamo, kjer kol je mogoče. Taknj ie organiz ra'a tudi skupinska prehrana, tako da so mogli oni, ki so ostali brez dcmačcaa ognjišča, dobiti zjutraj, opoldne in zvejer ton! . hrano Urejajo se zasdna stanovanja, rešene stvari se spravljajo z ulic in cest na varno. Ves Berlin je kakor ena sama velika družina, ki si zvesto medsebojno pomaga. N'hče ne godrnja in ^e ne pritožuje, vse dela z največjim naporom. Zvečer pa se začne borba na novo. Danes je še bujfe, Prava toča bomb je padla na mesto N'trka i hi5 dalje cd nas je trc"-č? s tež ka rušilna bomba in ve!;k:i vogalna palača je le še en sam kup ruševin. Dobri znane: so tam stanova!:. Kaj je pač z njimi? Sedaj je nastal se vihar, ki zanaša ocorke na vse strani in j:h meče tudi skozi naša okna. Vsa sreča, da sem nravočasno odstranila zavese in da so roloji še kolikor toliko v redu Tud: pri nas vlada neznosna vroč na in vedno znova moramo pol.vati z vodo. Na pod^tre:ju gori žc na treh mestih. Napravili smo verco m vedra romajo iz roke v reko Toda požar je vedno hujši. Sedaj je začelo goreti tudi že pohištvo v stanovanju. V tretjem nad;trcpju je že zmanjkalo vode ki jo m;.ram- no6*ti sedaj iz dragega nadstropja. Za dc!r*> pot ni več dovolj ljud;, da bi nanraviH verigo.'Zato moramo vode nositi in hiteti koHkor mogoče, kajti vsaka m nuta je dragocena. Marsikatera ženska kj drugače komaj dvigne polno vedro, vlač sedaj po dva vedra istočasno gotovo 30 dc- 40krat Vede za"emamo" iz kopalne banje v prtličju ter jo nosimo čc tretje nadstropje na podstrešje Phn kc maske sme odložili, obrazi so vsi počrneli, roke so hrapave in opraskane ob'eka mokra in raztrgana oči strahovito pečejo Ob treh zjutraj smo končali Le ma;hen de strelnega ogrodja je zgorel in nekaj pohištva v stin -vanju tretjega nad-tropja N:ž,e ležeče stanovanje ie polno vode Kako ie pač pri nas? Ko smo odprt stanovanj ka vrata, nam je zavel nasproti ve ter Zračni nnti^k ie razb;l vrata in okensk* okvire in omet ie odoadel Vse stanovanje jf posutu z ra zb tim šipami Takoj prčnemo « pospravljanjem in zaves:m okna z rjuham- T odejami ko'"kor se pat da Sreda : Mraa V statnn anju 7e -c^t sto n • I • ".' . n vete- - h skom - kna Kljub temu smo prespali nekaj ur v poteljah .n smo ne bemo neh'li pre-'. preden se ne bo vsak zavedal pri svobodni volj:, da je razni" mno^o. mnog:© več ko pa vera.« S temi besedami je svojo politično uro zaključi. Zadov;ljna se je nasmehni, pr-jel pod roko svojo rtcvar;š:co^ in odšel v atab. Kakšno mnenje pa je imela večir" moštva o njegovem predavanju. £e mu se veia nihče ni upal povedati . . . Take. je govoril pa'itičrr kom sar Ante Novak, ki se ;e šolal za profeso:j in jc baje veljal za specialista v pedago-iji Kot tak in kot star izdelan komun st je seveda svoj govor pr lagrodil poslušalcem, m ka. tere je h:tel vplivati. In ti so bili v tem primeru, kakor rečeno, po večini rov nc. prisi'n mobilizirane:. Zato pred njmi tud ni prišel s pravo barvo na dan zato je se zav jai in zakrinka v 1, zato s-; z!ast: še ni upci z vso silo udarit: po ljubljanskem škofu, ki je pri vsem prebivalstvu izredn priljubljen, od vseh cen.en in spoštovan če pa je previdni tovariš kom sar« že v tem krogu nov ccev tako govoril, če je že njim slikal potrebo čim prejšnje *'ikv.-dac je*., vseh duhovnik:v :n čc je že njim n pove:oval. da komunisti ne bodo odnehali, preden ne bodo tudi svojeg-a verske-e;a pros^raina izvedli >v vseh potankostih*, potem si pr.č ni težko predstavljati, kako srover žrle ljudem, ki sh> po kn.nun s»t'( n! propagand že bolj »Obdelani« ali pa celo k dar so parti c: sami med seboj. Stali55e komunizma do vere pa je tudi StallSče OF, c kateri pač ne more nihče več ne tri ti, ne verjeti, da b bi'a kaj drugega, kakor krinka komunistov za varanje n ivnih in polit čno nezrelih ljudi -n njih privabljanje v komun zem. Ako inta kak px staš OF morda kako svoje mnenje v verstvu, je ravno take že v naprej za-paan »likvidaciji« za primer, da bi se komunistom, čepr: v sanio začasno, posrečilo pr ti do oblasti, kakor vsi drugi pomagači komunizma k: si domišlja 'o, da b. lahko na katerem koli področju uveljavljali kak^ od komunističnih razUč.-.e nnz:re. Z z vse nje vr jn, kar je politkom sar Novak dejal za duhovnice: »Emkrat jih bo t. ba likvidirati in bel je preje ko kasneje!« Vsakomur je dobro znano, kako je bil: naša dežeia p:se ana z belimi cerkvicam1. Krasile' so skoro vsak gr ček in vsako vzpetino. Naše kmečko ljudstvo je paz lo nanje k kor na svoje največje svetinje. Vs3 so bile čiste, bele in svete. In danes? Odgovor na to vprašanje morejo dat: samo tisti, ki prihajajo z dežele. Mnogo najlepS h cerkva je danes porušenih, mnogo pa oneeašiien h. Cerkve so po-. a ne, crep r.e. tabernaikip. vlom''eni, oltarji podrti, k'p: svetnikov pa prevrnjeni in postavljen1 v sramotne položaje. Premnoga cerkev je služila dalje časa za bivališče tolovajem. O tem prič i n stlana slama in listje. V nekaterih jc bilo ceio stranišče. V^aka ki je bi'a pa vsaj za eno uro v toirvajsk h rokah, je p. pisana z n jraz-1 Gnejš'mi sramotil-imi napisi. Tako si komunisti predstavljajo versko svobodo in versko ž* vi jen je po svoji »zma- o-^ • • • Zimska pomoč j€ zadeva nas vseh! Dttruite za Zimsko pomoč! Kjer koli govorite o današ-$ij h razmerah — vedno se spomnite tudi Zim&ks po- V eedanjih težkih vejnh ča^h. ko je to-1'ko ljudi brez hrane in strehe. ;e nu;no potrebno, da pr speva vsak. k" ima svoje mesečne prejemke za zimsko pomoč katero organizira v ta n"men osnovani odbor pri Pckrajir.ski upravi. Ne smemo biti c.''.kasrCn- seb čneži poka-ž mo z dejanji, da nsmo ravnodušni ob bedi bedr.ej'Sih! Piispevajmo četudi sam: imamo znd stn h prejemkov, ka ti veliko le nartih stanovskih tovar šev. ki niti tega nimajo, kar imamo mi Pozivamo vse zasebne ntmosčenee, da prispevav> r»d svo:h prejemkov, katere bo-d^ prejeU kot božlčn co al' kot redno mesečno p-ačo za decemb-r oziroma za januar, enkratni pr'.spevek v sledeči minimalni izmeri: pri mesečnih prejemkih do lir soo 10 lir od 801 — 1500 25 Od 1501 —2000 40 »t -d 2001 60 od 2501 —30 "O 75 ,, od 3001 —4000 150 •» nad 4001 dalje 300 •t Pobrane nrspevkp nameščencev naj de- !odajalc= rak žejo $°fu Pokrajinske uprave — o d bo ni za zimsko pomoč. Zavedajte se težkih prilik, v kater h živijo brezdrmci In brezposeir.i v Ljubljani, n se oJzovite vsi! Nameščenci sindikata Pokrajinske delavske zveze veseli, da imamo nad clavo le streho čeprav je že tudi luknjasta. To je vel ko vredno. Nan fantje, ki se bore na vzhodni fronti, so ;c veliko na s!ab:cni, a vendar morajo vzdržati na svojem mestu in vrv t: svojo dolžne.st. Ko se je zdanilo. f>cm poiptOUl po obvcstla o stanovalcih voga'n ■ ra'iiče. k' jo je bc-mha razdejala. Razen dveh so bili vsi stanovalci v z !k!< nišeu. ko je treščila bomba v hw,. Hitre/ so sc prekopali do sosedne Inse in Se vsi rešili. Ona dva. ki sfa ostala v svojem stanovanju, sta mrtva. - Naš len: k:no. v katerem smo preživeli tol'ko veseRh in zabavn'h ur, je le :c kup kadečih se razvalin. Kakor v za-smeh je estal nepoškodovan velik reklamni letak z napisom: »Melodija velemesta«. Tudi :tcvi!nc trgovine, v katerh smo nakupovali z:\ljenj kc n- trcb.:čine. sa> pocjcrelc Zato smu morali dati prcžiao6ati živalske nakaznice, da lahko kupujcniG druaod. Življenje trre Svoja P°t. Tudi med razvalinami vrš jo Bcrl:nčanj svojo dolžnost Povsod vlada popolno tovarištvo in dmc drueemu pomagamo, da čimprej popravimo škodo. To, knr je sovražnik prav za prav hotel — uničiti našo vojne moralo—. mu ni uspelo. Vprav nasprotno! Sc bolj nas je združil in nas prekalil v neomajni zvestobi in odločnost', zaržati do zrnate. Sprememba ur zatetnmtve Od dne 6. decembra t. !. dalje je čas zatemnitve od 17. do 6.30 ure V zaklonišču mora biti električna raz-sveti java. Ker pa je mogoče, da ob letalskih napadih električna razsvetljava odpove, mora biti v zaklonišču pripravljena nadomestna razsvetljava (žepne svetilke, petrolejke, sveče). Isto velja glede dohoda v zaklonišče. Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti zgrajen tako, da je podana čim največja možnost za rešitev iz zaklonišča, če bi se hiša sesula. Zato preizkusite zasilni izhod! Zaklonišče mora biti snažno in ztačno. Morebitni mrčes v zaklonišču takoj preženite in uničite! Hišni starešine! Ali ste že imenovali svojega namestnika in prostovoljne branilce, da vam bodo pomagali pri ureditvi hišne zaščite v poslopju, ki vam je poverjeno za zaščito pred letalskimi napadi? Suho stranišče v zaklonišču ne sme manjkati. Napravimo ga z vedrom, delno napolnjenim s peskom in pokritim z lesenim ohišjem. Če je veliko oseb v hiši, napravimo več takih stranišč. Hišni gospodarji, uredite zaklonišča! Hišni starešine, prepričajte se, če je zaklonišče urejeno. — Stanovalci hiš, pomagajte pri tem po svojih močeh z delom in nasveti! Prisilili nakup moke v Bolgariji Bolgardci komisar za vojno gospodarstvo dr i »džov je odred:' da rrjora vsak prebivalec f i je r*xl grožnje kazm kunit< naimam pet •logramov nšenične moke Ta oxll6k ma dvojen namen na en- stran- na' se na ta način 1 -^"cmene sk'ad:;ča žita na druG' strani pa v na i na ti nnčm vsako co*r<:<-!:ni«tvr ustvari n ke vrste že'cy>o rezervo Nlakun te moke nc gre na iačun racicniranh obrokov. Tobak je žlahtna travca... Stara pravda med zagovorniki in nasprotniki kajenja — Ali je tobak samo grda razvada ali resnična potreba — V vojnem časa je vedno več kadilcev Kajenje je baje razvada. Odkar člove štvo pozna tobak, so nasprotniki kajenjo govorili, kako nesmiselno, škodljivo, neumno in nerazumljivo je puhanje tobačnega dima; obsojali so kajenje kot naj-gršo razvado, kot nekakšno razuzdanost in moralni razvrat. V začetku, ko se je tobak šele začel uveljavljati v Evropi, je bila določena celo smrtna kazen za kajenje, če zgodovina laže. Tudi dandanes nekateri še vedno t ojajo kajenje ali vsaj pomi-lujejo kaduce kot sužnjo nerazumljive strasti Vendar kaže, da so zdaj nasprotniki kajenja v tako neznatni manjšini, kakor da jih sploh ni; ne štejejo in na nje se nihče ne czira. Da so med ljudmi tudi nekadilci, pričajo le še napisi v dvoranah, pri brivcih, v tramvajskih vozovih in na vlaku. To je menda še spomin na nekdanje pravice nekadilcev in na splošen odpor proti kadilcem, ko je veljalo kajenje ia greh in javno pohujšanje. Vedeti moramo, da je kajenje v starih časih budilo pohujšanje ter da so ga tiho dovoljevali le na domovih in sploh na skritem. Zato je bilo včasih prepovedano tudi kajenje na prostem. V francoskih časih je ljubljansko županstvo prepovedalo kaditi na ljubljanskih ulicah smotke in nezaprte pipe. Vendar je bil to predvsem varnostni ukrep pred požari, čeprav so se še vedno zgražali češ, kako nespodobno je javno kajenje, »Živčna hrana« Vsak kadilec zagovarja svojo »strast«, češ kajenje spada med neobhodne človeške potrebe; kakor človek je in pije iz telesne potrebe, tako mora kaditi še iz večje potrebe, kajti kajenje je živčna hrana. Morda človek lahko pogreša duševno hrano, ne more pa pogrešati živčne hrane. Brez živcev pa ni mogoče živeti; če živci ne prejmejo, kar jim gre. se upre j o in nočejo delati. Primerno delovanje živcev je pa prav tako potrebno, da človek lahko dela telesno ali duševno. Toda ne le, da lahko dela; da lahko soloh misli, da lahko prenaša življenje ter da se mu zdi vredno živeti. Stvarnost življenja ie baje neznosna, Če ni ovita v tobačni dim. Kajenje torej ni le puhla, nesmiselna razvada kakor na primer grizenje nohtov ali pljuvanje po tleh (čeprav se navadno družijo napisi: Ne pljuvaj na tla! — Kaditi prepovedano!) Kaj pravi nekadilec Nekadilec kljub temu ne more razumeti kadilca; prizna sicer, da je kajenje živčna hrana ter da kadilec »ne more živeti« brez tobaka. Toda brez tobaka lahko živi on, nekadilec, in sklep se mu zdi povsem logičen: če lahko pogrešam tobak jaz, zakaj bi ga ne mogel tudi kdo drug?! Tobak pa prav lahko pogreša, ker se ni navadil kaditi. Kajenje je torej le privajena potreba, ali kakor se temu pravi z drugo besedo — razvada. Kdor živcev ne navadi na tobak, mu tudi ne bodo zahtevali tobaka. Kdor se ni navadil kaditi, bo delal tudi brez tebaka. Morda bo delal prav tako lahko kakor kadilec, odnosno še bolje, ker se med delom ne bo mudil s kajenjem. Razen tega bo nekadilec tudi bolj zdrav ter bo že zaradi izza boljši delavec od nekadilca. Kadilce naj torej pripiše sam sebi težave, kj si jih je nakopal. Ko je začel kaditi, je pač lahko sprevidel,' da mu tedaj živci ni?o zahtevali tobaka ter da se mu je organizem celo upiral; sprevidel je lahko, da je tobak škodljiv ter da vsebuje v resnicj strup, kajti pojavijo se značilni znaki zastrup ljenja, ko začne kaditi nekadilec Opustite kajenje! Nekadilec prihaja torej do zaključka, ki se mu zdi tudi povsem logičen: Kadilci naj opuste kajenje! Tu se pa kadilec in nekadilec odločno razhajala. Kadilec je povedal, zakaj kadi ter da se mu kajenje zdi prav tako potrebno kakor jed in pijača. Nekadilec pa mu vendar noče povsem verjeti. Ne more ga razumeti, da se je tako prepustil svoji strasti. Se vedno misli, da se je kajenja mogoče odvaditi. Če bi kadilec le hotel; nekadilcu se zdi, da se kadilec le izgovarja, češ. ne morem živeti brez tobaka. Tobak ga je samo preveč zasužnjil, da sploh več ne mi?Ii na upor. Zato je našel izgovor, da je tobak v resnici potreben ter celo koristen; da izpod -buja njegove živce pri delu in da mu nudi iluzijo, ki bi se mu brez nie zcfcsdo življenje pusto. Tako jo pač. da ^e kadilec in nekadilce ne bosta mcela r;k^ar povsem razumeti, kakor se ne moreta abstinent in pijanec. Ali se kajenja lahko odvadiš? Nekadilec sploh ne dvomi, da se je kajenja lahko odvaditi, ker pač ne pozna vseh tistih lokavosti nikotina, s kakršnimi i je zasužnjil kadilca in mu vsilil celo drug nazor o žvljenju. Sicer pa nekadilec ve, da so se že nekateri kadilci odpovedali svoji kadilski strasti. Kar se je pa posrečilo nekaterim, bi se lahko vsem. Toda prav to se ne posreči vsem. kar se je le nekaterim. Menda se je že sleherni kadilec vsaj enkrat v življenju odpovedal tobaku ter prisegel, da ne bo več nikdar vzel v usta cigarete Med kadilci so pa razlike. V vseh se ne razvije enako kadilska strast, saj so organizmi pač različni. Prav tako kakor si alkohol zasužnji nekatere pivce, da brez njega v resnici ne morejo živeti, pa tudi ne umreti, med tem ko so drugi prijatelji »kapljicec sicer navdušeni pivci, vendar pijače ne pogrešajo mnogo tudi dalje časa — prav tako je kadilska strast pri kadilcih razvita različno. Zdravnik bi morda rekel, da ni vsak organizem enako zastupljen z nikotinom ali ne enako odporen. Organizem, ki se je navadil na velike količine nikotina, se ga seveda ne more tako lahko odpovedati. Baje se kajenja lahko odvadiš zgolj z močno voljo; ni treba drugega, kakor da res odločno skleneš, da ne bo5 več kadil ter da si ne premisliš. Nobenega oklevanja ne sme biti, nobenega popuščanja in ne sklepanja kompromisov; ko te napade strast, je ne smeš poslušati bolj kakor glasu, ki te opominja na sklep, da ne boš več vzel cigarete v usta. Toda, kako se naj kajenja odvadi kadilec, ki sploh nima lastne volje in ker ga življenje slepo zanaša? Ljudje so, ki nikdar ne sklenejo ničesar resno, ki ne poznajo ne trme in ne volje, pa tudi ne razsojajo o svojem dejanju in nehanju ter ne pripisujejo nobenega pcmena temu, kar koli počenjajo. Kaditi se je torej mogoče odvaditi nekaterim kadilcem. kakor se drugim ni mogoče. Kajenja se lahko navadi vedno več ljudi kakor se ga lahko odvadi. Nikar se ne navadi! Tobak je zelo nedolžen izkušnjavec; kdo bi mogel verjeti, da je nikotin tako nevaren, ko te pa celo sam opozori, ko začneš kaditi, da organizmu ne prija? Zdi se torej iskren, ko se prvič srečaš z njim ter ti prav nič ne sili svojega prijateljstva in še manj si vsiljuje svojo oblast. Zato se nekateri nekadilci čudijo, kako se je sploh mogoče navaditi kaditi. Dokler ne poznaš blaženosti kajenja, te tobak pač ne more mikati. Poklicati bi bilo treba na pomoč psihologa, ki bi morda povedal, da pri tem prihaja do izraza teorija o sugestiji množice. Ljudje, ki radi podlegajo sugestiji, začnejo kaditi samo zaradi tega, ker vidijo, da drugi puhajo iz sebe tobačni dim. Bolj nezavestno kakor z jasnim predsodkom začnejo posnemati kadilce. Slabo jim je, vendar vztrajajo. Baje se navadijo kajenja prav zaradi tega, ker jim je bilo po prvih cigaretah slabo; sramujejo se namreč svoje slabosti ter se skušajo pokazati čim bol j junaške pred izkušenimi kadilci. Nek?'eri kadilci pripovedujejo, da so se navadili kaditi zgolj iz sramu, da niso bili kadilci. V družbi so jim ponujali tobak in sramovali so se, da bi ga odklonili. Prižgali so si prvo cigareto in v tistem trenutku se je začela njihova kadilska kariera. Mnogi so postali kadilci samo zaradi tega, ker so zahajali popivat V pivski družbi ne moreš samo piti. Nikotin se rad druži z alkoholom. Nekateri začetniki kadilci kadijo samo, ko posedajo v pivski družbi, seveda, dokler se na tobak ne navadijo tako, da ga ne morejo več nikjer in nikdar pogrešati. Posamezniki se navadijo kaditi po nekaj cigaretah, drugi se pa navajajo tebaka, preden postanejo strastni kadilci, celo leta. Mnogi kadilci kadijo le eno vrsto tobaka odnosno cigaret, številnim je pa vseeno, kaj kadijo, samo da se kadi pod nosom; seveda razlikujejo razne vrste cigaret po okusu in dajejo prednost svoji vrsti, toda glavno je. da imajo tobak. Nekaterim strastnim kadilcem se celo bolj prileze tobak, ki čim bolj peče, zato so za nje najslabše cigarete najboljše, kakor pri starem pijančku učinkuje samo Špirit in se mu zdi najboljše vino plehko kakor voda. Poznamo pa tudi kadilce, ki se boje nikotina. Kupovali so raznikotinjene cigarete in preparate, ki so uničevali nikotin v tobaku. Pravi kadilci jih niso nikdar prištevali med sebe; to so v resnici ljudje, ki ni^o kadilci, pa tudi ne nekadilci. Čudno je sploh, zakaj kadijo, ko odklanjajo nikotin, ki edini lahko nudi kadilcu užitek, odnosno, ki ga zasužnji, da se ne more odpovedati tobaku. Kajenje breznikotinskih cigaret je najbrž zgolj razvada kakor na primer žvižganje, pohrkavanje in grizenje nohtov. Kaj naj vam svetujemo, da se ne boste navadili kaditi? Edini nasvet, ki prihaja v poštev, je; Nikdar ne poskušajte kaditi, čeprav se vam bo zdela nevarnost, da se boste navadili kajenja, še tako majhna! Tobak in kruh Kadilci pogosto zagovarjajo tobak, češ da bolj pozivi človeka, ko je lačen ali sicer telesno izčrpan, kakor bi ga kruh. Mnosi kadilci, ki so prestali prvo svetovno vojno in ki so postali med njo strastni prijatelji tobaka, radi pripovedujejo, kako jim je tobak pomagal prenašati največje napore, ko se niso mogli krepčati z nobenim drugim okrepčilorn. Mnogo laže so pogrešali kruh kakor tobak. Cigareta se jim je zdela dragocena in marsikdo je dal rad za njo tudi po nekaj hlebcev kruha. Pogosto so si tovariško delili po eno samo cigareto, če je pa bilo kadilcev vendar preveč, so uredili razdelitev tako, da je vsak kadilec potegnil vase nekaj »dimov« in jih je zadrževal v sebi. Cigareta je romala od ust do ust in skrbno so pazili drug na drugega, da se niso osleparili za »dim«. Čeprav jim je to kajenje nudilo mnogo premalo, vendar bi se ga ne mogli odpovedati in v njem je bila še tem večja blaženost, ker so nekako zavestno ter zbrano uživali najmanjše oblačke tobačnega dima. Ce so bili lačni, so tudi glad utešili s cigareto bolj kakor bi s premalim koščkom kruha. Prav zaradi tega so kadilci, ki so se navadili kaditi pri vojakih, ostali najbolj zvesti privrženci tobaka tudi pozneje, zlasti trsti, ki so morali iskati v času pomanjkanja zanj nadomestilo v bukovem listju in raznih travah. »Tobak je zdravilo« Kadilci so odkrili v tobaku celo zdravilno moč. Ne le, da jih tobak poživi, ko imajo zjutraj težko glavo ali ko so duševno utrujeni, temveč čutijo tudi olajšanje po pokajeni cigareti, ko jih boli glava. Nekateri so sveto prepričani, da kajenje preganja nahod ter da tobačni dim razkužuje ustno in nosno votlino. Zopet drugi pa priporočajo kajenje proti zobobolu. Baje tobak pomaga tudi pri želodčnih težavah in pri prebavi. Zato pa tudi kadilci nočejo verjeti zdravniku, ko jim zaradi prebavnih težav prepove kajenje. Zopet drugi kadilci zagovarjajo tobak tudi, čeprav bi ne simeli kaditi zaradi pljučne bolezni in hudega kašlja. Pravijo celo. da se laže odkašljajo, ko pokade cigareto. Nikotin pač kaže enak značaj kakor alkohol; tudi pivci zagovarjajo alkoholne pijače kot poživilo, okrep-čilo in zdravilo, ne glede na to, kaj pravijo zdravniki. Med vojno več kadilcev Prav med vojno, ko je potrebno tudi varčevanje s tobakom, se navadno pomnoži število kadilcev. Tega ni tako lahko pojasniti, saj imajo ljudje med vojno vendar manj prilike, da bi se navadili kajenja kakor v mirnem času. Ce hočeš kupovati tobak med vojno, moraš žrtvovati tudi nekaj časa za sam nakup, ne le za kajenje. Toda tudi s tobakom je tako kakor z vsemi dobrinami, da ga ljudje začnejo pretirano čislati prav tedaj, ko ga je najmanj. Sele tedaj ljudje b .lje opazijo tudi kadilce in sugestivna sila kajenja je tem večja. Da se pa med vojno število kadilcev pomnoži, je menda treba pripisovati nakaznicam za tobak Nakaznice namreč dobijo vsi odrasli moški in med njimi je vsaj v začetku precej nekadilcev. Tudi nekadilci se nočejo odpovedati svoji moški pravici, pa kupujejo tobak, bodisi. da ga bodo prodali ali dali kadilcem, pa tudi zgolj zaradi tega. ker se jim zdi pač dragocen. Ko pa imajo že cigarete, je samo korak do tega. da se prelevijo iz nekadilcev v kadilce. Tudi pri nas je zadnje čase mnogo več kadilcev kakor jih je bilo vča-ih. Zato M zdi. da je naprodaj precej manj tobaka. V resnici je nasprotno: zdaj ie mnogo več kupoval cev tobaka, tobačnih izdelkov je pa približno prav toliko naprodaj k jih je bilo včasih. Le nnčin kupčevanja s tobakom se malo spreminja. Cigarete Koliko nezadovoljnega godrnjanja in obravnavanja po časopisih povzroča današnje stanje gieue prod-je tobaka. Kako bi as morala urediti delitev tobaka, da_li z ali l rez nakaznic, ne bom predlagal; hotel bi le povedati, kako in po kateri ceni pri le do cigaret delavec, ki dela na dan po 10 ur. Sem železniški delavec in prienem delati ob 7. zjutraj, torej v času, ko so še vse trafike zaprte; opoldne imam eno uro oi-mora, komaj dovolj, da pojem skromno kosilo, a ob 18 neham de^ti. Šele tedaj imam čas, čeprav utrujen od dela, da tekam od trafike do traf-ke, kjer mi pa skoraj povsod ponulijo pod nos napis: >Za dan?s količina prodana« ali kaj podobne ra. Le redko se mi posreči, da dobim po štiri Di-ava za ves dan, največkrat pa nič. Kaj naj storim? Nekega dne sem zapustil lelo ter šel v vrsto, da dobim kako cigareto. Res sem dobil štiri »Drave« ki so me pi stale namesto dveh kar osem lir. Kako to, porečete? Imel sem za eno uro, ko sem zrpu~til delo, 6 Lr odtegljaja, a cigarete so stale 2 liri. Kaj porečejo na to kot Čebelice vztrajne gospe, ki se gnetejo na rudniškem bloku s par sto cigaretami v culici. s katerimi vneto baraaitajo ter jih zamenjujejo za polento, maslo iti.? In kaj porečejo ra to oni gospodje »delavci«, ki morajo po ves dan delati« pred Batino palačo ter se hvalijo, koliko so ta dan narabutali cigaret. Ali se res za naB delovne ljudi ne bi mogel najti način pravične delitve tobaka? Ali naj vsi železniški in tramvajski ud .ž-benci zapuste zjutraj službo ter se priključijo v vrsto, koder se najbolj vneto dre-njajo nekadilci, gospodične, gospe ter stare mamice, ki so vse postale kadilke ali p\ nabirajo cigarete za soproge, v kolikor j h ne še isto popoldne na Dolenjski cesti »pretope c za moko ali kaj sličnoga. Železniški ključavničar. Gospo i urednik! Kakor drugi listi ste prinesli tudi v »Slov. Narodu« že nekaj dopisov kadilcev, ki tožjo o svojih težav h, če hočejo priti do navajene količine cigaret ali drugega tebaka. Več na teh pritožnikov vdi najbol.ši izhod v uvedbi nakaznic za tobak. Tudi j:z sem hud kadilec. Moj organizem je tako navajen na cigarete, čBa kar ne morem opravljati svojega dela, če jih nimam, in d- jih pogrešam skoraj bolj kakor hrano, čeprav ne spadam Darujte za Zimsko pomoč! Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Pucclnijevf ulici 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16580. Kdor hitro da, dvakrat da l človekoljubna Bolničarka Marta Pineaudova iz francoskega kraja La Rochelle je te dni 207. darovala svojo kri za transfuzijo ter rešila na ta način življenje nekemu bolniku. Pineaudova je zaradi čestega oddajanja svoje krvi tako oslabela, da je njeno življenje v resnj nevarnosti. Sest mladih deklet iz La Rochellea se je zavoljo tega ponudilo, da dado bolničarki na razpolago potrebno množino svoje krvi. Miši uničile zaklad V Benetkah so v stanovanjski Četrti Ba-ia del Re »darji pred nekaj dnevi našli truplo 751etnega Leonarda Giosafatta. Na mrl ču je bilo vse polno slede v zob malh glodalcev. V bližini trupla so odkrili veliko gnezdo miši. Preiskava je pokazala, da je imel Gosafatto v podzemlju skrit zaklad 200.000 l«r v bankovcih po 50 in 25 lir. Vse to premoženje so miši pokojniku uničile, naposled pa so se lotile se njegovega trupla. Skrit zaklad V bližini Turina so našli v nekem skrivališču milijon lir v italijanskih bankovcih in 150 milijonov lir v francoskih bankovcih. Policija je denar zaplenila ter ga izročila na razpolago- policijskemu ravnatelju v Turinu. Novorojenec kot striček Neka žena v Douaiu v severni Franciji je te dni povila svojega 19. otroka. Mati je stara 43 let, omožena pa je že 23. leto. Od 19 otrok, ki jih je rodila, jih je 13 pri življenju, med njimi sta bila tudi dvakrat dvojčka. 19. novorojenec je p.išel na svet kot striček, kajti njegova najstarejša sestra je že mati dveh otročičkov. 94 let v isti hiši V Armenvilleu živi ženica, ki prebiva že 94 let v isti nisi. Starka se piše HaOoum, po poklicu je perica in šteje 102 leti. živi skupaj s svojo hčerjo, ki je po letih tudi že starka, saj ima 81 let. Vir 1'ml M.: Konj St-onska ulica se je precej strmo dvigala proti glavni cesti. Cest.šče je bilo razrito, le tu pa tam posuto z debelim kamenjem, a hodnikov za pešce prav za prav ni bilo. Klanec, ki je bil na spo njem koncu zanemarjene, pretek* ost hraneče ulice komaj vi len, se je rahlo dvigal, in pri spoju z glavno cesto, široko in ravno, je bda njegova strmina ob.utna. Star konj. ki je bil suh. da je bil bolj okostnjaku podoben kskor živemu b tju, je vlekel navzgor težko obložen voz. Voznik je sedel na svojem mestu in od časa do časa z bičem zamahnil po tiudni ži. ali. Bil je mož srednjih let, oduien in grd, in, po kretnjah sodeč, pijan ... Kadar je konj privlekel težko breme do vrha ulice, tako da je s spre n imi kopiti že udaril na gladko cest'šče velike ceste in ukresal iskro, se je ustavil. Voznik je grdo zaklel in začel besno udrihati po nemočni živali. Konj je zbal že davno izčrpane moči, potegnil, se vzpel na zadnji nogi — in padel... Iz smrdečih ust so se usu le kletvice kakor plaz kamenja čez pečine... A na tleh ležeča žival se ni zmenila zanje ... Udobno je legla na bok in položila trudno glavo na trdo blazino. Dihala je sunkovito in pri vsakem vlihu so se ji suha rebra še ostreje zaiišala... Pijani vozn'k j" -a^-dro"0! nek-1- nrtr~ sumljivih bese ' j " lez:l z v.z-" Ljudje, ki so jih opravki prignali tam mimo, so se radovedno ustavljali. Možakar se je razkoračil pred težko so-pečim konjem in z brezizraznim pogledom strmel vanj. Noge ga niso hotele držati. Negotovo se je majal in z rokama lovil ravnotežje. Ljudem, ki jih je bilo zmeraj več, je šlo na smeh. In nekdo se je bedasto zasmejal... To je pijanca še bolj razkačilo. Potegnil je za uzdo in z bičem zamahnil po živali, ki je pod udarcem vztrepetala po vsem telesu. Dvignila je glavo in jo spet spustila na tla ... Ljudi je bilo zmeraj več. Moških in žensk. In prišli so tudi otroci, ki z nepokvarjenimi očmi gledajo v svet in sprejemajo življenje v neskaljeno dušo. Tisti otroci, ki, žal, prezgodaj morajo spoznati, da je mladost kratek sen, kratek trenutek, ki se ob lotiku z mrzlo stvarnostjo razblini v nič kakor prozorni volni mehurček... Prišli so otroci in se pri rinili v ospredje, kjer so tihi* ostali in radovedno čakali, kaj bo. Pij-nec je z levico vlekel za uzdo, v desnici je držal bič, a iz ust so mu vrele besede, nenavadne m čudne, otroškim ušesom neznane in privlačno tuje ... Brez uspeha ... »Po gobcu,« je nekdo svetoval, >po gob. cu ga uiarite«. pa bo takoj vstal... »Aaa - ... je zategnil pijanec in se počasi obrnil. »Po gobcu?« Trudno je stal in vleklo g»i je k tlom. A v krvavo podplu^h h s: se mu utrmjsii zlobni bliski. »Da,« je potrdil oni, spo gobcu. Z b čo- vim ročajem. Boste videli, kako bo lenooa vstala. •.« »Aaa!« je ponovil voznik in se presenetljivo hitro okrenu k svojemu konju. Obrnil je bič in z ročajem z vso silo udaril žival po ustih in nozdrvih. „ Kamor je padlo... Konj se je z obupnim naporom nekoliko dvignil in skušal izmakniti glavo pred udarci... Nekajkrat je besno brcnil v prazno, in spet omahnil... Iz množice se je spet razlegal smeh... Otroci so postali nemirni. Pijani voznik je pobesnel. Zmerjajoč je planil h konju in začel udrihati po njem z •bdčevim ročajem, da so kosti pokale in se je pocedua kri... Žival je planila, že se je zdelo, da bo vstala, ko so jo moči zapustile, •in omahnila je na drugo stran___Koščene noge so obupno lovile v prazno in glava je udarjala ob trdo cestišče... Množca se je razgibala. Nekateri so kričali, nekateri zgražali, večina pa so se smejali in najmanjši otrok je zajokal... »Poglej,« je dejal najstarejši deček svojemu drugu, »kakšna rebra Ima. Voznik je pobe sil bič in ga spustil na tla. Negotovo je stal hi gledal naokrog. Potem si je počasi zavihal rokave in pristopu k ležečemu konju. Skušal ga je dvigniti, a ga nI niti premaknil. Prijel ga je za rep in vlekel... žival se je stresla in brcnila, a ni zadela... Spet so se usule izbrane kletvice iz smrdečih ust. Iz množice pa je zadonel smeh, odobravanje in tudi goreče mrmranje ... Otročki glas pa je utihnil... Tedaj se je pijanec počasi sklonil in z obema rokama prijel velik kamen, ki je ležal na robu cestišča. S težavo ga je dvignil in z vso močjo vrgel na konja... Kamen je padel na žival, težak in neizprosno trd, prav mei rebra in bok, ter se počasi zavalil na tla... še enkrat se je trudna žival vzpela in še enkrat omahnila ... Omahnil pa je tudi surovež in padel na obraz. .. Tik mimo glave je švignilo težko konjsko kopito... Takrat pa se je pripetilo n^kaj, kar ni nihče pričakoval, nekaj, kar je vsem pognalo kri v glavo in so od sramu povesili pogled... Se sedaj jih mora biti sram ... Iz gruče je planil otrok. Tsti. ki je bil prej zajokal. Se je imel od solz moker obrez in hlipalo ae mu je. Planil je naprej in z drobnimi, nežnimi rokami prijel največji kamen in ga zalučU, preden mu je utegni k!o ubraniti, v voznika, ki sp je bil ravno dvignil na kolena, in ga zadel v hrbet... Odurnež je zatulil od bolečine in planil pok one u, kakor da bi gn b:l dogodek streznil. Z neizmerno osuplostjo v očeh se je obrnil k otroku, ki se mu nI umaknil, in z grgrajočim glasom vprašal: »Zakaj si to storil? Ali ne veš, da boli? Povej!« »Kaj pa konja,« je kriknil otrok, »ali njega ne boli?« Težka roka, ki je mislila udariti, je nemočna omahnila... Na tleh lež~* konj je g^boko vzd h nii... med one, ki ?majo vsoga dovolj. Tudi jaz bi bil iz sica vesc1.. če b. lahko ledno P' -šel do svoj h »Drava*. K kor koli pa si b^l-m glavo, ne najdem izhoda, ki b vsem ustregel. Vsekak;r ga ne vidim v uvedbi cigaretnih nakaznic. Zaiovoljiva ureditev potrošnje tobaka je mnogo težja k ker ureditev potrošnje dru-g h potret£-č n. to pa ravno zaradi tako re-enakzmernega konzuma. So kadilci, ki jim je 20 cigaret na dan premalo, so pa ■Opel ljudje, ki jih potrebujejo le p r na dan ali pa spich ne kade. Ako bi se uvedle tobačne nakaznice, bi j h pač morali dobiti vsi odrasli in vsi enako, k več emu bi se morda rareiila razlika med moškimi in ženskim:. Pcmsliti je treb\ da kadi najbrž samo polovica odraslih ali pa n ti ne. Ce bi se torej količina cigaret, kar jih prihaja sedaj v prodajo, enakomerno razdelila na vse oiirasle. bi jih pr šlo na vsakega le po p r. gotovo mnego premalo za srednjega ka-dica. da o močnih niti ne govorim. Posledica bi bila, da bi nekaiilci dalje prodajoli nakaznee ali cigarete, ki jih sami ne bi rabili, pa bi bili tam, kjer smo sedaj. Mr.ogo ;'e ljudi med nami, ki se imajo za zelo iznajdljive in k' vedno r3di zatrjuje; •, da bi oni znali to a!i ono stv r vse bolje urediti. Tu imajo hvaležno nalogo. Naj r -skusijo »pogruntati«, kake b: se dala urediti čodel tev tobaka, da bo ustrezno ka-dilcem, k. terim je tobak tudi prava Življenjska potrebšč.na. Močen kadilec. družbe sa iz^ie Družbena pisarna je predli izjave, v katerih se poverjeniki in t lani paiiv..lii.» izr.-žajo o letošnjim knjižnem ca:u. Drvi m ima letošnje knjige še na, zal ,gi. i la..i -zaiuu. n ki in pnjatrij. lepih knjig obn -vit.' svoje članstvo. Stopite v pisarno VodlrfkOVC družbe (Narodna tiskarna) ali v knii;aini Tiskovne zadi ruge, svl. nbu g. vu ulicu. 3, ali pa v knjigarno Uč tcljske tisliarne, Frančiškanska ulica ti, kj«.*r takoj liobit-letošnje knjige. Draga raztrssesasst Raztresena vdova je pozabila v nek. milanski restavraciji rično torbico z vre nostninv papirji in hran ln i mi knjižica::r. v celotni vrednosti poldrugega milijona lil Torbico si je prilastil neznan tat. ki je m -ral po sedbi okradenke opoz:vats m zasledovati vdovo že med potjo v banko tet iz banke v restavracijo, sicer bi bila t t\i\ i ne mog c č a. 3ra> kg težljsga tnaa 53 uje3i Edinstven uspeh 90 :meli te dni ribiči iz vasi Bua ob švedski zapadni obali. Približno sredi K. tega ta so ribiči s £k:ajn rr. naporom svoj h moči potegnili iz vode ogromnega tuna. ki je tehtal nič manj kakor 300 kg. Najbrže je to največja riba te vrste, ki so jo kdajkoli ujeli. 590 let star ilztetnl kostanj V mestnem gozdiču v Trieru raste kostanj žlahtne sorte, ki je star že nad 500 let. Kostanj, čigar deblo meri v ob c 1 7.5 m, je bil baje prinesen z Jutr in sicer so ga prenesli v Nemčijo tedo i križarju Vas zdravih starih S]udi Kraj Spc:cher na Tirotskem, s svojo višinsko klimo Šteje več neijo 25 oseb, starih d 80 do 92 let. Večina teh star h I udi. kj štejejo skupno 2070 let, jc tele-no tako krepkih, da lahko izvršujejo vsa dnevna dela doma in na polju. ANEKDOTE Slavnemu zdravniku je nrkdo rekel: >Tako sijajen anatom, kakor ste vi, g >-tov o pozna vse mogoče bolezni.« ^Sevela.« je odgovoril zdi^vnik, >p^di-ben sem pismonoši, ki pozna vse ulice, ri/2 ve pa, kaj se godi po hišah.« i Vezir kalifa Mustafe j2 premagal G h in njih kraJja. Ukazal ga je pripeljaa k seb in ga vprašal kaj pričakuj;? od zmrgevac > »će se vojskuješ ko kralj, me p Siji < o-mov, če se vojskuješ ko trgevec, me proJ če se pa vojskuješ ko mesar, me ubij,« mi je odvrnil kralj. Turški vojvoda «a Je p -slal domov brez odkupnine. Friderik m. s pri m kom Leni, našle 7n k cesarja Albrehta I. je vzkiEuiil, ko so 1 odrezađi nogo: >Se'.aj sta cesar in država brez no^; . Kaj bo z njima?« • Aleksander Veliki je ko sodnik vedno za mašil eno uho, kadar je poslušal tcŽnik Na vprašanje prijateljev zok^j, ja pojer. 1 >Da ostane diugo prosto za toženca.« Cesarja Avgusta je presenetilo, da sta si bila z nekim kmetom nenavaino p°iobni. V šali ga je nekoč vpiašal. če je prihajala njegova mati večkrat v Rim. »O, ne,« je odgovoril kmet, sne ma*i temveč oče je zahajal v Rim.« Slavni slikar Mchel Angelo je naslikal na svoji sliki »Poslednja sod. a med pogubljene! nekega kardinala, ki mu ni bil naklonjen. Naslikal ga je tako natančno, da ga je vsak na prvi pogeld sp-znal. Kardinal je slikarja toži pri papežu Klemen tu VII, ki ga je zavrnil: »Jaz lahko rešim ljudi i*^ vic. iz pekla pa ne.« J. Stev. 251 »SLOVEVSKT V A R O D«, P&M**, decembra 1^3 Stran 5 Se poslednja podob3 gomile (iz sklopa naših prijateljev na nekdanjem pokopališču pri sv. Krištofa), ožjega Čopovega znanca Nedaleč od dopove gomile je skromno zdel posbnlnjl domek /imneja bidemiajerskega slovničarja Metrika, duševnega očeta no-vega črkopisa »metelčiee«, nazvane tudi »zahira« ali »krevljiea«. Metelkova rrkarska novotarija je bila povod, da Je Oop odločno zastavil pero in vzdignil prlas proti mogočnemu Kopitarja, Prešeren pa je stvar nato ostro zaključil In prav ta list s Hermannsthalovlm posvetilom in opombo štev. 29 - Illyr. Blatt« je tudi ohranjen in vložen, kakor sem že v začetku omenil kot sklepni kamen tiste Preše ren-č*o pove ostalinice. s?mo ia je prepojen in pokapan z mastnim5 madeži lojevke. Vidi se pač listu, da ga je Prešeren imel večkrat v rokah v nečeh brez spanja, ko se je spomin oklepal predragega prijatelja. Droban spominček štirideset ur no smrti so položil1 .Copa k večnemu počitlcu v posvečeno zemljo pokopališča pri Sv. Krištofu. Prat-ka in tenak zvezčič z vložkom Prešernovega rokopisa, oba še danes lepo ohranjen r1, takrat Čopu namenjena — pa sta samevala v prahu tn pozabljenju na istem mostu, kamor ju je bil položil tisto usodno popoldne Prance Prešeren. Vse leto pa še čez sta ležali obe stvari nedotaknjeni, pokriti s prahom in ožet\ v pozabljenje. dekler ju ni opazio, vzelo v roke in radovedno ogledovalo, nato pa oboje skrbno spravilo med svoje reči drobno in vitko osemletno dekletce Lujiza, hčerka Prešernovega šefa Blaža Crobatlu (1797—1S48- politika in kakor mu je sam pesnik ob iz'ćhi svojega 5>Kersta« lastnoročno napisal: ^mecena in br2ta«), poz-neiša nadarjena pesnica Lujiza Pesjakova (1S2S—1S98). Zsgovor Mzhe Kastelca Kako je ljubil Prešeren nepezabnega prijatelja, nam dokazuje t-h dogodek, ki osvetljuje pesnikov korak, res značilen za Prešernovo mirno naravo. Kakor hitro se je predramil iz bolesti, se je zbral, poiskal Miho Kastelca, človeka, ki je bil tesno navzočen ob potaplja jočem se čopu. France mu je pogledal naravnost iz oči v oči. Zagrabil ga je za re-verje po najnovejši modi ukrojenega suknjiča, ga stresel in ves zaripel zamolklo goltajoče izpraševal, naj le pov6. kako je bilo takrat in kako se je to sploh moglo zgod'ti. Pove naj njemu, Francetu, kako in zakaj ni pomagal Copu, svojemu predstojniku. Prešerna je tu naenkrat obletela zlovešča misel: ko se je ubogi čJop v krčih utapljal v savskem valu, je klical Kastelca na pom č. žal, zaman. Ko Prešeren ni dobil jasnega odgovora, kakor ga je zahteval, je Miho izpustil; in na Kastelca je padla mučna senc?, trdih očitkov, ki mu jih ni in mu jh ne bo zabrisala pozaba. - „. in kje je resnica? Očividci, kmetski ljudje, so še dolgo pripovedovali, da je pričel čop ne daleč od brega naenkrat klicati ra pomoč. V zadnjem nadaljevanju (štev. 8.) v peti koleni pod sliko druga vrsta se ?las1 pravilno: »Jerneja Kopitarja,(( Najbrže ga je prijel krč in se je pričel potapljati. Pripovedovali so. da je pri tem molel roke daleč iznad vode in proseče vzklikal Kastelcu na pomaganje. Ta se je sicer zagovarjal, da je Irtel za njim, ko ga je oinašal val in da mu je molel precej dolg lesen drog. ki ga pa čop žal ni dosegel. To je bilo vse. kar je Kastelic spravil iz sebe. Priče so si sicer v marsičem nasrpotovale, al] jedro očitkov je bilo vedno eno in isto, da bi bil Kastelic lahko rešil svojega predstojnika pa ga po »službeni potrebi« ni mogel. Čopovo mesto je Kastelic nato res zasedel, in scer v letu Čopove smrti, 8. avgusta 1835, Kaj in koliko je resnice na cčitkih, o tem zapiski zaenkrat molčć; eno pa je gotovo: Mih:? Kastelic ni bil brez grehov, in sicer precej grdih grehov, zlasti tudi tam, kjer je bilo njegovo delovanje povezano s Prešernovim imenom, in sicer za življenja, pa tudi še po pesnikovi smrti, zlasti ko je postala Prešernova zapušč na j žrtev plamena. Kdo je bil Kastelic? Miha Kastelic se je rodil 1. septembra 1796, umrl pa je 22. oktobra 1868. čeprav je v luči literarne zgodovine zaslužen kot izdajatelj Krajnske Zhbelize^, ga nam na drugi strani novejša zgodovina odkriva ket moža čudnega značaja prepolnega ne-lepih potez. O njem nam je danes dobro znano, da je bil bolj slab značaj in še vedno se odkrivajo o njem mračne strani. Bil je človek temnih strasti, srčno zastrt, neodkrit in po značaju kar nepošten. D: kazano je tudi iz sodnih listin, da je v svojem življenju stal večkrat v navzkrižju z zakonom. Dovolj jasm priča o nepoštenju tega Prešernovega ^prijatelja< če ga sploh lahko tako imenujem?, pa je tudi to. da ;'e b:l v času pred pesnkovo smrtjo in tudi še po njej v čudnih, za Prešerna res kar bolestnih odnosih z Ano Jelovškovo, materjo pesnikevih nezakonskih otrok. Ano. t? krat še neizkušeno dekle, je gospa Cro-bathova- ko je bila Ana pri nj:h za pestunjo, večkrat svarila :n nag'ašala: »Ana! Prešeren je vihrav ampak pošten; Kastelic pa je sladak, zvit kakor kača — tega se vai uj!« Da bo o Kastelčevem značaju slika še jasnejša, naj povem, da je imel mnogo, mnogo Prešernovih stvari — namreč še neobjavljenih — da zanje n: vedel nit', stari lisjak »oče naroda« dr. Jaaez Ble:-\vcis. Po svoji čudni naravi je Kastelic dopustil, da so propadle po njegovi krivdi in po r.evednort5 njegovih dedičev. Ko je K" stelic umrl, so se prece- let po njegovi smrti naši: raziičn: črageceni ro-kop si ne samo na starini »Za vodo«, ampak celo na t:stem prostoru, ki ga mora zasesti vsak zdrav zemljrn sam. MIha Kastelic je imel cele kupe rokop sov in med zvitki je bilo precej Čopovega b'aga, se več pa Prešernovega. Bilo je tega tclko. da so po smrti Mhe Kastelca njegovi nerazsodni sorodnik! govoril: dobesedno: »Bilo je tega na kupe in smo celo zimo ž njimi kurili . ..« Nadaljujem ob tednu. E. JT S TIN slikar-g rafik Močno povečan izrez M. Kastelčeve podobe od slikarja And. Kosmača. Povečava jasno kaže značilne poteze Kastelcevega zamra-cenena oblic) * N ti o v o / D iscacciamento ETTERE lNI'i1* a,- Spominu Matije Čopa Ljubljanski Državni muzej hrani malo, ovalno risbo, lavirano s čopičem v črno sivih odtenkih; predstavlja paganinijevsko zanira-Čenega moža s čudnim, kar zagonetnim nasmeškom, zročega prezirljivo v neznano. Upodobitev je precej dobro risana; čutiš, da je bil likovnik zelo dober poznavalec človeške duše in da je znal dobro naglasiti vnanjo življenjsko karakteristiko. Bil je precej spreten v tej slikarska grafični tehniki, posebno v podajanju anatomične risbe in perspekt i vičnih krajšav. Označi bi tega likovnika prej za realista, ko za osladnega idealista po takratnem splošnem okusu in zahtevah, kakršne so narekovali ljudje in motku Podal nam je v natančnih detajlih zanimivega slovenskega mož \, zelo kc satih, kar nekam trdih las in zelo gostih kodravih zaliz-cev. Kast la,s in salia-cev je na upodobitvi tako bujna, gosta, da ušes sploh ne vidimo. Temni lasje, počesani na prečo (od leve na der-no), ovijajo glavo z zelo močnim vencem valovitih kodrov, tako košatih, da mu jih je res lahko 7\\\i-dalo sleherno žensko srce. Pod obrvmi zelo goste rasti nui sije s trudnim pogledom dvoje temnih oči z ostro se svetlikaj očima zenicama. Precej močna zgornja veka levega očesa mu leži normalno, desno pa ima mož le napol odprto, tako da mu da to hladan, preračunljiv, neizprosen pogled. Nos je ozek, z močnim, bolj ravnim hrbtom, ki preide na koncu v mesnato obliko z odprto — strastno — potezo nosnic; nato pa preide v položne blazinice mišic in močnih ličnih kosti. In kakor je na eni strani njegovo čelo prej nizko kakor visoko, tako mu je na drugi strani spodnji del obraza kar preveč, skoraj nenormalno razvit. Ves ta del se mu preko koničaste, polno napete brade osredotoči še v polteno napeta usta z močnim karakterističnim povdar-kom, da mu moli spodnji* ustnica precej preKo zgornje czke ustnico navzven. K a/en žičasto kodravih zalizeev. ki mu segajo do pod vratu in brade, je mož gladko obrit. Na prvi pogled ostavlja ta mračni mož zamolkle polti vtis, kakor da bi bil mulat, (pitomec belca in zamorke kakor sta to bila pisatelj Dumas in pesnik Puškin)>Ves i/raz obraza je zagonetno prezirljiv. To še posebno naglašatu ravno bolestno zateg-n jena poteza spodnje mesnate ustnice in poiodprto desno oko. Oblečen je v temno, brezhibno obleko »visoke mode«, pariško-dunajskega kroja, z visokimi »nabavdi« na ramenih, čez pas tesno popet, »spodrecan«, z lepo se prilega jočim suknjičem. Belina želvinega bid-emiajerskcga ovratnika, oprsne rute in čipkastega robca za vratom kaze na tem ovalnem poprsju, da je bil mož eleg.in z izbranim okusom, ki je dal mnogo na kroj po najnovejši modi. Sličica je sasteklena v lesenem šliriogtetcin, po? poli tire nem črnem okviru (z ovalnim izrezom), z globokim vdolbom »ti. ič i nega dunajsko-bidermajerskega profila, v velikosti 21X24 cm; oboje je še zelo dobro ohranjeno. Na hrbtni strani je podoba zavarovana z deščico, po njej na je v poševni precej okorni pisavi — novejšega čas«, — s črnilnim svinčnikom zapisano: Al i h a Kastelic. če deščico odluščimo, se pokaže na pravokotnem, malce že oramenelem starinskem papirju (velikost 1 i.i5X9d> cm) v teka ovalne črte na desni struni podobe slikarjev podpis v jasnem in lepo čitljivem kurzivu »Kosmač And. na Dunaju«; overovi] je z letnico »1 8 iS i).« torej ko je bil Kastvlic X) let star. Miha Kastelic, urednik in založnik »Krajnsfee Zbbeffize«, je za naše poglavje prav o;» copu po blntvu. značaju in svojem sirokogrudne.il inoia.atm ži4.ljenju, res či>don in nad vse ze.jroireten rr.ož. \>:veaur ga ho t:»sno ob Čopovem in Prešernovem fmenii spremljala pošastna seuca mor^v.e BUfl nje: da je \'>- teg dro. ih nelepili reči kriv čepove prezgodnje smrti. Ta sumnja se podkrepija hoij in liDij; saj je prav v zadnjem času priecl Odkrivati znan prefcmosiovec žalostne sledove njegovih mračnih potov, ki se prep'etajo in sapietajoi mnogi rnt v krake b duaijskib zakonov. Kakor Copu in Smoletu, je Prešeren tudi Kastelcu odmeril svojo hvalo, pozneje pa je navrgel 6e dvoumno pu£ii:ico: »Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic?...« Seveda je t odi ta wrffni prav prešernovsko duhovito strupen, saj vemo, da Prešeren ni storil ničesar tja v en dan. Spev je Izgleil 1 na nivo c kj res da nedolžen. Ce si pa rojen Ljubljančan, spoznaš, tia je proklemauo p.ker in osatast. Kastelic je bO takrat star 35 k t. Torej na visku svoje mo&ke podjetnosti, ne samo v trgovskem smislu kot zaiužnik »Zhbelizox, atipul: ^.nii kot neizprosen nas.'iakovalec ženskih src, podprt z močno sim::>IjuI»no> tj:> in pi [te ." iiu^iii :sji. Obranila se je govorica, da je menjal >kriiu« neizkušenih služkinj bi petičaih tuihuric kakor beneška kiirtizaiiii ljubimce. Lepotec sicer naš Mika ni b I; bil pa j*' vendarle tciiko pri^odnega pesnika, da je znal v izbranih gft»*Hriii besetiah omečiti se tako trdožive dekliško, še boij pa poročeno žensko srce z nabito »B mm - En ko ma je Prešeren namigaval z »mu- hami«, je pač dobro vedel, kam meri, čeprav je to crfknnje zavil v dvoumno t<. ttc Stari ljubljanski naziv »m i; h a« je :;;1 vzđen ek za lahh )Živko, strastnico, in sicer za ženo poročeno. Zato naj zabeležim staro opombo Ljubljančana, zapisano na robu tega (tiskanega) Prešernovega »sršena«: »Spominjam se kot otrok, da sem na neki veselici na Koslerjevem vrtu prisluškoval očetu (i.il je ljubljanska srajca), kako je materi cr.ncčil neko brhko, poročeno zenico, vedno nasmejano, razgretih lic in iskrečih se oči, res bujne rasti in prepolno zapeljivih ollik, Spred i'i zad, Id se je kar preveč rada sukala okoli vojaških ljavo sinjih nniform postavnih kranjskih Janezov — da je to pač »muha:.; ko sem nato z visokim otroškim glasom pobaral majkb, zakaj je »muka«, mee;vi Se dobro spregovoril besedico, sem že začutil na !evi in desni str.*:"i dvoje tako gcrkih, da mi je na mah vzelo sapo in vsako veselje do nadaljnega povpraševanja; zato pa s& mi je cd tistih dob poostril siuh in dar natančnega opazovanja, kar ud c,b\;je zelo dehro s!i!ži in koristi v mojem nadaljnjem življenju...« Da je poročena žena za lahkoživca bo!j donosna in manj draga kalcor vsako dekle, je bilo našemu MIhi zelo jasno. * Obenem je Prešeren s svojim »sršenom« namigavaJ Kastelcu (založniku; Cbelloe— »čebelarju«) na tiste njegove slaščičarske verze »muhe«, njegove spolzke speve, ki jih je rad koval in vnovčeval za medicarje, zlasti tržno ob ti.st^.ij času, ko je biia sprožena Prešernova puščica. Bili so to dve- ali šUrivrstični stihi, dvoumni ljubezenski spevi, tiskani na ozke listiće, ki so jih slaščičarji pritrjevali s cii. •uiLi-slk.ii t lkren.mi okraski na večja ali manjša pestro poslikana božje potna aii sejemska srca iz lecta. Mnogokrat je v sredini čepelo še zrealce, tu in trnu pa kričeč tiakee. Kastelic je napravil teh ljubezenskih verzov za celo veliko pelo: preko 9U st.iiov. V zasebni ljubljanski zbirki je ohranjena ena cela taka še nerazrezana pela »Kastelčevlh mul:a-vosti«, tiskana v »epi, jasno čitljivi bchorlćiti, črno na sinjem papir jo. Kakor zask-ži Evasteiie na eni strani vso e.e.šo pozornost cb »Krajnski Zhhelizi« (čeprav je bil k<»t trgovre-e. i i:nik bolj zaslužen za rjo kakor ket pesnik), tako zasluži na drugi strani našo rt no zaraero za, maloeaaruost, ker m čutil v s.-bi g!a .a vesti in srčne potrebe, da bi j;red svojo smrtjo kakorkoli zavaroval žlahtne sadove, med njimi tudi neobjavljene stvaritve obeli naših literarnih velikanov, del, ki si jih je prilastil kot Čopov in Prešernov »prijatelj« ob njuni smrti. Njegovo čudno, res zagonetno ponašanje s to dragoceno literarno dediščino je prav gotovo vsega obsojanja vredno. Če že kot človek ni čut 1 take potrebe, bi moral obtutiti vsaj dolžnost kot urednik nekdanje »Zhbelize«, še mnogo boij pa ket knjižničar »Licejke« katere varuh je postal kmalu po Čopovi smrti, Ce gremo po poti od sv. Petra mostu r>o Poljanskem nasipu v smeri mestne rdeče hiše, zadenemo maio pred to stavbo i>r. enonadstropno hišo s preprostun pročeljem in starinskim vhodom. Nje se tišči svojevrstno grajena, pol zidana, pol lesena ograja z nabitimi letvami. Ta domek je bil poslednje bivališče MIhe Kastelca. (Poljanski nasip štev. 2*2. Do leta 1912., in preden je umria Kastelčeva hčerka Amalija, poročena Pfajfarjeva, pa je nosilo pročelje številko 26.) Tu, v prvem nadstropju s precej udobnimi prostori je skrival in zamoičavai čudni mož, zaljubljen sam vase, slovensko literarno bogastvo, ki si ga kar ne moremo prav predstavljati. Bilo ga je res na kupe! Zakaj še leta po njegovi smrti so izpod podstrešja jemali s teh kupov same slovenske literarne svetinje in so ž njimi po privzgojeni nerazsodnosti kurili in žgali, da je bilo hudiču v veselje, nam pa je danes v žalost in jezo. Večkrat so listi s tega kupa zašli na intimm toaletni prostor, tu in tam pa na branjevske stojnice. Zato, žal, ne ve nihče, koliko tega zaklada jc slo po zlu. Le po dragocenih drobcih, ki so se slučajno ohranili (Državni muzej in ljubljanske zasebne zbirke), moremo sklepati, kaj la keliko je bilo tega žlahtnega sadu, popisanih in potiskanih papirjev. Le eden in samo ta bi nam lahko to povedal; visoki starinski dimnik, tisti, ki cepi vrh Kastelčeve strehe, bi nam lahko razjasnil, če bi imel dar govora, koliko je izpuhtel belega dima ob upepeljevanju drobnih, nebogljenih stvaric, spočetih za slovenski narod izpod Čopovega in Prešernovega nesmrtnega peresa. Prav ob tej prežalostni resnici se čudim, zelo čudim pokojnemu Levstiku in Levcu, ki sta bila oba tako \ olika in zaslužna prešernoslovca, kak je bil pravi vzrok, da se ni ne eden ne drugi pozanimal za prosluio Kasteleevo podstrešje vsaj po letih Mihove smrti (v 18G8). Tako ostane KastelCevo poslednje življenjsko žalostno delo veliko, prav veliko poglavje zase. Zgoraj opisani okvirjeni izvidnik upodobitve Mihe Kastelica je prešel še z nekimi dragimi Kestelčevimi stvarmi nekako pred desetimi leti od sorodnikov v muzejsko last. Naš kar najbolj verni posnetek v sestavu mrežice in črtnega klišeja, rnalec pomanjšan, je kot celotni povjem tu prvič objavljen. E. J. pazite na ušesa! Od treh delov, v katere se deli vnanje uho. je oni del, ki si ga umivamo, najmanj važen — kolikor se namreč tiče sluha. Rov in srednje uho spadata k onemu delu, ki posreduje zvok. noiranjost pa je nekaka sprejemna postaja, ki oddaja od tam zve.k najprej do slu^ne^a. Na srečo je ta del v notranjosti glave m je varen pred vnanjimi poškodbami. Zunanji rov je ukrivljen, da bolje ščiti bobnič; le-ta ie obdan po kožici, ki izloča £olto tokečo voščeno snov. tako zvani ce-rumen. Pr; otrokih se ta snov posebno obilno izloča, zar-d i če?ar preti nevarnost, da so rov ne zamaši. Ce se to zgodi ali če vtakne otrok kakor stvar v rov, se zvok ne more dalje širiti in otrok ogluši. Bobniček je cpna. ki so na njej tri;o majhni členki, ki vsi prenašajo vnanje šume v notranja uho. to je tisti del udesa, ki |e i ra-. i slušni Drgan. Evstahijeva cev se razteza od nc?ne votline do srednjega »vsesa. Ta cev je pri obrokih razmeroma mnogo širša ia krajša kakor pri odraslih. Znto se rado primeri, da se prchfajenje prenese skozi nos in žrelo na srednje uho. Pri otro'; h je uho tisti clcl telesa, ki jih najrajše in najpogosteje bali. Bolečine V ušesu. r.ast?le po škrlatmki in ošpVah. utegnejo postati zcln resne in je trebi. kakor hitro se pojavijo, takoi poklicati zdravnika. Abcesi v ušesih se radi pojavI-; k kakor divja epidemija influence. Bolečine v ušesih nastopijo pogosto čisto iznenada in navadno tedaj, kadar zdravnik ne mere takoj priti. Bolečine si med tem ublažiš na' ta naein. dn doveial USSSI] od zunaj toplota drnimo s kako toplotno steklenico (termoioTko) ali pa z vreč c i Foli. ki si 10 bil prej Segrel, Tudi z vročim i/plekeverjem si lahko pomagaš, pri čemer ti najbolie služijo primerni iznlakovalni aparati. Tzpb.kovanje ponovi vsake tri do štiri ure! Abces srednjega ušesa se ne sme sam odpreti, ker bi utegnila nastati v bobniču velika razpoka, ki so dolgo ne zaeeli. oogo-sto pa se ce'n konča z eale.šeniom. Če bi so morda nabralo preveč i ' -*v ti '.(Vine, je treba bobnič predreti. To pa sme storiti samo spreten zdravnik, ker bi se epeacija sicer utegnila končati z oginSenjem. Uho je zelo fin organ in jc treba zato dobro pazit' nanj. f> se ti kaj zgedi v u.še-s'h. si jih ne zdravi sam, ampak pokliči dobrega zdravnika! Resno odsvetujem uporabo k kih popularnih sredstev, ki bi j:n kapal v uho- tuii ne poslušaj dobrih prijateljev, ki bi ti vedeli svetovati to ali eno domače zdravilo. Otroci imajo navadno v začetku SVOJ< l razvoj- zelo terak sluh in noša dolžnost je paziti na to. da so ušesa zmerom v redu. Sluh je eden izmed najvažnejš h posrednikov, k' na.s spajajo z vnanjim svetom in je življenjskega pomena za duhovni razvoj, zskaj gluhost je često vzrok duhovne lenobe. Gluhonemcst je posledica rane giu-hosti; taki ljudje ne zazr.ajo glasov, ki so vendar prvi pogoj za govorjenje. C?e se gluhost pojavi pred 4. letom starost*, bo otrok brez dvema tudi onemel, razen če ga naučiš govorjenje z drugimi, boljšimi metodami. Če nastopi srluhost med 4 in 7. letom utegne ostati dar g vora, ki s' ga je bil Otrok že pr'dobil, ohranjen, izgubi pa ga. če se ni naučil čitati bese Je z ustnic. Le skrbna vzgoja in vaja v č ta a ju z ustnic bost- pri otroku reš la dar govora, ako jc oglušil pa sedmem letu starosti. Oglušenja se obraniš če paziš, da se ne prehlad-š in inficiraš in če si daš od-traniti obolele bezgavke (mandeljne). Najbolj važno pa je, da se, če te boli uho, pravočasno z.atečeš k zdravniku; tako ti bo prihranjenih lOSti bolečin. Ce SC pravočasno ne zdrn.-viš se ti bo naglo poslabšalo in sčasoma utegneš res še oglušiti. To škoJuje ne sum O otroku v šoli, ampak tudi v poznejšem življenju, kajti Vo.ik uspeh temelji na smotre-ni r?bi bistrita čutov. Kdor je ogluja ^ot ctrok, ne bo v starosti izgubil nagtuauuatl — nasprotno. Čimbolj se staraš, tembolj narašča gluhost. 1 Najti nulijonrko vsoto r.a ulici ni lahka reš. Ven Lar se je to zgo.Uo v Parizu, kjer je neka ženici na ce:.ti pobrala zavilek in ko ga je oeprla ter preštela bankovce, ki so bili v njem, je ugotovila, da predstavljajo bankovci po tisoč frankov Če 'no milijonsko vs:to. Najdite!jlca jc ne:da .lener na policijo, kjer pa se lastnik denarja doslej še ni javH. fisom^ka zdravila Finančni minister republike Ecuador je izjavil, kakor poročajo iz Quita, da ni ma-goče zapleniti nemških zdravil, ki so na-prodaj v lekarnah. Nemška zdravila spadajo kakor v mnogih drugih svetovnih deželah tudi v Ecuador ja k nepogrešljivi zalegi vsake lekarne. iC:^:^!^e Irra^a na svetu Louis Couton iz Mont Lucona pri Vichyju je prepričan, da nosi najdaljšo brado na svetu. Njegova brada meri v dolžino 3.35 m ter so jo zarali te nenavadne dolžine tudi posneli za filmsko predvajanje, tako da bo ovekevečena tudi na platnu. 14 valut v Severni Afriki I-Iakšn- zmeda vlada na področju zasedenih dežel Severne Afrke, priča dejstvo, da je na tem ozemlju v obtoku nič manj kot 14 vrst različnih bankovcev. Židovska spekulacija pr haja terej popolnoma na svoj račun pri zmozg: vanju domačega prebivalstva. Esd pravnikov V okrožju L>andes na Francoskem leži kraj Crocqu. kjer živi notar Chaduc. Ta poteka iz pokolenja roiovine, ki je dala Franciji že nešteto juristov. Rodovina Chaduc daje Franciji že od leta 1657. izvrstne pravoznance. Juridični poklic prehaja tako rekoč dedno z očeta na sina. V 14 letih bo Chaducova rolovina obhajala 3001etni jubilej poklica. Nemška epera v Pragi Operno gledališče nemškega gledališča v Pragi je te dni otvorilo svojo sezono s predstavo VVagnerjevega »Lohengrinac. Opero je zrežiral glavni intendant duisbur-ške opere Jr. Georg rjartmann Po petih letih vojne se je s tem prvič začela redna sezona nemških opernih predstav v Pragi. Poezija živega srebra, Pokrajina ob prijazni Idrijci je bila naseljena že okoli leta 1000. Tukaj sredi gora in hribov je domovina knapov in živega srebra, žlikrofov in čipk. Po vsem tem in še drugem je zaslovela Idrija. Njeno ime se je razširilo po sem svetu. Predvsem nas zanima živo rrebro. Kdo ga je odkril ? Scdar odkrije živo srebro Številni raziskovalci so glede odkritja živega srebra razhčnega mnenja. Valvazor zatrjuje, da je na;-ei živo srebro po naključju okoli leta 1497 neki kmet iz bližnje idrijske okolice. Po drugih ugibanjih je opazil živo srebro cb bregovih Idrijce že štirj letn prej neki Vlrgiiij F*ormenti-n! iz Čedada. Med ljudstvom pa je ohranjeno ustno :zrečik>, ki nam pripoveduje sledečo zgodbo: V idrijski okolici je živel s odar. Prefiv-lial je sebe in svojo družino z izdelovanjem različne lesene posode. Bilo je nekega večera, ko je šel namakat leseno posod "> k studencu. Naslednje jutro pa posode ni mogel niti premakniti. Opazil je na njanem dnu neko svetlo snov, podobno tek - s jI je k nekemu zlatar- ju v Škof jo Loko. pri katerem se je ho-t * pou ciot.ična tekočina. Zla- tar mu je pojasnil, da gre za živo srebro. Bil pa je SOdar toliko previden, da ni povedal zlatarju, kje je odkril dragoceno rekečno. Ko pa sc je vračal domov, je srečal nekega vojrka Kacijana Anderleta. Temu je sodar vse zaupal. Izvabil mu je sKrivnost o najdbi živega srebra. Anderle se je brž lotil dela, najel je delavce, ki so pričeli kopati živo srebro. O Itloj se je Ijevalo kopanje žive- ga srebra z zelo različno srečo. Gospodarji so se menjavali. Idrija je srečno preživela avstrij'sko, beneško, trikratno fran-cosfc ^ n d to ponovno avstrijsko debo. V dobrih čas i) je kopalo živo srebro 900 delavcev v 14 nadstropjih do globine 362 metrov. Idriji se cbeta ped zaSolto nemške vojske nova. lepa bodočnost. Idrijska speclalifeta: žlilcrofl! Idrija je ves čas svojega obstoja in razvoja ohranila svoje lepe tradicija. Omeniti je predvsem znomentiti vsakoletni ahaci-jevski sprevod dne 22. junija v spomin na dan, ko je bila odkrita begata žila živega srebra. -V predvojnih časih je Idrija na zelo slovesen način praznovala god sv. Ahaca. Tedaj je bilo vse mesto v zeleniu, mlajih, cvetlicah, prazničnem okrasju. Dopoldne je bil sprevod od cerkve sv. Bar- j bare, opoldne pa velika ljudska veselica, ki je privabila nepregledne množice ljudstva \t. mesta ter okolice. In tiac'cionalna ljudska veselica, lri je pa zadnja leta ni bilo, je bila zmerom predvsem v znamenju neizogibnih, okusnih ! žlikrofovc, slavne, okusne idrijsko specijalitete, brez katere si Idrije ter Idrijčanov ne moremo misliti. a - Kleklanje, idrijska narodna umetne -+ Tradicija čipk in kleklania Končno ne smemo pozabiti v zv t\ z Idrijskima tradicijama kopanja vega srebra ter žlikrofov na tretjo tradici o, ki je tudi pomagala širiti sloves tega mesta. Tudi ta tradicija prehaja od roda na rod, razširjena je v bližnjih okoliših Cer-kna in Trnovega, pa tudi na Bovškem. To je tradicija čipk in kleklanja, ki je prevzela obliko čvrsto zasidrane in odlično uspevajoče domače ter hišne obrti. Idrijske šoloobvezne deklice se marljivo seznanjajo s kleklanjem in Čipkarstvom ze v šoli. One, ki kažejo za to posebno na- žlikrofov in idrijskih čipk đarjenost in zanimanje, se pozneje v posebnih tečajih lahko izpopolnjujejo. Smotrno čipkarstvo S3 je pričelo za Marije Terezije, ko je bila nastavljena na idrijski šoli posebna učiteljica za pletenje Čipk. Prva je pričela učiti idrijske žene v vezenju čipkarskih okraskov žena nekega češkega rudniškega uradnika. Kakovost iurijsk.e čipk sc je zmerom bol izpopol- 1819. v Lomeh pri črnem vrhu. V občini črni vrh se je rodil tudi ustanovitelj »Dom in Sveta« dr. Frančišek Lampe, v bližnji občini Ledine pa L 1816 rodoljub Ledinski, s pravim imenom Anton Žakelj, p'satelj in pesnik, ki je sodeloval od leta 1844 dalje v Bleiweisovih >Novicah«. V tako zvani Zaspani grapi št. 235 v Idriji pa se je rodil L 1814 pesnik Franc Svetličič, ki je ob- Idrija: realka, nad vhodom Vegov kip nje val a. tako da so zaslovele po vsem svetu. Povpraševali so po njih v nekdanji Avstriji, Rusiji, tudi po drugih evropskih državah jn celo v Ameriki. V dobrih letih je bilo navezenih čipk v vrednosti skoraj četrt nrlijona avstrijskih kron. Naj-odličnejša organizatorica idrijskega čip-karstva pa c bila nedvomno Ivanka Fer-jančičev, prva učiteljica idrijske čipkarske šole. Domovina knapov... Občina Idrija šteje ck^ii 10.000 prebivalcev, mesto samo nad 6000 preb:v:lcev. Leži ob obeh bregovih Nihove, pritoke Idrijce^ Prvi vtiski vzbujajo sličnost s Tr-?:čem in deloma tujii s Trbovljami. Idrija je resnično značilna naselbina rudarjev in delavcev, trgovcev in obrtnikov. V časih, ko še ni bilo odkrito žive srebro, so tukaj obdeloval' kmetje plodno zemljo. Danes s > še samo §t:ri kme:i.i°. c-tale pr "to- nile v morju prodirajoče industrializacije. Zgodovinski sTmbcl Idrije je starodavni grad iz 16. stoletja. Od leta 1901. je bila v Idriji realka, ki pa je b la leta 1923. ukinjena. Sočasno je b ia otverjena na videmski realki niža tehnična šola s slovenskim učnim jez'kom. ki pa je Izgubila za Idrijo svoj pomen. One 30 septembra 1919. je bila ustanovljena n žj sr:mnaz'ia. Dne 27 septembra 1924 pa je bila ukinjena. Name-sta ukinjene realke in gimnazije je b*la ustanovljena trerazredna dopolnilna šola, ki se je spremenila v pripravljalno delovno šolo. Idrija je imela nekoč tud; svoje stalno rudn ško gleiališfe. Zadnji predstavi sta bili 20. ter 21. junija 1903^ ko so n~stopili na tem odru igralci ljubljanske drame pod vodstvom Danila (Antona Cererja). Idrijsko rudniško gledališče pa je dcletela leta 1905. žalostna usodi. Tedaj so namreč odstranil iz gledališča lože ter oder. van'" pa so spravili — gasilno orodje, v letih marljivega društvenega življenja je bilo sicer najdeno primerno nadomestilo. Zlasti Spodnja Idrija je izrazita naselbina knapov. Znane so pa tud' druge okoliške naselbine. Naj omenimo Vojsko (1090 m), kjer je bila najvišja kranjska župnija, čmi vrh je zaslovel po svojem milem podnebju, ki je ustvarjal potrebne pogoje za razvoj bolnišnice ter zdravil*šea za pljuč no bolne-. Cb reki Idriici ie ^divje jezero«. V Ledinah je zelo razvito mlekarstvo, naseljene so bile že okoli 1. 1000. Tam ob bJvš: jugoslovanski rroji pa je Godovič. Leži 600 m nad morjem. Tukaj je prehed iz Idrijske doline v doliro Pivke-Unca-Ljub-Ijanice. Tukaj je tudi razvodnica med Jadranskim in črn'm morjem, ki gre po tej občini v dolžini 8 km. Ob septembrskih dogodkih je doživela ta naselbina usodno razdejanje zaradi lahkomiselnosti rdečih banditov, ki so v bliž ni tega kraja iz zasede streljali na nemške vojake. ...in znamenitih mož V Idriji so se rodili številni znameniti možje. Naj omenimo le nekatere. Henrik Frcver je bil kustos ljubljanskega muzeja, slOveč botanik, prirodosiovec in pisatelj! Rojen je bil v Idriji 1. 1802. Kdo ne pozna skladatelja Danila Fajgla? Rojen je bil v Idriji L 1840. Ljubljanski škof Alojz Wolf je bil tudi po rodu iz Idrije, kjer je bil rojen leta 1859. Njegov spomin je počasen s spominsko ploščo na zunanji strani župne cerkve- Na Wolfove stroške je izšel, kakor znano, veliki nemško slovensk5 slovar, ki ga je uredil Maks Pleteršnik. Urednik znamenitega nemško-slovenskega Wolio-vega slovarja Matija Cigale je bil rojen L javljal svoje prispevke v »Novicah« in v »Slovenskem glasniku«. —ški Pogled na Idrijo V novih prilikah t>o doživela Idrija nov, lep razvoj, saj imamo v osebi novega župana zdravnika dr. Hnbcrnika osebo, ki nam nudi jamstvo za pošteno upravo in dobrobit vsega idrijskega prebivalstva. Po presledku dolgJi let je zopet prevzel vodstvo idrijske občine sm našega rodu. Ne lavno se je oglasila v naših vrstah tudi smrtna kosa. Pokosila je rudniškega uradnika Alojzija Flandra. in upokojenega rudniškega paznika Leopolda Trcho. Oba sLa bila zavedna Slovenca. Idiijčani smo ju pospremili v lepem številu na njuni posle 1-nji poti. Skrivna ljubezen Nihalna ura v salonu je neizprosne tiktakala minute in gospa H:!da je v večerni obleki pripravljena za odhod, z nervoznimi korak: mer la prostor. Ura je že pol devetih. Milana pa še ni od n:kcder. Guspe Hšldi so postajale te zakasnitve že sumljive Tudi prejšnji večer je prišel Milan svež in vesel šele po polnoči domov, ko so bih gostje žc zapustMi hiio. Svoji ogorčeni ženi je pojasnil, da je imel neodložljive delo Stvar ji je b la žc preresna. te zakasnitve so rušile vse njeno svetsko življenje, vsa njena dru žabna razmerja. Ko je nekega večera Milan spet pezno prisne! domovi ga je sprejela žena s srdito besedno ofenzivo. Mirno jo je prenesel n je pn tem odlagal svoje oblačilne kose »Ta cas smo sredi intenzivnega dela, dragica,« je meni po-1 m:rlj:vo. Naslednje jutro, čim je pohlevni soproq zapustil dom, se je lot la sespa Hilda z besnost jo izvedbe svojega načrta. Podala sc je v nek detektivski urad. kjer je povedala, kaj jo teži. Kakor običajno- jt prišel M dan tudi ta večer pozno domov, toda gospa Hilda je bila daleč od tega, da bi pobesnela, kazala je celo brezbržnost — saj je pričakovala, da se r bo maščevanje zanesljivo posrečilo. Neko! ko dni pezneje — in medtem je Milan redno prihajal pozno domov — je prejela poročilo detektivskega urada, ki se je glasilo: »Prvič. Milan je zapusti p samo točno ob šestih in se je vrnil šele naslednjega jutra.« Takšna so torej njegova važna delni »Drugič, po odhodu iz pisarne je šel v neki restoran večerjat, nato se je pedal do male vile v okolici, ki jo je zapustil kmalu po polnoči.« Porcčevalc so bili v prieakevenju. da bo hotela gospa Hilda takoj nastopiti, pripravljeni priskrbeti ji ključ do vile skrivnih ljubezenskih sestankov, da bi razkr nkanje bilo še učinkovitejše. To sc vendar pravi detektivski bseri! — si je mislila gespa Hilda. Tokrat te bo doseglo-moj drag' Milan! Ko torej nekega lepega večtra Milana ni bilo domov, je odšla gospa Hilda v spremstvu dveh čuvarjev časti v vilo Pozor. Milan, usoda sc približuje! Mudi se že tik vile, ki lež v globokem spanju. Zlo" česti ključ rožlja v ključavnici, gospo sprejme popolna tišina. Stopili so nadstropje više — vrata — v kratkem bo zazvenel tehtni »V imenu zakona!« Pa ne, vrata se udado na prv' pritisk in so sedaj odprta. Trojica vleče na uho. slaviti je enakomerno dihanje iz temnega prodora. Eden izmed čuvarjev čast; je naM stikaio. Ko se je zabliskala luč, je gospa Hilda odkrila posteljo, pravo zakonsko posteljo, a globoko med blazinami n edejanv ni spal nihče drug ko Milan sam, pokojno. Gospa Hilda. ki je b 'La pripravljena na dramatičen prizor, je spravila iz sebe komaj osupel odlomek s ta vka: »Toda. Mi ian!« Skočil je prestrašeno s postelje n vprašal: »Kaj pa je? Kaj delaš tu?« »Kaj pa ti tukaj delaš? In kje je ona govori!« »Ona? Kdo?« »Tvoja ljubavnica!« Pa zaman sta se agenta trudila in preiskala vse kete in omare, pogledala za stole in zavese. Razen moža ni bilo v hiši nobene ž ve duše. »Ali si znorel? Kaj delaš tu?« »Nu, tehtnico spravljam v ravnotežje.* »Katero tehtnico?« »Tehtnco svojega spanja! Ali veš, da sem odtlej, ko živiš t družabno žvljenje. za dva tisoč ur spanja v izgubi? Ti spiš tudi nodnevi. kajne? Jaz pa delam in hočem spati, kadar mi je pač mogoče.« Gospa HIda se je zgrudila v stol. agenta jo gledata vsa osupla »A komu pripada ta hHa?« ie vprašala na posled z zadnjo močjo. »To je vila. ki v njej ta čas nihče ni stanoval, pa sem najel sobo. da bi si mogel nemoteno odpočiti « Agenta sta odšla. L. p. Za smeh in dobro voljo KRASNA STVARSTVA Mlada žena po poroki: »Kaj bom kuhala tudi? Jaz, žena, krona, stvarstva!< Mož: »Saj ti ne bo iz te krone noben biser padel!« RAZLIKA Hči: »Oče, kakšna razlika je med neprijetnostjo in nesrečo?« Oče: »cisto enostavna. Ako se mi od trge hlačni gumb je to neprijetnost, :d;o ga mi tvoja mati ne prisije je to nesreča.« ZALJUBLJENA Mož ob zlati poroki: »Kajne, stara, ti me danes še velno tako ljubiš, kakor si me ljubila pred petdesetimi leti?« žena: »In v mislili na najino ljubezen sem danes vse kosilo presolila!« DEJANSKO Fant: »Tvoje pismo sem stokrat poljubil.« Kuharica: »Res!« Fant: »Da, ker je dišalo po svinjski pečenki!« OGLAS B AHACA »Včei-ag sem zgubil 30O0 lir, kdor jih je našel, jih naj obdrži. Janez SmO«a.Pri nas je Sole nadloga, ker okrog kadečega se štedilnika kadi tudi kuharica.« NAJLEPŠI USPEH ženitbeni posredovalec: »Nobena posredovalnica moje stroke v celi Evropi ne more zabeležiti takega uspeha, kakor moja. Svojo taščo - vdovo sem poročil v Južno Ameriko!« LAKONICNO Nevesta ženinu pred poroko; »Ali si pripravljen ? « Ženin: »Na vse!« MIGLJAJ Mož: »Oh, Ančka, kako si hlordna!« žena: »Ker nimam kožvJia!« Križanka št. 136 Vodoravno: 1. preprost zavoj, ki se nosi v roki; 5. naprava, pristroj: 9. pojav v gorah; 13. poganjek, odrastek, stroka, področje; 15. hitro mine, ne sesa daleč'; 18. hrepenenje, nada; 20. drvarjevo orodje; 21. kratica za kemično prvino; 23. mogočna, velika izradba, ki je služila v srednjem veku kot utrdba; 24. kazalni zaimek (množina); 25. služ; večinoma samo pešcem; 27. esebn. za mek (množina); 28. rimljanski bog vojne; 29. ploskovna mera; 30. podaljšek hrbtenice pri živalih; 31. šop slame: 33. žito; 35 japonska mera; 36. predlog; 37 v tla zabiti tramovi; kipi, spomemki; 38. grd. cdbjajoč; 40 raj. prebivališče grških bogov; 43 pripadnik evropskega naroda; 44 nesreča na morju; 46 vseučili;:<(, mesto v Angliji; 47. slovenski pesnik; 48 nasprotje tcleea; 49 podzemeljski hodnik; 50. osebni zaimek; 51 primirvno prometno sredstvo; 52. predlon; 54. medmet: 56 dogovorjeno znamenje, dejstvo, ki dopušča nadaljnje sklepanje; 59 medmet: 60. francoska moda za časa kra'ja Ludv-ka XIV ; 63 vrsta vina: 67. človek, ki ga v doscglj;v bližini obdaja okoli in okoli morje: 68, skupen, soglasen, za vse enak; 69. kratica za circa; 71 reka v Armeniji; 74 začeUk anit a: 75 mestece v Poadiž ju; 77. grka trka; 7S k. h (lat); 79. svetopisemska oseba: 81. gora na Korziki (Montc d'. .); 82 najmanjši snovn; delci; 84 žival, ki nastopa v pravil cah; 96 važna oseba v ^'vlnem pesto-n+ku; 8S obrok hrane (dvojina); 89. <'uži v rek'amnc ali razula^cvnlne svrhe; 91. država v USA: 93. doslej so jo |ecDj eamo Izraelci; 94. medmet: 95. predlog: 96 medmet; 98 zemeljska obrambna naprava; 99. na*iv; 100 živaski glas: 101 neredna zgodbica, smeš nca: 102 okrai:an vezmk; 104 moško ime; 105. pol kače; 106 kuhano pšeno: 108 nikal-nica: 109. -'koda, uničenje: 111. pritok Ur.ila; 112. manj:c tiskovine, ki se j:h poslužuje zlasti politčna agitacija; 114. slovensko ime dveh mesecev; 116 naselbina; 117 kai se pri sadu največkrat zavrže: 118 svetopisemska oseba Navpično: 2 pr ček »vanje hrepenenje; 3. neresnica: 4. pokrajtna z Zadnji Indiji; 5. turki fevdalec; 6. veznk; 7. okrajšan podredm veznik: 8. večja naselbina; 9. prileten, žc dolgo živi; 10 zimski pojav: 11. glej 7 navpično: 12. del vrednostnega papirja, ki se odreže; 14. prir»adn:k evrorskeca naroda: 16. mesto v Romuniji; 1". bedak, neumnež: 19. sc klati brez dela od kra;a dr. krnja; 21. pevski glas; 22. dr/e.va v USA: 24. alavno mesto az:jske drža- ve; 26. pomladanska cvetica: 30. leposlovno delo; 32. število; 34 besedica, ki podkrepi napoved, da sc nekaj dodaja; 36 medmet; 37. prenašalec vesti, pisem; 3St vrtnina; 41. samo; 42. veznik; 43. .nerabljen: 45. obveščati, ra-portirati; 47. grobar; 48 bolezen: 53. igra: 55. diplomatske služijo za občevanje med državami; 56. podnebni pas, okraj, predel; 57. slavnostn- ogenj; 58. zabava; 60 grška črka; 61. podredni veznik; 62 glej 105. vodoravno; 64. število; 65. da (lat.); 66. ploskovna mera; 70. država v USA; 72. muslimanski post; 73. otok v Donavi pn Oršavi; 74 kraj v cerk-n>ki občini; 76. glavno mesto evropske države; 77. žensko ime: 80. število; 81 patriarhi, ugledni starejš- možje; 83. pesem; 84. začetek zlobe; 85. ljmlska pritrd lnica; 87 mednarodni jezik; 88. kultura: 89. predlog; 90. kazalni zaimek; 92. zaslomba. pomoč; 94 žensko ime; 97 otok v Sundskem otočju; 100 bi žnja sorodmea; 103. vulkanski zmeček; 106, obžalovanje; 107. podredni veznik; 109 otok na Jadranu; 110. ocena, urejenost; 112 v ski spclmk; 113. italijanski spolnk; žalni zaimek (množina); 115. predlog. Z£ogovnica št. 53 a — bo — bral — ca-— ca — ce — ci —-čin — člo — da — da — di — di — dik — lob — gi — gu — ho — hor — jan — je — je — ji — ka — ka — kar — kar — ki — ki — ki — kle — ko — ko — krat — li — lja — lje — man t — me — mi — mir — na — ni — ni — ni — nje — no — o — po — po — rec — se — sko — sto — stru — sv o — ši — ško — šni — taj — tar — ti — ve — ve — vec — vo — v o — vsa — z: v. Iz teh zl<»gw sestavi 22 besed s pomenim: 1. slovansko moško ime (Vitalis), 2. pritok Drine, mesto v Srbiji, 3. črnogorsko plcm<\ 4. naslov Gregorčičeve pesmi, 5. mesto na Koroškem. 6. ptiea selivka, 7. gorovje na Štajerskem. 8. slovenski ilustrator (u. 1901), 9. mesto v Ljubljanski p »krajini, 10. mesto na Gorenjskem, 11. kemična prvina, 12. drag kamen, 13. azijska država, 14. nedoločen prislov časa, 15. dižava v Sev. Ameriki, 16. slovanski narod, 17. nasprotj ) suženjstva. 18. mesto na vzhodnem Ceskern, 19. reka in mesto v južni Srbiji, 20. obmorska trdnjava v Sredozemlju, 21. korotanski slovenski vojvoda, 22. rimski cesar konec 3. stl. Prvi zlogi vsake besede, z\rrstoma brani, pove 16 citat iz Levstikovih Lesnik. Rešitev križanke št. 135 Vodoravno: 1. poraz« 5- mamuti, 10. skop. 13. oreh. 14. beluš. 15. želod. 18. lep, 19 kosec. 20 vazal, 21. je. 22. il. 23. norec. 24. tenak. 25 kap. 26. Jcrec. 27. ponev. 28. tura. 29. Arabec. 31 korec, 32. pare. 33 oven. 34 selec, 35. teUca. 37. amen. 38. dem k. 39. kakor. 40. rak. 41 Rabar. 42. sden. 43. Ra, 44. ar. 45. naval. 46 Banat. 47. kot. 48 dober, 49 dopis, 50 sako, 51 metan. 52 reven. 53'. varam. 54 poset. 55. Tover. 56. majav. 57. Ares. 58. robec, 59. gorat. 61 let, 62. napet. 63 nadev. 64. žc. 65 mu. 66 pevec. 67 boben, 68 Vič. 69. Memel. 70. meter, 71. davi, 72. Apatin. 74. satr. 75. koža. 76. Opel. 77. lanac. 78 zabela. 80. mrak. 81. veda. 82. ataman. Navpično: 1. poliet. 2 orel. 3. rep, 4. ah. 5. mesec, 6. cela. 7. muc. 8. uš, 9. Iža- nec, 10. slak. 11 kol. 12. od, 14. borec, 16. Ezav, 17. repa. 19. koren. 20. venec. 21 jarec, 23. noben, 24. torek. 25 kurir. 26 davek. 27. polir. 28. talen, 30 romar. 31. Kema', 32. pe-ket. 34. sobar, 35 tslas. 36. anatom. 37. Aral, 38. daven, 39. kin:n. 41 rabat. 42. saper. 43. rokav. 54. notes. 46. Bovec 47 karat. 48 devet, 49. deset. 50 sajav. 51. morem, 52. robec, 53. varen. 54 paluba. 55 topel 56 moder, 58. raven. 59. gaber. 60. peči. 62. nemil. 63. notica. 64. žival, 66 petek, 67 beta 68. važen, 69. mapa. 70. mana. 71. doba. 73. por. 74. sad, 75. kam. 77. le, 78 za 79. as Rešitev zlogovnice št, 52 1) Kočevje. 2) Laertes. H) Evmenide, 4) Veronika, 5) Erotika, 6) Tok jo, 7) Arabija, 8) orkan. 9) Sveta gora, 10) Tržič, 11) Rienzi, 12) Ebro, 13) Jaen. »Kleveta ostreje reže kakor mec.c gchriftleiter - Urejnje: Rudolf Ozfem. — Fftr »N* G.c als Drnckstelfe • Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Fiir den InseratenteU verantwortlicn - Za Inseratni oddelek odrov ar la* Ljubomir Volčič ■