I. itnilta.
I IjiHjmH. i pdik. I Jnnrja I9IZ.
m. lito.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........ 12*—
četrt leta 6*— na mesec   ......   -   2*—
v upravništvu prejema*:
celo leto.......K 22*—
pol leta ••••••»  m IT—
četrt leta......, 5*50
na mesec   • .      .  .  #   . 1*90
Dopisi nai se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petrt 12 vin., za trikrat ali večk at po 10
vrsta 20 vin. Pri večji
Upravništvu naj se pošiljajo to te admin
nedelje m
enkrat po 14 vin., za dvakrat po in zahvala vrsta 16 vin. Poslano ifah po dogovoru, reklamacije, inserati itd. stvari.
številk* netU tO vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobni vpeslatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarn*" telefon it 81.
.Sfovenskl Narod za AvstroOgrsko;
celo teto , pol leta a četrt leta na mesec
K 25--. 13— . 6-50 . 2*30
velja po posti:
za Nemčijo: celo leto.......K 39**
za Amerike m vso9 drage dežele: celo leto......K 30»—
Vprašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo: Knaflova allea it S (spodaj, dvorišče levo), telefon it.SO
Vlado in deželni glavar.
Kranjska dežela torej nima deželnega glavarja in naloga vlade je, da postavi ria čelo nase dežele novega moža. Vlada je doslej na Kranjskem navadno imenovala za deželnega irlavarja tistega moža, ki ji je bil najbolj simpatičen, v katerega je imela največ zaupanja in ki je imel trdno zaslombo v največji stranki deželnega zbora. Vlada ni pri imenovan;^ stavila nikakih pogojev na deželnega glavarja, temveč ga je vedno imenovala popolnoma brezpogojno. Tndi ravnokar odstopivši deželni glavar pl. Šuklje je bil od vlade brezpogojno imenovan, ker je bila vlada mnenja, da pl. Šuklje ne bo zapustil onega stališča., ki so se ga držali vsi dosedanji deželni glavarji in ki bi moralo biti svoto vsakemu glavarju. In kar mi najbolj očitamo bivšemu glavarju pl. Šukljetu, je to. da se je. kakor je bil brezpogojno od vlade imenovan, ravnotako brezpogojno pokoraval sedanji deželnozbor-ski večini, to je klerikalni stranki. In še le zdaj, skoraj po štirih letih, jo začel čutiti, da ne more kot deželni glavar slppo slediti ukazom klerikalne strankp. Njegova vest in njegov lastni politični ugled mu tega nista več dopuščala. In tako je vrgel paško v koruzo in šel brez vsakpga hi upa . . .
Bivši deželni glavar pl. Šuklje se ni zadosti zavedal svojega odgovorne $ra mesta, kamor gra je poklicala v»ada. In kot tak se ni niti posluževal tiste pravic«, ki mu jo daje deželna ustava. Deželni glavar je glavar eeie dežele, ne pa glavar prista-aev samo ene politične tranke. Njemu mora biti na srcu interes celokupne dežele, interes vsega prebivalstva v deželi. In dolžnost dež^ne-glavarja je, da pazi na to, da deželni odbor, v katerem odločuje veČina, ne izrabila te svoje moči v tem ali onem strankarskem interesu. Ta dolino?* mu daje tudi pravico, da si-sf?.ra gotove sklepe deželnega odbora, k» 6o po njegovem mnenju na škoco deželi, ki spravljajo deželno imetje v nevarnost ali ki so krivični, prot?7»ostavni napram posameznikom ali korporacijam.
Pl. Šuklje se pa nikdar ni po-slnzeval te svoje pravice, nikdar ni inh'b'ral    kakega sklepa deželnega
odljor^i, temveč je mirno gledal in dopuščal gospodarstvo dr. Lampeta & Komp. Ni nam treba v to svrbo ponavljati vseh onih sklepov, ki jih je skjenila klerikalna večina deželnega odbora pod predsedstvom in z do\ oljcnjem pl. Sukljeta v interesu ene stranke in v škodo neklerikalnih dtžel&nov, ker so predobro ?nani. Ponoviti moramo le dejstvo, da pl. Šuklje ni inhibiral niti onih sklepov deželnega odbora, ki so bili očitno bejketnega značaja.
To enostransko gospodarstvo klerikalne stranke je pa, kakor znano, rodilo zelo neugodne in naravne s« pogubne posledice za deželo Kranjsko. Nepobitno dejstvo je, da se gospodarstvo kake dežele nikakor ne more voditi enostransko, ker se s tem uničuje celokupni razvoj dežele. Tu tako je morala priti dežela vsled brezmejno enostranskega gospodarstva klerikalne večine v deželnem odboru in vsled pasivnosti dež. glavarja pi. Sukljeta v položaj, ki je ee-lo po priznanju referenta dr. Lampeta — v finančnem oziru skrajno neugoden.
Iz tega polož tja pa mora tudi na.ra vlada izvajati potrebne konsek-venc*\ Imenovanje novega deželnega glavarja ji nalaga dolžnost, da si po svoji moči in v svojem delokrogu zagotovi v javnem interesa neko jamstvo, da naslednik pl. Sukljeta ne bo igra! v deželnem zboru in v deželnem odborn tako klavrne vlosre kakor jo je igral pl. ŠuklV.. Vsej je veudar tudi v interesu vlade in države, da se gospodarstvo klerikalne stranke v deželnem odboru ne nrdaljnje \ toj meri in v tej smeri, kakor dezdaj Deželni glavar ne sme biti samo. pristaš in ekcekntor ene politične stranke, temveč, mora biti predvR? m čuvar javnih interesov cele dežele. Ved^o in povsod mora imeti pr^d očmi koristi cele dežele, vseh dežela nov.
Sedanje strankarsko gospodarstvo, ki ga je etablirala klerikalna sttanka v deželnem dvoren, pa mora našo deželo dovesti prej ali slej do gotovega mina. In država vendar ne more gledati in dopuščati, da veled poymstljivosti ene osebe, ki jo je vladu postavila na čelo deželne nprave ter ~o opremila s svojim zaupanjem, propadti cela dežela. Ce bi pa država to dopuščala, tedaj pa brezdvomno po dopedanjib izknšnjab v naši deželi
sogiaša s sedanjim klerikalnim deželnim gospodarstvom, ki je v diametralnem nasprotju z interesi celokupne dežele Kranjske. To je pa že z ozirom na nalogo, ki jo mora vršiti napram svojim državljanom, neverjetne?.
Naloga in dolžnost vlade je torej, i*a zahteva kot pogoj pri imenovanju novega deželnega glavarja kranjskega, da bo proti strankarski strahovladi in strankarskemu izkoriščanju deželnih naprav in sredstev vedno ir povsod varoval višji interes cele dežele in s tem posredno tudi interes cele države.
ljiljana u letu M
Ljubljana je bila vse lansko leto brez občinske avtonomije. Vse leto je vlada! na magistratu vledni komisar ki je reševal samo najnujnejše posh, ki se tičejo občinske nprave in občinskega gospodarstva.
Posledica tega je bila. da je Ljubljana danes tam, kjer je bila pre1 peldrug'm letom, to se pravi, v Ljubljani je na vseh poljih zavladala stagnacija in izvedlo in izvršilo se ni ničesar, kar ni bilfj v okviru ozko omejenrga delokroga vladnega komisarja.
Moderna doba pa zahteva napredek tudi ■-. gospoda* o^?m hi socijalnom življenju in to neprestani in neprekinjeni napredek. Kjer tega napredka ni. je to znak gospodarske in socijalne zaostalosti.
Ljubljana je torej 1. 1911. v gospodarskem in socijalnem oziru nazadovala zakaj tudi stagnacija je korak nazaj.
leda nazadovala ni po svoji krivdi, marveč po krivdi tistih temnih elementov, ki snujejo dan in noč naklepe, kako bi Lj'Tbl'ano, kor je po svoji pretežni večini napredna, uprope stili in jo končno u kovali v klerikalne verige.
Klerikalna deželnozborska večina je zvarUa nov občinski volilni red za Ljubljano, rreračunjen zgolj v to, da bi tudi v deželni prestolnici pripomogel klerikalcem do gospodstva. Klerikalci so vedeli, da te mon-strozie volilne reforme vlada ne bo nikdar odobrila, ako se ne zgodi nekaj i/rod nega.
Ker niso bili nikdar izbirčni v >voj*h sredstvih,   so enostavno de-
nuncirali vladi župana Ivana Hribarja kot veloizdajalca ter s tem dosegli, da zopetna izvolitev Ivana Hribarja za župana ni dobila vladarjev etra odobrenja.
S tem so izvali župansko krizo, ki je bila za Ljubljano tem pogubne jšs in usodepolnejša, ker so bili celo v napredni stranki krogi, ki niso spoznali klerikalne igrre in niso opazil* gonilnih moči, ki so bile na poslu z** kulisami županske krize.
Vkljub t^rou, da Hribarjeva iz-v.rtev ni dobila vladarjeve sankcije, je bil Ivan Hribar izbran ponovno za župana.
To je bila voda na klerikalni mlin. Klerikalci so hiteli proglašati napredno stranko kot družbo očitnih relelov proti cesarjevi volji ter vladi šepetati na uho, da ne sme v emi-nentnem državnem interesu trpeti, da bi v Ljubljani ae nadalje imeli glavno besedo taki »antidinastični, nenatrijofični in destruktivni« ele-moni i kakor so naprrdnjaki.
Vlada je kajpak rada verjela klerikalnemu natolcevanju ter drage volje storila vse, kar so ji z naj-nedoižreišim obrazom na svetu na-svetovali klerikalni Mcfisti.
Me6tni občin«ki svet je bil raz-pusten, na mag:strat je bil postavljen vTa^ni k-misar, vrhu tega pa je bi?a uzakonjena tudi od klerikalne deželnozb^rske večine sklenj^rva .>b-einsk« volilna reforma za ljubljansko mesto.
Klerikalci so od radosti in veselja po^kakov*!: in zadovoljni meli roke saj so se jim izpolnili vsi načrti, da so se upravičeno lahko nadejali, da jim Ljubljana v letu 1911. kot zrelo jabolko pade v narorje.
In zarodilo se je, da je ljubljanski napredni deželni poslanec dr. Opažen odložil svoj mandat in da je bil državni zbor razpnščen, še predno so bile razpisane občinske volitve Ijnbl^ar.ske.
To je bilo naključje, ki so je kie-rikaJe: pozdravili z največjim zadoščenjem in veseljem. In kako tudi ne?
Saj «o vzpričo nove volilne reforme z vso gotovostjo računali na zanesljivo zmago pri občinskib volitvah. In da ;rm mora po zmajri pri občinskih volitvah sigurno pasti v rok** tudi ljubljanski deželnozborski in državnozborski mandat, o tem so bili trdno prepričani, ker so, ojona-
čeni po svojih prejšnjih uspehih, krepko verovali v neopotečo svojo srečo.
Toda kolo sreče se je preokreni-lo: Klerikalci so obračali, napredno prebivalstvo ljubljansko pa je obrnilo!
Tepeni in i razbitimi glavami se izšli klerikalci iz občinskih volitev; meseca aprila, iz deželnozborske volitve meseca maja in iz državnozbor-ske meseca junija, nad Ljubljano pa je zopet zavihrala belo - modro - rdeča trobojniea kot znak napredka, narodnosti in svobode.
Gradovi, ki so jih klerikalci glede Ljubljane zidali v oblake, so se jeli vkljub vladnemu komisarju na magistratu podirati, do temelja pa so se porušili ob nadomestni deželnozborski volitvi meseca oktobra.
Dvesto klerikalnih glasov manj, kakor pri volitvi v mesecu maju, to je dokaz, da gre klerikalizera v Ljubljani nevzdržno rakovo pot.
Napredna misel pa se poglablja* in napreduje.
Napredna Ljubljana je srečns* prebolela vse težke krize, ki jih ji je doneslo 1. 1911, in danes stoji, v jedru krepkejša kakor kdaj preje, pred obnovljenjem svoje občinske avtonomije.
V kratkem dobi svojega občinskega poglavarja, moža, ki mu zaupa vse prebivalstvo.
In ko bo zaseden stolee mestne* ga župana, takrat se prične dobo resnega, požrtvovalnega in neutrudnega dela za razvoj in napredek ljubljanskega mesta, za blagor in prospeh ljubljanskega mesta.
Nadomestiti bo treba to, kar so je v poldrugoletnem medvladju vladnega komisarja na magistratu zamudilo!
Leto 1911 je bilo leto surovih borb, letošnje leto bo posvečeno podvojenemu delu!
Narodno - napredna stranka be> posvetila svoje moči mirnemu in resnemu delu za blagor in napredok ljubljanskega mesta.
V tem stremljenju pa jo bode podpirali vsi dobrom isleči ele-mGnti* , * •
Mir na obzorja.
Dunaj. 4. jannarja.
Dve važni vesti prihajata danes iz Carigrada.   Ministrski predsednik
LISTEK.
Trils kralji.
Spisal C. G o 1 a r.
Bil je čas najdališih noči in solnce se je podnevi tišičalo obzorja ter zahajalo sredi popoldanskih ur. Vreme je bilo lepo in hladno, le včas se je dvignil suh veter sem od puščave, ki je razgreval zrak ter prinašal s seboj cele ob'ake rdečkastega prahu. Večerna zarja je gorela v t^mno bagrenem plamenu, ki je čudno odseval na nebu in se lil od vzhoda do zahoda.
Kraljeva palača je stala na visoki terasi, pod njo in okoli nje so se vrstile nizke hiše dvorjanov, in dalje od njih nanol razpadli stanovi suž-flje^a ljudstva.
Večerna zarja je že ugasnila, in zdaj se je nebo pokrilo z zvezdami tako negosto, da so se komaj ločile druga od druge na temnomodrem ozadju. Kralj G^špar je ravno vstal od večerje. Gladil si je dol<ro sivo brado in hodil po sobi, ki je bila nizka in široka ter polna čudnih, dragocenih vez po mizicah, sklesanih iz svetlega kamna. Po stenah je visela ogromna vrsta slonovih zob in s ti-grovimi kožami so bila zastrta tla.
»Proroki so govorili, da se bo rodil novi kralj, ko bo noč zmagovala nad solncem, in bo od zahoda prihajala oblast. Čakam ga že dolgo, da se mi je brada obelila.
»Ali slišiš.« je poklical svojo ženo, ki je leoria na dolg naslonjač in se zavila v težke tkanine. »Ali slišiš, zdi se mi, da je prešel čas mladega kralja. Stopiva na balkon, morda se že pokažejo znamenja na nebu.«
»Ah, pojdi s svojim mladim kraljem. Midva ga ne dočakava.«
Kralj Gašpar je odgrnil težke zastore in se ozrl na vzhodno obzorje.
»Vstani, draga moja, in poglej! Slabe so že moje oči, in ne morem dobro ločiti. A zdi se mi, da vidim čudno luč, ki ne more prihajati od solnca. zakaj noč je.«
Kraljica je pogledala in vzkliknila:
»Čudna luč je to! Ni od solnea in ne od meseca. Počakajva, da vzide popolnoma.«
Stala sta in čakala, in naposled reče kralj:
»Prorokovano je tudi, da bo novemu kralju zasvetila velika zvezda, ki bo oznanjala njegov prihod. In bilo bi čudno, ako to ni tista zvezda, ki so jo napovedali proroki. Le glej, kako se žari, in kako veličastno grmado pušča za seboj. Vsenaokoli se razliva tajna svetloba in bliskajoča se plamenica gre sijajno svojo pot. Umikajo se zvezde pred njenim zlatim viharjem, in kakor v vrtincu se mešajo nebeški svetovi. Da, resnica je, kar so govorili proroki, roditi se ima novi kralj, in velika zvezda z bli-skajočo vihro za seboj kaže pot, kamor nam je iti.«
Sklical je kralj svoje hlapce, da so mu osedlali kamelo, oblekel se je v kraljeva oblačila in se nemudoma odpravil na pot. Pred odhodom je dejal kraljici:
»Spodobi se, da novemu kralju prinesem kaj v dar, in zdaj ne vem, kaj bi izvolil. Svetuj mi!«
Ker sta bila oba, kralj in kra-• Ijica skopa, se nista hotela odločiti i niti za slonovo kost, niti za zlato, 1 temveč sta menila, da bo najbolje.
ako ponese v dar mlademu kralju . lepo dišeče mire. Na tihem pa si je I kralj Gašpar mislil, da bodo že drugi j storili svojo dolžnost in obdarovali I novorojenca.
Odpravil se je na pot s kamelo in tremi hlapci ter šel v smeri, kamor je kazala zvezda.
Zgodaj zjutraj, ko so že zašle večerne zvezde, ga je pot pripeljala mimo njegovega soseda, ki je bil kralj MeThar.
Potrkal je s svojo težko že'ezno palico ob vrata njegovega gradu in zaklieal:
»Vstani. kralj Melhar. Novi kralj neb-s in zemlje se ima rod'ti! Vstani, da se mu pokloniva in prinese va svoje darove.«
Kralj Melhar je bil še v postelji s svojo mlado ženo in se je potuhnil ter se ni hotel oglasiti staremu kralju.
Tudi lepa in mlada kraljica je čnla, a ker se je bala za svojega gospoda, mn je šepnila:
»Nikar se ne oglasi, že SOpet je sitni, stari Gašpar spodaj. Ako sam
ne more snati, naj bi vsaj druge ljudi pustil pri miru. Objemi me, dragi moj Melhar, in nič se ne oglasi!«
A težka železna palica je znova udarila v duri. in Gašparjev glas se je zaslišal:
»Vstani, Melhar! Novi kralj se ima roditi.«
»O kakšnem kralju le govori! Saj si ti kralj in naj'n sin še ni prišel na svet, Gašpar jeva kraljica pa je prestaja, da bi mu rodila sina. Sit-než si*n'!«
Ker ni bilo miru, je vstal kralj Melhar s težkim srcem in se odpravil na pot. Tudi dnrove je vzel za mladega kralja, a ker je bila kraljica nejevoljna, ker se je morala ločiti od svojega soproga, mu ni dovolila drugega vzeti s seboj kakor meh kadila.
Proti večeru sta dospela v sosednje kraljestvo, ki je bilo last kralja Boltežarja. Ta kralj je bil pagan in ni veroval v proroke in na mesijo ni upal. Bil je zamorec in ni imel žene, ampak samo linbico.
Kralja, Gašpar in Melhar, sta stopila s svojih kamel in se napotila v kraljeve sobane. l>3hl je, ern in ves razgret od vina in Jjub-zni, v naročju svoje mlade, prelepe ljubice. Tudi ona je bila črna, in njene oči so gorele kot eo^ee, in njene ustne so rdele kot duša rubinova.
»Poslušaj naju, Boltcžar! Novi, mogočni krali se ima roditi, ki bo vladal nebo in zemljo. Pojdi z nama, da so mn poklonimo in ga obdarnjemo. Svetla zvezda nam ho kazala pot, kakor so povedali proroki.«
Kralj Boltežar je objemal svoja ljubico in nazljivo poslušal.
»Še nikoli nisem slišal o kakem novem kralju, in tudi o zvezdi ne ia prorokih.«
»Le pojdi, Boltežar! Ko se zmrači, bo& zagledal velikansko in žarko zvezdo. Sedem vogljev ima, in za njo se vleče oarromen snop kakor reka isker in bliskov. Vstani in pogej!«
Vstal je in se ozrl na nebo. In glej! Prav nad gradom se je vlekla naprej po nebu orjaška zvezda. Z bli-ščečimi strelami si je sekala pot in s široko žarko metlo je pometala.
Boltežar se je nemudoma odpravil na pot in vzel seboj srebrno posodo, ki jo je napolnila njegova ljubica z darovi za mladega kralja. Nabrala je zrn čistega zlata, žarečih paličic in zlatih novcev, kovanih ▼ Rimu. Vsa solzna sta se poslovila, in trije kralji so zasedli svoje kamele ter šli v tisto stran, kamor je kazala zvezda. In glej v tretji noči pridejo na pastirske poljane, in tam nad borno si«jo se je ustavila zvezda. Bila je velika svetloba vseokrog, in pele so pastirske piščali.
Stopili so v hlev, in tam med volom in osličkom je ležalo v jaslih novorojeno dete. Zlata mavrica se je spletala okoli njega, in presledek smehljaj je pozdravljal kralje. Gašpar in Melhar sta se n*rko priklanjala in zažigala kadilo, Bol+ežar pa je trosil zlato mlademu kralju.
A znnsj so cvetele zvezde in oven in jagnjeta so klečala na paši.
Said paša ja poslal valijem (okrožnim predstojnikom) v evropski Tnr-čiji eirknlarni telegram, ▼ katerem pravi: »Prepričan sem, da pride med Italijo in nami v kratkem času do miru, ki bo obrani] naši državi čast in prestiž. Storite vse potrebno, da se varuje naš notranji red in da končajo vsi nevarni spori med prebivalstvom.« In drnga vest: Turska zbornica je danes med velikimi ta-multi in ob burnih prizorih sklenila pričeti razpravo o spremembi ustave v smisla raz&irjenja sultanovih vla-darsVib pravic z os:rom na razpust zbornice. S 100 : 90 glasovom «e :o »borniea izrekla za načelo, da naj ▼ bodoče tndi turški sultan ima pravo razpustiti parlament, ne da bi bil vezan na votnm senata. Opozicija hoče sklepanje o tem predlogu na vsrk način preprečiti ter grozi z naj-ekstremnejšo obstrukcijo.
Te dve vesti se morata citati ena poleg druge, da razumemo vsa ona domnevanja, ki jih razširjajo slasti nemški listi o skorajšnjem koncu turško - italijanske vojske. Nemški in avstrijski posian:k baje že pritiskata v Caricradu in R'mn in angelj miru bo skoraj zatmhon-tal svoj Gloria. Sam turški minister-aki predsednik to naznanja.
Bilo bi dobro in bilo bi pozdravljati ne le s splošno eloveškepra s*a-lift?a. tem vrč tnn*i z vidika evropskega miru, da se skoraj konča krvopre-litje v Tripolitaniii. Grof Aehren-thal je v dele<racij°h izjavil, da ogroža turško-italijanska vojska tembolj status qno na Balkanu, čim dalje traja. Zlasti Milovanovič j? označil položaj na Balkonu kot skra;no resen, v bolgarskem s^brnnjn se množijo glasovi, ki prorokujejo nesrečno in hndo spomlad.
Turčija sama se nahaja v najhujši krizi; le s težavo tlači ofieijal-no mladoturštvo, neštevilne iskre upora in revolucije med mehame-danskim prebivalstvom in čeravno ^e vest, ki smo jo popoldan z-^1 el^ž;li, da s° namreč Carigrad nahaja v cblasti revolucijonarn;h mas in da je bil vojni minister M^hmut £v-fket paša nmorjen, n' potrdila, je ven ?ar za razmere, kakršne vladajo v e-n-tru turške države veleznačilna. Mnogo resn^iše pa so še vecti. ki prihajajo iz Makedonije in Albanije; eol-niško g'banje se zopet pojavlja z veliko energvio, ki ^'e tem zmčilneVa. ker se razvija pod najbolj neugodnimi okolnostmi — v hudi zimi ter da sklepati o dogodkih, ki j:h smemo pričakovati na spomlad. Turčija se nahaja v notranjem raznadu, ki je huiši kakor kedaj poprej in proti kateremu očividno ni nikakega leka več.
Deviza tnrških državnikov mora tedaj biti: ohraniti in zdržati kar s«e da. Vsak dan tnrško-italijanske vojske pomenja otežkočenje notranjega položaja in nasrroreaden^e novih nevarnosti. V tem smislu je razumeti eirkniarno brzojavko Said paše, ki nima le namena dokumentirati svetovni javnosti miroljubnosti Turčije ter prenesti vso odgovornost za nadaljne bojne dogodke in niih posledice na rame Italije, temveč predvsem napraviti v lastni državi vtick. da borlo zunanja z^pV+ke skoraj končane, nakar bo vlada s tem večjo pozornostjo in tem strožjo roko lahko pričela urejevati notranje razmere. Miroljubni brzojav turs'e-ga ministrskega predsednika je to-iej predvsem grožnja notranjim sovražnikom in nasprotnikom.
Povdariti pa je seveda pri vem. da je teVsram S^;d paše tudi dra^o-
een doknment splošne ntmjeno«ti turške države in izraz resnične *elj. po končnem miru k Italijo. Na drogi strani pa nikakor ni dvomiti, da obstojajo in so vedno bolj ojačajo tndi v apeninski državi mirovno ielje in stremljenja. Tembolj čudno ae nam mora zdeti« če slišimo, da vladajo v dunajskih merodajnib krogih iako pesimistična naziranja in da ee »večer tudi demontira vest, da bi bila začela avstrijski poslanik v Carigradu in nemSki v Rimu s novo posredovalno akcijo, ki naj bi bila uvod ▼ skorajšna ofieijalna mirovna pogajanja med obema državama.
Avtentične informacijo priznavajo, da se med obema vojskujočima in zastopniki evropskih velesil, ki želijo v interesu evropskega miru. da skoraj konča turško italijanska vojska, vršijo že dalje časa konfm-dencijalni pogovori, katerim pa «e do danes ni n~sre*;lo doseči v interesu miru najmanjšega konkretnega resni tata.
Predvsem so razmere v Tnrčiii tako nnrejene, stalTšče ministrov in kabinetov tako neerotovo, da manjka na turški strani faktorja, s katerim bi bili definitivni, obvezni dogovori mogoči. Pri sedanjih turških razmerah zlasti parlamentarnih so posredovan ia za mirovna poprajanja sjro-rai izključena. Tembolj pa zato. k^r HtanJVa sLe v°ak<> stvarne pod'--are Turčija namreč bi bila pripravljena k miru le proti temu, da ji Italija vrne Cirenajko ter da da za Tripoli tnnvio primerno denarno odškodnino. Ta b°za je za Italijo povsem nesprejemljiva, ker je proslavila a^ek *jn Oireueike in bi odstop te<ra vilaj?*a pomen jal za njo velik moral ični po raz.
Italijanski diplomati povdarja-jo, da se Ital'ia v mirovna pogajanja pod temi oko^es+mi že radi fesra ne more spuščati, ker ji mir s Tnrc»io ne prinose nik^Vršneca p^ser»neira ItaaVa saj ostanejo bo;ii z Arabci v Trinolitan*ji tudi potem, ko se formalna n^codba podpiše.
It^liia trdi. da je s fi^anei^alni-mi sredstvi se bosrato raložena in da za n?o ne obstoje nikaki prisilni mo-menM . . .
Tak je dejanski poloraj. mofO»V je. da se v kratkem obrnejo razmere na b^liše in da se svs^ievie za tnr«k.->-?tai; ionski mir znatno poboljšajo. Treba zapomniti izrek diplomira, ki j? r^kei: Ce do februar ;a ne konča tnršVo-italiianska vojska, nam zirori Balkan. Te pesimistične besede so žal le nreveč ntemeliene; «"e na trip°lit*n«kih tleh ne ugasne boir<a iskra, bodo na spomlad postaie o»se-i]r trema Bisanzo! žalostna in crrcz-na resnica. _
Gospodine sa suncobranom.
Ivo Vojnovič je spisal novo dramo. Naslov ji je »Gespodja sa suncokretom«. Ravno t;sti dan, ko smo čitali prvo poročilo o tem novem de lu. smo tudi čitali kratko razpravico. ki je potekla izpod peresa znanega slovenskega pisatelja in ki ima naslov »Naši narodni grehih. Ne poznamo še »Gospodje sa suncokretom«, a pisatelju razprnviee »Naši narodni grehi« lahko podelimo imenovanje >;Gospodine sa suncobranom«, kajti njegova razpravica razodeva, da mu velik solnčnik, sestavljen iz predsodkov, nepoznanja sveta in nčaljen-ga samoliubja, zastira obzorje.
»Naši narodni grehitrn Velik? so in nevarni so. Taki so. da bi idealnega Človeka lahko spravili v obup in
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) CDetJe.1
Sedmič ga je pogledal začudeno.
Znoj je pa dejal:
»Stvar je ta. Meni tista roparska politika, ki jo oznanjujejo v Ljubljani pod škofovim okriljem gotovi božji in nebožji namestniki, čisto nič ne prija. V šoli smo se učili o vzvišenosti idealov ljubezeni do bližnjega, do domovine, pri vsaki priliki smo se navduševali za te ideale, zdaj naj bi jih pa vse pogazili in poteptali!! Prijatelj Sedmič, Znoj ni spremenil svojih nazorov, če tudi nosi duhovniško suknjo, in jih ne bol Nikdar jih ne bo!«
»Verjamem tvojim besedam,« dejal  je  Davorin,  »verjamem toliko bolj, ker vem, da si bil svoj čas pesnik. Oprosti, ali še kaj kuješ?« Znoj se je nasmehnil rekoč:
»Malo, to se pravi, kakor nanese.«
»O ljubezeni t«
Kaplana je spreletela lahna rdečica; dejal je:
»Tudi ob priliki.«
Sedmič je zapazil, da je zadel tu ob zelo občutljiv živec Ivanov, zato je prevrgel pogovor zopet na prejšnji predmet.
»Toda škof in njegovi trabantje ti bodo kmalu na sledu, če jim ne boš
dovolj marljivo eejaJ njihove ljn-like,« menil je.
»Ne bo sile.,« odvrnil je Znoj. »Glej! Pred kratkim sem dobil iz škofije oziroma iz njene okolice, kjer se čmarijo vsi tisti ostudni naklepi, naročilo, da moram osnovati tukaj na vsak način »Konsumno društvo«. Pokazal sem župniku dotični dopis; mož, ki je star, siv in nadložen, mi je pa dejal: AH vam niso to brezobzir-neži, ki bi duhovnika imeli najrajši za hlapca? Kar pišite jim, da tu ni nobene potrebe za tako podjetje, ki bi ljudi pripravljalo v nesrečo, telesno in duševno. Naše ljudstvo ima že toliko vere, da ne potrebuje nobene take nove hrambe. Jaz sem res odpisal v tem zmislu, seveda v vdali i h besedah, kot se spodobi za mladega, svežega kaplana, ki mn raste šele mah, pač pa snujem tukaj »Sokola«!
»Prav Ivan!« je vzkliknil radostno Sedmič in stisnil prijatelju roko.
»Marijino družbo pa imam,« je nadaljeval Znoj, »bila je že. ko sem prišel sem. A naša dekleta in fantje so vse drugačne narave kot pa Člani Marijinih družb drugod. Pri nas ie najdeš nobene hinavščine, nobene ze-hrbtnosti, naši mladi ljudje so odkritosrčni. Beremo tudi napredno časopisje in napredne knjige in česar kdo ne razume, me pride vprašat. Značilno je, da so vsi prišli do prepričanja, da klerikalno časopisje lase, daai jim tega ni nihče sugeriral.
dn delajo resne skrbi tndi tistim, U •vat in Ijndi dobro poznajo in vodo,
da so vej narodi na svetu obloženi z velikimi grehi in da so grehi faktor, ki jih je vpostevati pri vsih političnih In naoijonalnih kalkulacijah.
»Toda »gospodino sa suncobranom«, si ni vzel truda, da bi biJ proučil dejanjsko stanje slovenskega naroda in poiskal naše resnične narodne grehe ter poeknail razkriti njih vzroke, marveč je pod mnogoobeta-joč naslov z redkim pogumom sa banalnost naštel nekaj pritožb.
Nekatere teh pritožb so opravičene in šal le preveč utemeljene. Gospodine sa suneobranom ne kolne Slovenije, kakor jo Leopardi klel Italijo, a vendar mora vsakega ganiti njegova tožba, da ga ni izlahka ljudstva s tako slabo narodno zavednostjo, kakor smo mi Slovenci in da ima bržčas vsak narod v Evropi več narodnega ponosa kakor mi.
To jo bridka resnica, ki jo vsakdo občuti in ki je gotovo največji vseh naših narodnih grehov.
»Gospodine sa suncobranom« je šel Še dalje in je povedal, da je te narodne nezavednosti in tega pomanjkanja naroduega ponosa kriv vsaj del našega časopisja.
Priznamo radi, da je v tem ozi-rn marsikaj resničnega povedal. Tisto cinično zasmehovanje septembrskih dogodkov in nj'h izrabljanje za politične namene, kakršno uganja klerikalno časopisje, tisto kleČepla-stvo pred Nemci, ki je čitamo vsak čas v klerikalnih listih, mora vplivati na narodno zavednost in na na rodni ponos kakor strup.
Toda kdor javno obtožuje, mora tudi očitno pokazati na obtoženca in ne sme izrekati    pavšalnih sodb.
To pribi.iamo zaradi tega. ker neČe-mo, da bi na nas obvi^ela le senca kakeora suma. Naš list ima zavest, da je vedno dosledno in z osrojevitostjo pravetra rodoljnbja budil narodno zavednost in narodni ponos in morda bi bili resnltati tega dela večji ?n sijainejši, da ni*o tri velikanske ovire.
Prva je spoznanje, da smo majhen, materijalno in kulturno slaboten narod. To veže n nogo moči, jemlje ljudem ponos, podira zavednost in Š*ri apatijo. Dostojevski j je neki* izrekel kruto resu;eo, da narod, ki sam o sebi ne misli, da je vsf varjen, postati prvi na svetu, nima za življenje dovolj moči. To spoznanje, da n\smo poklicani, postati prvi, da veliki in moeočni nikoli ne bomo, to je tt«ta strašna mora ki nas frači k-tlom.
Drura ovira so 6ilna razočaranja, ki j;h doživljamo vsak Razloček med našim delom, našimi napori in naVmi žrtvami in m^d doseženimi uspebi je jrrozen. "Rezultati nikdar niti v najskromneiši meri ne odsrovarjajo naporu in žrtvam. Pri nas je tekla kri, predno je dr. Šuster-«*č dovolil samosloven^ke napise v Tvinbliam, drugod so tak uspeh do-sojtIt < tem. da so pero zamočili v tinto.
Tretja ovira je klerikalizem, ki meri na to, da tuji sili podjarmi naš narod in zamori v narodu moč in zmožnost si pridobiti nacijonalne zavednosti in nacijonalnega ponosa, in p katerim de1« socijalna demokracija ja nekako paralelno. Nočemo reči. da so klerikalci in socijalni demokrat je antinaeijonalni, kakor so bili dolgo časa, a nacijonalni niso in zato je njihovo tlelo v svojih z'dnjih konse-kvencah vendar merilno za narodno za vednost.
Gospodine sa suncobranom je pokvaril svojo tako opravičeno pritožbo o pomanjkanju narodne zavednosti in narodnega ponosa z izvajanji, ki jih ja svojim utemeljenim očitanjem dodal in v katerih tiči tndi pravi vsrok, da je prijel za pero.
»Draga lepa lastnost naših listov je, da hvalijo vso tuje, vso domače prezirajo, če ga naravnost ne napadajo in ne smešijo. Čita joče občinstvo pa slepo govori za listom, ki ga ravno bere. bodisi te ali one barve. Treba pogledati le naše kritike o prlodal;šr"u, leposlovja, slikarstvo. Ob teh mora trezen človek res misliti: Ali smo Slovenci še vredni, da imamo še kakega umetnika, da pri nas vobče še kdo na umetniškem po-Ijn dela.«
Tako jo zopet pavšalno zagodel ^Gospodine sa suncobranom» slovanskem n časopisju. Odgovarjamo zopet samo za naš list.
»Gospodine sa suncobranom« je to obtožbo zapisa) ravno v trenotku, ko je Finžerar, ta križ na stolpu klerikalne literature slovenske, posvedo-čil, da ni to, za kar ga izdajaio. Finžerar je učakal tisto usodo, kakor njegov prijatelj Gospodine sa suncobranom že pred njim. Oba sta podobna tisti gospe, ki jo je popihal Oskar Wilde: hotela je vstanoviti znamenit salon, a je napravila le zbiral:šče, kamor so ljudje hodili na večerjo.
Finčgar in njesrov priiatelj sta amb'eijozna pisatelja, pustimo ju tudi radi veljati kot dobra bel etri sta, a to nista, kar bi rada bila. Med sedaj delujočimi slov. pisatelji jih je iako malo, ki morejo veliati ?a umetnike in med temi ni ne FtnžgarTa niti Gospodina sa suncobranom. Sicer pa menimo, da je tudi dober be-letrist zeslnž°n in v^e^a uv-ž>va»*ja vreo*en in za širšo «doje ima še veliko več pomena kakor umetnik, ki ga morejo vživati vendar le intelektualno n"jkul*nrnoj^i l^udie.
Toda v Si vi jen fO je že tako, da bo^e vsakdo več biti, kakor je v ras-n:ei, in umetniki v~dno sami sebe nrpcenjujojo in vidijo v vsakem, kdor ga ne kuie v nebesa takoj za-vTsfnocra sovražnika, v vsakom, kdor z naiboliš'm namenom izreče o njihovih delih resni en"» b^-^edo tekmece, ako že ne kar pamfletiste.
Go*nndine sa suncobranom na je sel ie d\ie in je obdolžil kar suma-rieno vse časopisje, da hvali tnie in prezira, napada in smeši kar je domače.
Take obd^lž* t ve more izreč' pač samo mož, ki hodi skozi življenje sa suneobranom. ki mu omogoča p-ledn-ti okr^g sebe iii razločevati, kaj se godi »"krog njega.
Kar se našega lista tiče, moramo pr'biti, kar bo vsak naš čitatelj, če je brez predsodkov, potrdil, da pišemo v vsakem domačem delu z največjo pri^a^^slT*vostio in z vedno feljo, pospeševati slovensko stvar. Lahko celo povemo, da je občinstvu navadno vsaka naša kritika še preveč dobrobotna. Varali pa sevieda s'ov. obč'ii-tva ne bomo nikoli in ne bomo, nai že merimo tnie ali domače delo, nikoli iz rok položili merila prav;čnosti.
Toda, kaj bi «e bavili dalje s tem izbruhom. Gospodine 6a suneobranom vidi že greh v tem. da poročajo slovencki listi včasih tndi !'aj o s!ovensk*h umetni^;h, ki delujejo v tujini. Umetnik velikega sloga naj ho pevce ali slikar Jo prisiljen iti v tujino, ker ga domovina ne more rabiti: zanjo ie prevelik, svoiih darov v domovini ne more uveljaviti in domovina nm teera tudi ne more pla-
čati, kar zasluži. Tndi za znanstveni« ka v domovini še ni prostora. Ali jo morda tudi greh, da sta Strekelj in Murko raje profesorja na univerzi v Gradcu, kakor da bi bila profesorja na kaki ljubljanski gimnaziji. In kaj nima vsak pevec, ki deluje v tujini, toliko in toliko znancev v domovini, ki se zanj zanimajo in hočejo izvedeti kako in kaj je ž njim t
Gospodine sa suncobranom uar pada slov. liste celo zaradi poročil o avtomobilskih priredbah. Kako so more navaden človek za avtomobile navduševati, vpra&nje. Zakaj ne! Na tisoče je navadnih ljudi, ki bi strašno radi imeli svoje avtomobile. In kaj ni recimo avtomobilska dirka na Slovenskem nekaj takega, kar ljudi zanimat Kaj avtomobil ni važen faktor v tujskem prometu? Res, no-nmljivo je, kako more kdo zahtevati, naj listi o takih dogodkih molče.
Toda — koučajmo. Gospojinu sa suneobranom svetujemo, naj odloži kar mu zasenčuje svobodni razgled in naj nadaljuje svoie literarno delo v stari smeri z zavestjo, da tudi pisatelj, ki ni umetnik, izvršuje važno in zahvalo zaslužeče delo. Slavna je lahko zavest, biti dober beletrist, biti pisatelj, ki daje v svojih delih tisoč in tisoč ljudem užitka, ki jih navdušuje za narodno stvar, ki jih bodri k dobremu in lepemu, ki jih razveseljuje ali vzbuja v njih srcih nežne čute. Suncobran pa iz rok.
_ ?
Mi parlament.
Carigrad, 4. januarja.
V današnji seji turškega parlamenta je prišlo do burnih prizorov. Seje so se udeležili vsi ministri razen velikega vezirja, ki je bolan. Opozicija je prišla k seji že s trdnim sklopom, da obstruira vladno predlogo o izpremembi ustave, zlasti člena 35. z vsemi močmi. Poročevalec ustane komisije je utemeljeval potrebo iz-premembe člena 35, ki je tako nujua, da mora novi kabinet na tej izpre-membi vztrajati. V vseh konstitucijo-nalnih državah je razpust i.arlaiaeu-ta najvišja pravica vladarja.
Vodja mladoturkov Seyid pola je predlagal, da naj se vrši poimensko glasovanje o izpremembi eiena Co ustave. Opozicijonalci pa so stavili predlog, da naj se vpraša senat, ali obstoja kak konflikt. Vsled tega se je začela živahna deb&ta o prioriUti predlogov. Med velikim hrupom hričo dati predsednik zbornice predlog Se vida paše na glasovanje. Opozicija zahteva, da mora biti navzoč pri glasovanju tudi veliki vezir in ua*vida predsednika zaradi kršenja dnevnega reda, ker je treba pri glasovauju o izpremembi ustave dve tretjini poslancev. Član opozicije Sidki govori poldrugo uro o izpremembi člena 35. Med tem so začeli mladoturki glasovati o Sevidovem predlogu, nakar zapusti opozicija z glasnimi protesti zbornico. Med neodvisnim poslancem Feridom in bivšim ministrom IXjlaktom pride do burnih prizorov. Da-laat imenuje Ferida lažnika, Ferid pa zabrusi Dalaatu v obbraz, d.i je bojazljiv izdajalec, nakar se oba spo* padeta. Le s težavo so jih dr t iirj po slanci ločili.
Končno je bil predlog Scyid paše sprejet s 103 proti 2 glasovoma. Ker zbornica ni mogla preiti v debato o izpremembi ustave, je bila ©eja odgođena na soboto.
V Carigradu vlada mir. Samo vojaške patrulje po mestu so pomnožene.
»a*
Sprva sem jim še nalašč ugovarjal, da bi tak list. ki stoji tskorekoč pod osebnim vodstvom škofovim, mogel lagati, toda oni so se mi pomenljivo muzali, najpogumnejši mi je pa dejal: »E, gospod, pa vseeno laže, čeprav vi pravite, da ne!« Naš kmet je bolj bistrega duha kot vsak drug, samo razviti mu ne puste to bistroet.«
»IstinaI« je potrdil Sedmič, »zato ee boje, da bi se ljudstvu odprle oči in da bi spregledalo, ker potem bo konec njih krivičnemu gospodstvu.«
Postrežnica je prinesla prigrizka in prijatelja sta jedla in pila. nato pa zapalila vsak smotko iz kaplanove zaloge.
»Pri Borčevih si na počitnicah,« izpregovori po raznih brezpounemb-nostih prvi Znoj. »Nekaj sem* ti že prej mislil reči t«
»Kaj pat« vpraša Davorin.
»Končno morda ni vredno besed,« se obotavlja kaplan.
»Le povoj!« ga sili Sedmič.
»Kaj sodiš o Borčevkit«
»Žalibog jo še nisem videl, ker je šla s pastorko v Maribor, a se vrne morda še danes.«
»Ker sva si toliko odkritosrčna, povem ti to,« pravi Znoj: »Borčevka je nevarna ženska.«
Davorin ga pogleda začudeno, kap'an pa nadaljnje:
»Poslušaj! Borce je star petdeset let, njegova žena pa triintrideset. Bil jo vdovec petnajst let in tega pri-
smodeta so ženitvene muke prijele na starost. Torej on je star, ona pa mlada. Sicer se pravi, da je mož še zmi-rom za rabo, da le privzdigne vrečo plev. res je pa spet, da se ženska zmi-rom rajša obrača po mladem licu kot po zgubanem. Tako je tudi tukaj. Borčevka vedno išče zabave in druščine okoli moških, ki so njene ali nižje starosti, za moža pa ne mara dosti več, kolikor ravno mora. Borec, dasi dobrovoljen človek, je pa ljubosumen in tako se večkrat pripeti kaka neprijetnost v hiši.«
»Pa zakaj je nevarna ženska, kot si dejal?« vpraša Davorin.
»Morda sem se nekoliko preveč izrazil,« je odgovoril Znoj, »istina pa je, da je Borčeva gospa čedna v obaz, vitke rasti in obnašati se zna in govoriti kar se da.«
»Odkod veš vse to t«
Kaplan je bil nekam v zadregi pri tem vprašanju, končno je pa dejal a nekim prisiljenim glasom:
»Sam sem izkusil!«
»Samt« se začudi silno Sedmič.
»Da.«
»V tebe je silila t«
»Povedal ti bom,k o aem ti že toliko. — Tam, kjer sem jaz doma, je v bližini graščina. Z graščinskim sinom sva si bila dobra in tako sem ga v počitnicah pogosto obiskoval. V tej graščini so pa imeli oskrbnico, ki se je zvala Katarina. Kolikorsrat sem prišel obiskat prijatelja, vselej me jo prijazno pozdravila in če sem šel
pozno zvečer domov po temnih stopnicah, precej je bila zraven in mi posvetila. Ljul>ezniva jo bila z menoj in pri odhodu sem ji moral vselej dati roko. »Oh, tako lepa rokica!« je večkrat vzdihuila in mi jo burno stisnila. Bil sem takrat v tretjem letniku bogosl ovni ce.
Nekoč smo praznovali prijateljev god, bilo je koncem velikega srpana, prijatelj pa krščen za Avgusta. Precej smo pili in bili prav dobre volje. Ko sem odhajal ob enajstih ponoči, svetila mi je spet oskrbnica. Tudi ona si je privoščila par kozarcev, da so ji žarela lica in se ji besede zgostile. Pri vratih sem se hotel posloviti kot navadno t j. podati ji roko, ona pa me zgrabi za njo, potegne k sebi, objame in jame poljubovati med vzdihovanjem, kako srčno me ljubi. Branil sem se usiljivki, toda občutil sem, kar sem že tolikrat bral in čul o ženski: čim bolj sem se je otepal, tem bolj se me je držala.
»Zakričim!« sem dejal, boječ se, da bi me res kdo videl v tem sitnem stanju.
»Ljubček, nikar!« sopla je ona v me in naslonila vročo svojo glavo na moje prsi, »nikar! O, le daj, o, le zavpij, da bom povedala vsemu svetu, kako te imam rada!«
S težavo sem se končno otrebil nadležne ženske in stekel domov.
Ta ženska je bila sedanja Borčeva gospa!
(Dalje prihodnjič.)
Italijansko - turška vojna.
Italijanska poročila.
Iz Tripolisa, Ajnzare, Tadjure ni Homsa ne poročajo nič uovega. Kavalerijske patrulje, ki so bile poslane v južni »meri od Ajnzare, niso dobile nikakega sledu o sovražui?*ii. V noči na 3. t. m. je kakih 40 roparjev ropalo okoli Gargareaa.
Iz Benghasija poročajo, da še vedno dezertirajo iz turškega tabo-lišča, čeprav je najvišji poveljnik obljubil raznim plemenom prihod novih turških Čet.
Mir.
Iz Rima poročajo v Pariz, da bo r teku tega meseca postala možnost miru nekoliko večja. Razpoloženje turške vlade je zdaj za mir ugodnejše. Neki merodajni vodilni državnik ;t 'zagotovil, da francoska diplomti-iajs neprenehoma na to dela, da se še pred spomladjo konča italijausko-rnrška vojna, Dozdaj niso imeli koraki Francije, ki so jo Avstro-Ogr--ka. Nemčija in Rusija odkrito podpirale, nikakega uspeha ker ste obe -tališči žjc preveo nasprotni. Vest, da je italijanski poslanik Garoni dobil povelje, naj so pripravi za odhod v Carigrad, se dem en tuje.
V italijanskih uradnih krogih zatrjujejo, da Italija še vedno želi jn da je še vedno pripravljena sklenili mir, kakor hitro se Turčija brezpogojno odpove Tripolitaniji. Italijani pa bodo potem v vseh drugih točkah, ;:^ko tudi pri prevzetju enega dela Irzavnega dolga^ ugodili željam Turčije.
Italija in avstrijski L#loyd.
Reiehpost'r poroča, da je dob:-: nemška levantna proga od irali-mske vlade zagotovilo, da italijanske vojne ladje ne bodo ustavljale ;n preiskovale ladij nemške levantoe , roge. Paroplovna družba se je skli-evala na to, da je njena domovina /Hvezniea Italije,kar popolnoma jamči, da bo družba lojalno postopala. Avstrijski Llovd se je trudil, da isto doseže za svojo levantno progo — italijanska vlada pa tega ni privolila.
Bombardiranje kapa Forva.
-Agenzia Štefani« poroča iz T vi polisa: Torpedni čoln *->Cigno<:, Vi ie na zahodnem delu obali rekogno-^riral. je izstrelil šestdeset granat na -ovražno taborišče pri kapu Forva.
Štajersko.
Shodi Narodne stranke se vrše: t Št. Jurju oh Južni žel. jutri ob ?,. popoldne pri Adamu Kinclu, govori
• leželni poslanec dr. Vekoslav K u -k o ve c; v Župelevcu na Bizeljskein iutri ob o. popoldne pri Mišku Janezi eu, govori urednik J. Lesničar; pri Sv. Bolfanku nad Središčem v nedeljo ob 0. zjutraj pri Galiču. govori urednik V. S p i u d 1 e r; na Vranskem v nedeljo ob 3. popoldne pri Brinovcu, govori deželni poslanec dr. Vekoslav K u k o v e e. Dnevni red na vseh shodih: Narodna stranka in <bstrukcija v štajerskem deželnem /.boru. — Somišljeniki, potrebno je,
• ia izve ljudstvo vočigled klerikalne-iin zavijanju in obrekovanju nase -tranke resnico! Zato agitirajte, pridno za udeležbo in pridite vsi na -hod!
Klerikalni nedeljski shodi. »Por-nriunt montes —« po bombastičnih klerikalnih   napovedbah smo pričakovali zadnjo nedeljo pravo revolucijo na Spodnjem   Štajerskem. 20 -hodov so napovedovali, a vršilo se jih je komaj 12. Na polovici teh shodov so govorili »politiki« Meško, Ter-glav, Novak, Vrečko — kratkomalo j u d je, ki se na deželno gospodarstvo oliko razumejo kot zajec na boben. Prežvekovali so edino le to, kar smo čitali pretekle    dni v mariborskem i asopisju — in to je slaba in netečna rana, celo ako se gospodom volilom pregreva že ne vemo kolikokrat. Celo ljudje, kakor dr. Jankovič, so govorili le o naših »upravičenih za-'n revah«, ne da bi precizirali in podali jasno ter naravnost, kaj ho-ejo. Vidi se, da so bili shodi edinole aranžirani zato, da bi klerikalci vsaj kaj malega stisnili iz Nemcev in bi jim bilo mogoče govoriti vsaj o neki-m    »uspehu«   obštrukeije. Nase upravičene   zahteve«   so namreč prav tako lahko male gospodarske koucesije, če se izvršitev že sklenjenih gospodarskih investicij sme tako imenovati, kakor administrativna in politična delitev dežele Štajerske. To l»ebem o »upravičenih   zahtevah« je bilo slišati na vseh ostalih shodili, 'kliuole v taktične svrhe zamotane in nedosledne Koroščeve politike ima ljudi po shodih za norca. Kmete se je seve hujskalo proti liberalcem, ki hočejo povzdigniti deželne dokla-;ie — z enim poslancem v deželnem zbora! —, dalje proti učit-eljstvu in »-ploh vsemu rednemu delu deželnega >djora. Zahtevalo se je vse mogoče in nemogoče in delalo obljube, ki ne morejo biti nikoli izpolnjene. Kako
»politizirajo« celo namestniki deželnih glavarjev na kmečkih shodih, kaže dr. Janko viče va krilata beseda v Bučah, naj si raje kmetje kupijo za tisti denar, ki bi ga dobili učitelji, tobaka! Takile »politiki« in takemu zapeljevanju našega ljudstva, ki seve mora misliti, da ono edino plačuje deželne d oklade in vzdržuje deželo — bo enkrat sledijo zasluženo plačilo! Ker ni smel na nobenem shodu govoriti nikdo razun duhovnikov* in poslancev, se je seveda ljudstvo »izreklo za obstrukcijo«. Ker pa take reci že poznamo, nam nič ne iniponirajo.
Brežice. Mesto venca pok. gdč. Srebretovi v Brežicah so darovali za obutev revnim šolarjem breške pet-razrednice: Gg. I. Agrež 2 K; I. Bo-eČio 2 K; Jos. Cepin 1 K; dr. Urovat 10 K; Ivanetie 2 K; Klavžer o K; Le-vak 2 K; Neimenovan 2 K; Rehac k 5 K; Šetinc 2 K; Sit ter 15 K; ar. Sti-ker 2 K; Supan 2 K; dr. Schiuier-maul 5 K; Schweiger 2 K; tvrdka Uršič Lipej 10 K; Umek 2 K in Vidmar 2 K. Tvrdka UrŠič Lipej še povrh 50 K za nabavo obutev. — Ceuj*-uim gg. darovalcem se izreka v imenu obdarovaujh učencev prisrčna zahvala za darila.
Zahteve planinskih deael. Današnji graški listi poročajo: »Včeraj se je vršila v Gradcu konferenca v zadevi vodnih zgradb, ki bi bile na Štajerskem potrebne. Vodil jo je namestnik grof Clarv, udeležili so se je pa deželni glavar Edruund grof Attoms, minister, svetnik dr. Deutsch iz poljedelskega ministrstva, dvorni svetnik grof Stiirgkh, stavbui nad-svetnik Herwelly, dvorni svetnik Po-kornv, načelnik oddelka za regulacijo hudournikov pri deželni vladi, več nemških deželnih in državnih poslancev, deželni odbornik Robie in državni poslanec dr. Korošec Namestnik je pojasnil namen konference, in sicer predvsem z ozimni na predloge, katere se bodo v zadevi rečnih in potočnih regulacij predložile deželnemu zboru. O teb predlogah se je podrobno razpravljalo in se je pokazalo popolno soglasje. Nato se je govorilo na predlog nemških poslancev o odškodnini, ki bi jo imela Štajerska zahtevati od države s ozirom na vladno predlogo o vodnih cestah v severni Avstriji. Imenovani poslanci so poudarjali, da se je deželo Štajersko pri dotaciji vodnih zgradb in za-gradh vedno zapostavljalo. Treba bo torej tozadevno sestaviti za Štajersko večji načrt, da pridejo dela z zdatno državno podporo čim preje v tek. Tudi v tem oziru so se vsi udeleženci strinjali. Nato je deželni odbornik Lin k govoril o finančni strani nameravanih zgradb in je obljubil vso mogočo podporo štajerskega deželnega odbora, osobito kar se tiče programa za vodne zgradbe, ki bo predložen v nameravanem zasedanju deželnega zbora. Omenil je tudi težave, ki so izvršitvi tega programa z ozirom na deželne finance sedaj napoti in poudarjal potrebo državna podpore. Državni poslanci se bodo pa potegnili za isto, da se spravi vprašanje vodnih zgradb na Štajerskem čim preje v red. Deželni zbor štajerski se sedaj namerava sklicati dne 15. ali 16. januarja.« — Stvar je tudi s političnega .stališča prav interesantna. Dobro je, če si naši bralci to poročilo dvakrat, prečitajo in ga prav Z ozirom na dr. Koroščevo navzočnost premislijo.
Društvene zadeve In zabave. I z Celja. Tiskarski ples se vrši letos dne 3. februarja v dvorani »Sokolskoga doma«. Tiskarji prosijo, naj se ostala društva na to prireditev ozirajo.
Škandalozne razmere v celjski bolnišnici. Iz Celja nam pišejo: 2e dvakrat smo popisali v »Slovenskem Narodu« gospodarstvo oskrbnika Temmerla v celjski deželni bolnišnici, toda ta gospod se noče poboljšati. Deželni odbor je tudi slep in gluh — ali pa se strinja s koritarstvom in koristolovstvom pri deželnih zavodih? Seveda, če je tako, potem ni noben čudež, da si ta Teraraerl lahko kar jemlje v bolnišnici, kjer kaj dobi. Tako je spravil na svoje posestvo Iz bolnišnice vse sode, steklenice, zaboje itd. Dvomimo, da je koga vprašal za dovoljenje in tudi kaj plačal. č'e potem bolnišnica enake reči zopet rt4-bi, naj jih kupi, saj ima dežela toliko denarja, da je morala zvišati oskrbui-no tudi v tretjem razredu, razredu revnih bolnikov! V poletju so bolnišnični hlapci pokosili Tem meri u vso krmo na travnikih, jo ]>osnšili in spravili domu. Ali plača hlapce dežela za privatne Teminerlove opravke? Seveda, prijetno je, če ni treba delavcev plačevati iz svojega, je dobiček iz posestva tem večji. Zidat ji, ki so popravljali poleti pri poslopju bolnišnice, so čez dan zginili — nt*, oskrbnikovo posestvo, da so tam zidarska dela izvrševali na račun dežele. Temmerl Ima na svojem peOO* stvu — katerega je menda prav zato kupil, da lažje deželo izkorišča — neko »gospodinjo«. Ona sama pravi, da je »birČafterca«. Naročil je v bolnišnici, da morata »uboga ženski' in njen sin dobivati — brezplačen obed
in večerjo! Še celo sluiinčau gosp. oskrbnika naj živi dežela! Omenjena »uboga ženska« nosi tudi iz bolnišnice brezplačno pomije za oskrbuikove svinje. Za vzdržavanje bolnišnice služi tudi slovenski denar — pa bog-nedaj, da bi se od Slovencev za bolnišnico kaj kupilo. Vse potrebščine se kupujejo edinole pri Nemcih in neinškutarjiii. Časih se dobe pri takih poslih provizija; oskrbnik Tein-merl je seveda prepošten, da bi kaj takega sprejel. Deželni odbor naj vendar enkrat napravi temu gospodarstvu konec!
Klub naprednih slovenskih akademiku v v Celjn si je izvolil ua svojem občnem zboru dne 22. »iecenibra 1911 sledeči odbor: predsednik: iuc. Fran Hrašovec; podpredsednik: iuc. Fran Kloar; tajnik: iust. Štefan Kopri všek; blagajnik: iuc. Kasto Hudi-ua; knjižničar: iuc. Albert Zavodnik; gospodar: iust. Vinko Rom; odborov namestnik: iust. Mirko Detiček; preglednik: dr. Milko Hrašovec.
Drobne novice. Poučni tečaj za kletarstvo se vrši od 22. do 27. januarja na mariborski sadje- in vinorejski šoli. — Umrl je v Kamnici pri Mariboru upokojeni stotnik in posestnik Artur Bitterl pl. Tessenberg, star 62 let. — Iz finančne službe. Za nad paznika je imenovan paznik Janez Geč. Prestavljen je tit. respieijent Anton Fa-bijaii od Sv. Lenarta v Celje, nadpaz-nika Peter Kerndl iz Maribora k Sv. Lenartu in Jakob Verk iz Brežic v Celje. Nižji carinski izpit je napravil nadpaznik Franc Repolusk. — Rokodelska z a d r n g a za laški okraj je priredila štiritedenski strokovni tečaj za čevljarje, ki se vrši pri Ju van čiču v Zidanem mostu. Tečaj vodi strokovni učitelj iz trgovinskega ministrstva. — Kon-k ti r z. Oljsko okrožno sodišče ja dovolilo otvoritev konkurza za zapuščine* Al. Ladeka, bivšega učitelja v Mostecu. Konkurzni komisar je svetnik deželnega sodišča dr. Kotnik, začasni upravitelj konknrzne mase pa odvetnik dr. Jabornegg. — Prst je odgriznil v prepiru svoji ženi 69Ietni posestnik Ignac Vtič v Si težu, ptujski okraj. Zato mu je prisodilo mariborsko okrožno sodišče dva meseca težke ječe. — Častno kolajno za 401etno službovanje je dobil davčni nadoskrbnik Anton Roh-rer v Mariboru. — Od Sv. Barbare v Halozah poročajo: Pri podiranju je drevo smrtno ranilo Jožefa Kolednika iz Okiča. Zdrobilo mu je hrbtenico in je bil malo po nesreči mrtev.
Koroško.
Zastrupljenje s svincem. Že pred enim mesecem je zbolelo nenadoma okoli 20 delavcev, ki .so uslnžbeni pri popravljanju, oziroma. prelaganju železniške proge iz Celovca proti Št. Vidu. Bolniki so tožili o silnih bolečinah v želodcu. Okrevali so v par dnevih in zdravniki so bili mnenja, da so to nenadno oboljenje povzročila pokvarjena živila. V zadnjem času pa so se začela ta oboljenja zopet sumljivo množiti. Natančna zdravniška preiskava je dognala, da so se delavci zastrupili s svincem. Oboleli so namreč dosledno le oni delavci, ki izvršujejo popravo ali zgradbo železnih mostov. Železni deli teb mostov pa so prevlečeni s tanko svinčeno plastjo, ki se med delom odrgne, pri čemur se deli svinca primejo rok. In na t a način pride svinec z jedili v želodec, kjer povzroči zastrupljenje. Na tozadevno zdravniško ovadbo je odredilo obrtno nadzorstvo obsežne zdravstveno - varnostne odredbe, ki imajo popoln uspeh.
Primorsko.
Fz politične službe. Za okrajnega komisarja v Gorici je imenovan na-mestniški koncipist E. Zupančič v Gorici.
Istrski deželni zbor. Iz zanesljivih virov se poroča, da so se pogajanja med strankami v istrskem deželnem zboru končala s povoljnim uspehom in da bo prihodnji istrski deželni zbor sklican na torek, dne 9. januarja v Kopru.
Goriški deželni zbor je sklican na dan 11. januarja v četrtek ob 11. dopoldne. Kakšne posledice bo imelo to samovoljno sklicanje deželnega zbora, ne da bi se poskušalo doseči vsaj delni sporazum s slovensko manjšino, se ne ve. gotovo pa je, da je za vse zle posledice odgovorna edinole vlada.
Dvojni samomor pod vlakom. Med Opcino in Trstom so dobili včeraj na železniškem tiru težko ranjenega enega moškega in eno žensko. Oba sta ueznana in niso mogli dognati dosedaj njih identiteto. Gotovo pa je, da sta izvršila neznanca, samomor. Oba so prepeljali težko ranjena v tržaško bolnišnico, kjer bodeta bržkone oba v kratkem umrla.
Nezgoda parnika. Včeraj je pri-plut v Trst z velio zamudo Liovdov
parnik »Semiramis« iz Aleksandrije. Parnik je dohitel med vožnjo hud vihar in mu je odlomil poleg drugih več ali manj važnih strojnih delov tudi eno lopato v gonilnem vijaku, kar je povzročilo največjo zamudo.
Požar v Ločniku. Na novega leta je priredilo gasilno društvo v Ločni-ku svojo običajno plesno veselico. Zvečer ob 8. pa je gasilce na veselici nenadoma presenečil požar, ki je izbruhnil komaj 60 korakov od veselič-uega prostora, in sicer v mizarski zalogi »Bevilan.ua«. Ogenj se je kljub takojšnji pomoči hitro širil in uničil celo skladišče. Škoda, ki se še ne more natanko ceniti, je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je bil bržkone zlobno podtaknjen in je orožništvo požigalcu že na sledu.
Cerkveni roparji. Svoječasno MM že poročali, da so udri i v židovska tempelj v Starih Miljah neznani vlomilci in okradli židovsko kapelo. Policiji se je posrečilo izslediti tatove. Ti so 201etni Ivan Grzetič iz Pazina, 181etni Vlad. Ličen iz Goric«?, 201etni Fran Siegl iz Trsta, 221etni P. Netta iz Tarenta v Italiji. Obenem so vlomili ti tudi v vilo Reinelt v Škorklji in pokradli več dragocenosti. Predvčerajšnjim se je vršila pri deželnem sodišču v Trstu proti njim glavna obravna. Obtožeuci so vlom in tatvino pripoznali. Obsojeni so bili: Grzetič na 2 leti, Ličen na 1 leto, Siegl na M in pol leta in Netto na 3 leta. Poleg njih so bili obsojeni še Karel Trošt na 4 mesece, Reza Trošt na 6 tednov, Margareta Trošt na 24 ur in Evgen Štokovec na 6 mesecev zapora kot soudeleženci tatvine, ker so od prvoimenovanih obtožencev kupili ukradeno blago. Kot soudeleženec tatvine je bil obtožen tudi neki Anton Kovač, ki pa je bil oproščen.
Samomor policijskega inšpektorja. Policijski nadzornik v Reki P. Car se je na novega leta zjutraj s službenim revolverjem ustrelil. Car je preživel Silvestrov večer v krogu svoje družine. Poleg žene in 6 hčera je bil navzoč kot gost tudi ženin ene njegovih hčera. O polnoči je šel v službo, ob pol 5. zjutraj se je vrnil domov in je do 7. zjutraj spal. Ko je vstal, je pograbil samokres in napadel svojo ženo. Dohitel jo je, ko je ta bežala, na stopnjicah in jo ustrelil v hrbet. Nato je ustrelil nase in se zadel v glavo. Na mizi so našli njegovo pismo, naslovljeno na ravnateljstvo. V tem pismu trdi. da so povzročile umor in samomor neznosne družinske razmere.
Dnevne vesti.
'+ Demagoštvo na podlagi laži.
Včeraj so imeli klerikalci shod svojih zaupnikov, na katerem je predsedoval poslanec Frauc Povše, govoriti pa dr. Šusteršič. J are, dr. Lampe in dr Gregorič. Dr. Šusteršič, ki je bil ponovno izvoljen za strankinega predsednika, je imel uvodni politični govor, v katerem je razpravljal r> najrazličnejših stvareh. Med drugim se je dotaknil tudi politične borbe v deželi ter rekel med drugim: »Boj se je razvil do zadnje gorske vasi. To nič ne škodi. Boj je življenje, popoten mir je smrt. Dokler človek živi. se mora bojevati. Boj mora biti za načela, za nazore, za splošen blagor. Priznavam vsaki stranki, da naj-krepke je povdarja svoje stališče in se v mejah postave poslužuje tudi radikalnih sredstev. Ne štejem pa med dopustna sredstva, kar se je zgodilo pri obiunskih volitvah v Ljubljani, da so liberalci napadli uboge redovnice, na katere so, ko so izvrševale svojo volilno pravico, pljuvali . . .« Tako je govoril dr. Iv. Šusteršič, vrhovni vodja klerikalne stranke. Ta njegov govor dokazuje znova, da klerikalna stranka brez de-magostva ne more živeti in da se ne sramuje v demagoške svrhe se pos!n-ževati tudi notoričnih laži. In ali ni najnizkotnejše demagoško sredstvo, ako predsednik stranke na zboru zaupnikov pogreva staro laž, da so naprednjaki pri ljubljanskih občiu-skih volitvah napadali redovnice tor pljuvali nanje f In to laž je ponavljal dr. Šusteršič »mala fide« — z zlim namenom, saj je vendar celo najvišja instanca v volilnih stvareh — upravno sodišče na temelju najzanesljivei-ših podatkov državne policije in deželne vlade, kateri se pač ne more očitati, da hi bila naprednjakom naklonjena ali da hi celo simpatizirala ? njimi, konstatiralo v svoji razsodbi o veljavnosti občinskih volitev ljubljanskih, da spadajo vse vesti o napadih na redovnice s strani na« prednjakov med bajke in da se ni niti eni izmed nun skrivil las, kamoli da bi se iem omejevala volilna svoboda. Dr. Šusteršič je vsekakor čital to razsodbo upravnega sodišča in *r"e jo vkljub temu znova izkopal notorično laž o napadih na redovnice, je to samo dokaz, da ni imel nobenega drn-£Cga argumenta, s katerim bi mogel vs-aj navidezno opravičiti in upravičiti — ominoznl politični bojkot, katerega jc ue samo sram, marveč, kakor se zdi, že celo strah klerikalcev.
namili. Pa recimo, da bi se bili oni napadi na redovnice v resnici tudi vršili. Klerikalna stranka pravi, da je katoliška in krščanska, a en > glavnih krščanskih načel je pravic-liost. Vprašamo, ali je z načelom krščanske pravičnosti združljiv političen bojkot, ki se obrača proti osebam, ki z namišljenim napadom na nune niso imele nobenega poslat Sicer pa, čemu govoriti o krščanskih načelih stranki, ki nima krščanskega na sebi niti toliko, da bi se pokrilo i najtanjšo iglico! Naj klerikalci le izvajajo politični bojkot, mi se ga ne bojimo, ker ta bojkot ne bo bko lova 1 nam, pač pa tistim, ki ga bodo izvajali. »Slovenec« je nedavno tega v grob deval napredno stranko in jo proglašal za mrtvo. Včeraj pa je na&topil klerikalni padišah ter priznal, da se je borba med klerikaini-ra: in naprednimi idejami razvila do zadnje gorske vasi. Kdor zna med vrstami citati, bo vedel,kaj je Šusteršič hotel s temi besedami povedati: Da se je mogočno razvilo, napredno gibanje po deželi in da je ni več gorske vasi, kjer bi se klerikalci ne morali boriti za svoje pozicije. To Šu-steršičevo priznanje odtehta vse, tudi njegove demagoške posknse. Napredna stranka se nahaja v ofenzivi, klerikalna se brani, to je priznal sam dr. Šusteršič. Da, mi gremo naprej, mi strelci!
-f- Napredna zmaga v Hrenov i-
eah. Iz Razdrtega smo dobili včeraj to-le brzojavko: »Pri občinskih volitvah v Hrenovicah smo izbrisali črni madež ter potolkli klerikalce. Zmagali smo na vsi črti. Naša občiua ima sedaj napreden občinski odbor!« Zavednim hrenoviškim volilcem izrekamo zasluženo pohvalo in priznanje. Z ozirom na izid občinskih volitev v Hrenovicah smo prejeli iz Postojne to-le brzojavko: »Živeli mladeniči, ki so bili v Hrenovicah s priž-nice opsovani in zasramovani. a so navzlie temn premagali črnega zmaja.<:
-f* Borba za učitelja v Velikih Poljanah. Iz Velikih Poljan nam pišejo: Pri nas imamo enorazredu^ Ijndsko šolo. Po zakonu bi torej morali imeti učitelja, ker je predpisino, da smejo na enorazrednicah biti nastavljene samo moške učne moči. Vkljub tej zakonski določbi imaieo na uaši soli za voditeljico mlado su-plentinjo, ki nima prav nobenega ugleda med mladino. Da vsled to^a trpi pouk. ker so učni uspehi mini-mani, je jasno. V podkrepljenje te svoje trditve navajamo, da je krajni šolski ogleda Franc Andolšek M opetovano moral intervenirati v šoli, ker so se otroci učiteljici naravoost uprli. Vzpričo takih razmer je pač umljivo, ako se krajni šolski svet trudi, da bi bil na šoli nastavljen mer-gičen učitelj, ki bi dajal jamstvo, fla bi se naši otroci v resnici kaj naučili. Zato se je razpisalo mesto šolskega voditelja. Za mesto je prosil ediui nadučitelj Potokar iz Banje loke. Potoka r je znan kot energičen in izvrsten učitelj, za to smo se razveseli1 i vsi, da prosi za našo šolo. Sedaj pa čujemo, da je jel proti temu edi-nemn moškemu konipetentu ruvati župnik Lavrenčie. Zakaj, sam hner ve. saj bi tudi on moral biti zadovoljen, da se vendar že enkrat tndi pri nas urede neznosne šolske razmere. Za to upamo in pričakujemo, da se deželni šolski svet ne bo oziral na kake morebitne spletke ter storit to. kar predpisuje zakon, to je da bt* imenoval xa voditelja naše šole — učitelju edinega kompetenta Potoka rja.
! Občinske volitve v Krškem so izpadle torej v prilog klerikalni stranki, le v II. razTedu je prodrla napredna lista. V III. razredu je diferenca neznatna — povprek 50 do 70 glasov pri okroglo 1500 oddanih glasovih. Spričo duhovniškega terorizma pri izpraševanju, v spovednici in od hiše do hiše, od vasi do vasi, od osebe do osebe je še ta uspeh znamenit. U važe vati je pa. pred vsem, da je med 2400 volilci III. razreda jedva 200 mestnih volil cev, ostali so okoliški kmetje in s tega stališča jo presojati izid. Troperesna deteljiea. Kurent, Žust in Kopitar so agitirali strastno, uprav divje. Celo stari, sicer mirni in jovijalni dekan se j*i bil splašil. Naš Kurent — nomen omen. saj je predpustni čas! — on, ki se jc doslej tako rad delal lepega, je docela slekel ovčjo obleko in se prikazal v vsej nagoti. Nazivlje se »mestnim^ župnikom, pri tem pa je pozabil na mestne manire in se vedel prav po gorjansko. Enega najuglednejših meščanov starega rodu, poštenjaka od nog do glave, se je osmelil mladi gospod nahruliti kakor razposajenega šolarčka, ker mu kot cerkveni ključar ni hotel podpisati volilnega pooblastila za cerkev. (Kje jo to zapisano?) Meni nič, tebi nič ga je kar ponoči odstavil in imenoval drugega, češ, da ima župnik pravico, imenovati in odpustiti take dostojanstveni ke! Poučili bomo župnika, da temu ui tako in da se moti. — O Kopitarju soio že dovolj poročali. Svetoduški Žust je bil pri okrožnem sodišču v
"Novem mestu sicer oproščen radi volilnih sleparij, vendar je državni pravdnik vložil ničnostno pritožbo proti oprostilni sodbi. — Svoje agita-•ijsko taborišče ali pravzaprav napajal išče so imeli nasprotniki pri krojaču Golobu, najnovejšem cerkvenem ključarju, kjer so volilce brezplačno pogoščevali z jedjo in pijačo, vrabec jih notri kakor v komedijo ali eirkus. Od meščanov ni v novem odboru nikogar, izvzemši dr. Hočevarja, — deloma zasluženo plačilo za veliko brezbrižnost in indolenco Kr-čanov vse do zadnjih dni. Čudimo se pa dr. Hočevarju, da je vendarle <*prejel kandidaturo za županski sto-lec, dasi se je rotil, da tega ne stori. Nekoliko več okusa smo vam že prisojali, gospod doktor! Zares: Es tut mir in die Seele weh . . . Človek bi *koro verjel govorici, da ste komaj čakali na to čast. — Od naše strani N je vodil boj vseskozi dostojno, morda še preveč. Duhovniki pa so begali ljudi na vse načine, med drugim tudi, da bodo razdelili mednje mili-;jon iz občinske hranilnice, v slučaju naše zmage pa da bodo morali plačevati za vinorejsko zadrugo pri davkih i. dr. bedastoče in laži. G. Kurent se je celo razkoračil in onegavil, «ia smo naprednjaki za razporoko — revše! sami hočete pa imeti župana, Iti je dejansko ločen! Eno dobro so Smele te volitve: da smo se spoznali vsestransko. Et meminisse juvabit! O ugovoru se bo še sklepalo. V ostalem pa se oklenimo zanaprej tem tesneje naših obstoječih narodnih društev. Krško mesto pa ostane i nadalje napredno v pretežni večini.
-4- Izza radovljiških občinskih volitev. Po občinskih volitvah v lla-dovljici se je raznesla govorica, da jo gospa soproga sodnega svetnika gospoda Regallvja za občinske volitve v Radovljici agitirala. Ta govorica *e je zanesla tudi v časopise. Ker je ©a ta govorica nastala le vsled *e-3iporazu m ljenja, jaz rad in lojaluo izjavljam, da gospa soproga gospoda godnega svetnika Regallvja ni az\V-rala za radovljiške občinske volitve. — Dr. J. Vilfan.
— Gospodine s a suncobranom, ni je zmetal tako krute obdolžitve na vse slovensko časopisje, da smo sc morali ž njim energično pomeniti, se auduje v svojem spisu tudi na operete in na recenzije v njih. Sklicuje :se pri tem na sodbo nekega — belja-■akega lističa. Nismo poklicani opravičevati slov. gledališča, pač pa radi pojasnimo svoje stališče, po katerem se ravnamo. Opereto goje dandanes po vsem svetu. Dočim nemška drama še ni mogla prodreti ne na Francosko, ne na Italijansko in ne na Angleško, dočim so francoski in italijanski odri zaprti nemški operi — nekaj z Wagnerjem storjenih izjem tega nič ne spreminja — je nemška opereta zmagala vse ovire. Tisti •AVnlzertraum«, o katerem je v beljaškem listu izrečena ostra obsodba, je bil v Parizu več stokrat zapr>-r£o vprizorjen in pojo ga v Milanu in v Kimu. Ljudje pač hočejo imet: tudi lahko gracijozno muziko in zabavne igre. Kdo pa more zahtevati, aaj bi ljudje vedno poslušali samo resna dela in težke skladbe? Ton-jours perdrix — tega noben človek ne prenese. Gledališče naj goji vse ■vrste muzikalnih in dramatičnih de! in mora gojiti tudi opereto, že ker jo občinstvo hoče. Sicer pa je v marsikateri opereti več muzikaličnega in ametn:škega zlata, kakor v tej ali *ni operi. Gotovo je, da je vsakemu eloveku prirojena potreba po razvedrilu in veselosti, posebno ljudem, ki imajo čez dan dovolj trdega dela in resnih skrbi. Kdor idilično živi na deželi seveda tega ne more tako u meti, kakor mestni človek. Hrepenenje ©o zabavi, leži sploh v človeški na-rnri. Ravno te dni je bilo čitati, da _ie na galeriji nekega londonskega varićte gledališka umrl mlad človek od — lakote. V njem je bilo hrepenenje po zabavi celo močnejše, kakor hrepenenje po hrani. Mohamed je rekel: če bi imel dva hleba kruha, bi «*nega prodal in bi si kupil za ta de-aar belo hijacinte In ko je Balzac stradal v svoji manzardi, ga je vedno morila misel na — preproge iz jnš s\raoa*i ufiue uPje* ni i* pri Wm-sT^ tsen. Kar so bile za Balzaca rdeče preproge, za Mohameda bela hijacinta in za londonskega mladeniča v&rietč - predstava, to so za tisoč in tisoč ljudi operete: razvedrilo, 7a-<bava in zadoščenje njihovemu hrepenenju po veselju. To je naše načelno stališče glede vprizarjanja operet na slov. gledališču in če je opereta dobra, jo hvalijo naši kritiki, naj imajo o dotičnem delu v Beljaku iakrsnokoli mnenje.
— Bivša bogosloven Iščeta službe. Dva hogoslovca, ki sta bila poldrugo leto v teološkem semenišču, a sta izstopila, ker nista moda več prenašati duševnih veri*?, iščeta in prosita   službe,   v   kakšni pisarni.
Sprejmeta vsako začasno službo, ker se meseca aprila itak nameravata
napotiti na vseučilišče, da se vpišeta na modroslovni fakulteti. Blagohotne ponudbe sprejema Rast o Pustoš lem šek, uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani.
— Tečaj sa dekorativno slikarstvo v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti pripravlja mojstrski tečaj za dekorativno slikarstvo v Ljubljani, ki se bo pričel v drugi polovici januarja in trajal okoli pet tednov. Tečaj je namenjen pred vsem samostojnim mojstrom, ki se hočejo spo-polniti v modernem in dekorativnem slikarstvu sploh. V tečaju se bo po-dučevalo celodnevno in ga bodeta vodila dva priznana strokovnjaka. Sprejeli se bodo v tečaj pred vsem mojstri, pomočniki le v toliko, kolikor bodo pripuščale razmere, iz Ljubljane in cele Kranjske. Poduk v tečaju bo brezplačen, vsak zglasitelj pa mora plačati deset kron položni-ne, iz katere se bodo pokrili stroški za potrebščine, event. preostanek pa se bo povrnil ob zaključku tečaja. Položnino zapade vsak, ki se je zcia-si1 za tečaj, pa ga zapusti pred rednim zaključkom. Eveutuelne prošnje za podporo vlagajo naj se edincle na naslov: »Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« in ne na deželni odbor ter se bo oziralo le na prošnje zunaujih udeležencev, ki morajo biti primerno T»odprte z ubožnim izpričevalom in če mogoče, izjavo pristojne obrtno zadruge. Prijave sprejema »Zavod za pospeševanje obrti« v svoji pisarni v Ljubljani na Dunajski cesti št. 22 nstmeno ali pismeno najkasneje do všteteca 20. t. m.
— Obrtni ples v »Narodnem domu-: se vrši tisti teden po mali pustni nedelji. Ples, ki obeta biti jako zanimiv, kakor bo tudi cela priredba zanimiva, se vrši v veliki dvorani, kakor tudi v vseh stranskih prostorih v »Narodnem domu«. Upamo, da bedo obrtnike, ki hočejo tudi enkrat plesati, v obilnem tevilu posetili tovariši in tudi drugi gostje. Program plesa in veselice se priobči pozneje.
— Slovenskim ženam. Glasi io slovenskih žen »Slovenska Žena« izide v par dneh. List se bo razpošiljal le na izrecno zahtevo na ogled. Vsled tega naj vposljejo vse one slovenske žene, ki se nameravajo naročiti na list ali ki ga hočejo imeti na ogled, svoj naslov ali pa naročnino na upravništvo »Slovenske 2ene« v Spodnji Šiški it. 208. Naročnina znaša celoletno 8 K, za učiteljice in dijakinje 6 K.
— Novi predpisi za kinematografska gledališča. Notranje ministrstvo namerava izdati nove predpise za kinematografska gledališča. Pred vsem naj se kinematografi urede z ozirom na zahteve varnostne policije. Nadzorovalne oblasti bodo morale vedno paziti, da bo podjetnik zadostno kvalificiran, vedno pregledovati lokal, kjer se vrše predstave, ter gledati na to, da se bo obrat varno vršil. Ravnotako bodo morale pa oblasti tudi paziti na to, da predstave ne bodo nasprotovale nravstvenim zahtevam. Notranje ministrstvo je v to svrho zaslišalo posamezne deželne šefe. Da pa morejo tudi prizadeti krogi zavzeti svoje stališče, m bo vršila ust m ena anketa.
Sankcfjoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral dne 18. februarja 1. 1. od deželnega zbora kranjskega sprejeti zakon, s katerim se dovoljuje občini Dragi pobirati za pokritje občinskih stroškov in za vodovod 136% občinskih doklad od vseh direktnih davkov, izvzemši osebne dohodarinc in plačarine višjih službenih prejemkov dvornih, državnih, deželnih in skladovnih uradnikov, dušnih pastirjev, oziroma od njih kongrue, v sel u Preski.
Lokalna železnica Rogatec-Brc-žicc-Novo mesto. Železniško ministrstvo je naročilo graškemn namest-ništvu in deželni vladi v Ljubljani, uvesti revizijo proge skupno s postajno komisijo glede, projekta brežiškega župana Avgusta Faleschini-ja normalnotirne železnice iz Rogatca čez Brežice v Novo mesto, v celem 950 km, z varijantami, da se proga iu\ *icr Vidini Buvtonua? pokdjifiu Kotnika, Polaka, Vilharce, dne 16. dec. pr. 1. umrli I. Fabjančič je bil v Logatcu sploh znan edino le pod imenom »Dacarjev Janez«. Bil je v istini čudak v vsem 6vojem življenju in delovanju. Stanoval je mnogo iet v lastni hišici poleg e. kr. pošte v Dol. Logatcu. V levem delu hišice je imel hlev, kjer je vedno redil po par volov in krav, a v desnem delu je ime' svoje stanovanje — nepristopno skero vsakemu. Okna je imel vedno vsa a veternicami zaprta, edino okno poleg veznih vrat je imelo zgornji del veternic priprto, in skozi to odprtino mu je moral metati pismonoša vsakdanjo pošto, ki je obstajala najčešće edino le iz »Slov. Naroda«.
Skromen, skoro skop je bil v jedi in pijači. Pravo senzacijo po vsem Logatcu je vzbudila vselej vest, ako se je videlo Dacarjevega Janeza v tej ali oni gostilni, kjer si je privoščil par meric vina. In kakor je bil skromen v življenskih potrebah, tako skromen je bil v besedah. S svojim čudaškim življenjem si pač ni mogel pridobiti iskrenih prijateljev, a kdor rcu je enkrat pogledal v srce, je lahke spoznal, da biva pod to trdo skorjo zlato srce. Kal ravnokar izkazane ljubezni do družbe sv. Cirila in Metoda mu je pač vsadila veselica, ki jo je priredila Logaška ženska podružnica v zvezi z moško 1. 1897. Takrat smo naprosili sedanjega kranjskega dekana K obla rja, da je imel slavnostni govor. Po dokončanem slavnostnem govoru sem naletel pri neki stransi mizi v misli zatopljenega L Fabjančiča. Vprašam ga, kako mu je ugajal govor. Pogleda me s solze v očeh, seže mi v roko ter pravi: Hvala vam, današnjega govora mer da ne pozabim do svoje smrti. Kei nam je prireditev te veselice vrgla čistih nad 200 K, glavna družba je dobila ta znesek kot prvo po-kroviteljnino ženske podružnice v Logatcu, je odbor sklenil prirediti vsake leto slično veselico. Na ta način smo zbili sedem pokroviteljnin. In zvest obiskovalec vseh teh veselic je bil pokojni I. Fabjančič. Vsakokrat je radovoljno položil svoj obo-lu8 na žrtvenik družbe. Prvo vprašanje, ki mi ga je točno vsakokrat stavil pokojnik po z vršeni veselici, je bilo kaj lakonično: Ali bo? — Ce sem mu pritrdil, da bo, mi je krepko stisnil roko. rekoč: Hvala vam! — in razšla sva se. Odkar sem zapustil Dol. Logatec, se nisva več videla s pokojnikom. Po preteku nekaj let sem zvedel, da je ta »Čudak« kupil na prav orig:nalen način neko hiš:co v Gorici in jo pozneje istotako na originalen način prodal. — Slovenski narod pač še ni posvečen poginu, dokler ima take sinove v svojem ozemlju. Iv. Šega.
Čuki in njih omika! Ko je bi i a na praznik sv. Štefana v Dolu pri Ljubljani maša ob pol 10.. je prišel posestnikov sin Alojzij Zaje k maši ter šel kakor navadno na kor. Ker jv> Pm Zaje pri Sokolu ter je imel na suknji sokolski znak. so ga Čuki na-hrulili s smrkoveem. Eden izmed teh pobožnih klerikalcev ga jo, s silo porini; po stopnicah. Vse to se je godilo med mašo v cerkvi. Vprašamo: ali je Sokolu prepovedan prostor na keru i Cnki se svoje omike, dobljene pod črnim bendemm klerikalizma k<bko sramujejo! Sramota vsem junakom Čukom — cerkvenim pretepačem! Tudi ta ubogi organist. ki se je priklati! v to faro lačen s hribov ima to lepo lastnost, da se v cerkvi meo službo božjo pretepava z ljudmi, kateri mu sploh niso nič napoti. Oj ti preklicani Čuki!
Iz Mengša. Znani mengeški leme-uatar in slavni Topolec. po stanu isti, oba verna pomagača mengeškega kaplana Kajdiža, sta torej pobegnila iz semenišča, in Mengšu ho najbrž zopet dodeljena velika čast. da prideta ob novih občinskih volitvah pomagat in delovat v prid in korist kaplana Kajdiža, njegovih kimavcev in - kar je umevno — občine mengiš-ke. Najbrž sta fantička na dolgih procesijah agitacije izza zadnjih občinskih volitev toliko se naučila, da nočeta več visoke semeniške modrosti, ter se tako izneverila škofu in Kajdižu. Morda pa so jima «egle pro-povedi kaplana Kajdiža tako do srca, ker učeni gos|>od je oznanjeval z lece vse drugo, kakor pobožno življenje. Vabil je vernike v svoj »Društveni doni, gledat igre in k radosti za kulisami, hvalil lepoto kinematografa, ki je nekoč predstavljal v Meiijršu, in — beseda je našla rodovitnih tal. iemenatarjev ni več. Ce pa prideta črnorizca v Mengeš agiti-rat, Mcngsuni, storite svojo dolžnost, recite jima lepo »adijo« in potem bo Kajdiževanja in njega sotrudnikov slave kmalu konec.
Iz Kandije nam piše gosi7. župan Zurc, da profesorja Severja ui vrgel iz svoje gostilne.
Nepovabljen gost. V torek po pol-uuprj' prVuai* v puirruuru,- ih h«ćcrn3$pl je odnesel okroglo 20 K in pozabil dleto v sobi. Kmalu nato je poskušal svojo srečo v sosednji gostilni gosp. Miillerja. kjer je bila razbita šipa in mu ni bilo težko odpreti okno. Toda ker je bil preveč neroden in glasan, se je vzbudila gospodinja, nakar jo je tat brez uspeha odkuril. Proti jutru je stikal z lučjo v roki po gostilni gospoda Pintarja v mestu, ki je tatu sicer opazil, a se ni mnogo brigal zanj, misleč, da je kak popotnik. Tu jo okradel hranilni nabiralnik s precejšnjim zneskom. Ker je tat zelo dobro poznal obiskane lokale, jo gotovo eden iz bližnje okolice ali pa iz mesta. Zanimivo na stvari je pa to, da je tat odprl polifon z dletom, ki je bilo
z drugimi vred okradeno pred več dnevi monterju g. Prežel ju. Že takrat se je slutilo, da je g. Preželja okradel kak vlomilec, da se preskrbi za na-daljno izvrševanje svoje obrti potrebno orodje.
Zimski šport. Iz Radovljice nam pišejo: Pred nekaterimi dnevi se je sešlo nekaj ljubiteljev zdravega zimskega športa ter so sklenili storiti vse potrebne korake, da se pridobi potrebni prostor za vse stroke zimskega športa. S posredovanjem Lan-eovškego županstva se je teme ji to popravila stara cesta »Pod Nošo«, kjer bo naj ideal ne jše sankal išče, kadar dobimo sneg. Narava je podarila Radovljici tako lepo lego, in san-kališče je v neposredni bližini Radovljice, da je treba le s postajališča Radovljica stopiti, sesti na sanke in po par minut trajajoči vožnji si na sankališču. — Za drsanje se je pridobil takozvani »Cengletov ba-jer«, ki se nahaja v neposredni bližini sankališča. A tudi za smučanje je v okolici sankališča več kakor preveč prostora — tako za začetnike kakor tudi za mojstre. — Športniki, kadar bo sneg, v Radovljico — zdrave zabave bo dovolj!
Zimski šport. Iz Kranjske gore nam poročajo, da so snežne razmere jako ugodne za zimski šport. Kranjska gora ima že dlej časa dovolj snega in je letos pač edini kraj na Kranjskem, v katerem je mogoče voziti smuči in sanke. Zimska športna karta stane iz Ljubljane do Kranjske gore semintja 4 K 40 vin. Prijatelji zimskega športa, ki gotovo nestrpno pričakujejo prva ugodna zimska športna poročila, imajo priliko na praznik, to je %7 soboto in nedeljo, obiskat to krasno zimsko pokrajino ter uživati ondi vse krasote zimske narave.
Iz Zagorja ob Savi. Na sv. \ečer so se od polnočnice povračali proti Kotredežu bojaželjni fantje, med katerimi je bi! tudi eden z imenom Peter Drnovšek. Za njim je pa šel prostak 17. pešpolka, po imenu Franc Pod lesnik, svojim potom proti domu. Ko pa Drnovšek opazi vojaka, ostane odzadaj ter se opoteče, kakor da bi bil vinjen, proti njemu. Vojak, ko ga Drnovšek na ta način sune, ga opozori: »no, le malo bolj previdno, da me ne podereš, si lahko obleko pomažem.« Drnovšek se pa zadere: »Kaj pa misliš, če si soldat,« potem se pa pripogne k nekemu svojih tovarišev ter mu napol glasno pove na uho: »ta soldat se pa nekaj koruzi.« Nato oba ostneta odzadaj in pogledata vojaka v obraz, Drnovšek pa ponovi: »Kaj pa misliš, če si soldat« in skoči od zadaj na vojaka ter ga popade za vrat. Vojak v .silobranu potegne bajonet ter ž njim sune Drnovška čez ramo tako, da ni videl kam. Ko so drugi to opazili, so potem zbežali, a vojak je odšel domov.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes »Specialni večer« z jako zanimivimi slikami. Od sobote do ponedeljka sledeči spored: »Snežni efekti na Av-stro-Ogrskein. (Nar. posnetek.) Po sto letih. (Komično.) Kralja Ivana odkupnina. (Zgodovinska anekdota v barvah.) Kadar služkinje sprejemajo obiske. (Jako komično.) — Zvečer ob 7., 8. in 9. prekrasna, jako učinkovita tragedija iz blaznice: Celica št. 13. Umetniški film tvrdke »Nordiskfilms Co.« Od začetka do konca zanimanje vzbujajoče. — Razen fe slike še dve komični sliki. — V torek krasna drama »Pravica mladosti«.
Nekaj statističnih podatkov iz poslovanja mestnega zglaševalnega urada. V mestnem zglaševalnem uradu se je med drugim izdalo v preteklem letu tudi: 385 domovnic, 354 potnih listov in potnih legitimacij, 473 spričeval o lepem vedenju, 303 orožne liste, 540 delavskih knjig, 18 poselskih knjižic, 70 spremnic za dobavo orožja in razstreljiva, 476 raznih potrdil o bivališču, pristojnosti itd., 320 nakaznic za brezplačne kopeli, 1460 ubožnih listov za brezplačno zdravljenje in 25 krošnjarskih dovolil.
»Pomota.« Poročali smo, da je bila sprevodniku g. Poschlu odnesena torbica. Zdaj je dobil anonimen poziv, naj razglasi, koliko zahteva za to UrauJOVKj" pooU*1 uanovvtTkT—
Nerodni izvoščki. Snoči je nek iz-vošček najprvo na Miklošičevi cesti nahrulil nekega zasebnega kočijaža z ne bas prikupljivimi »dovtipi«, ko sta se pa po 9. uri istega večera srečala na Dunajski cesti, ga je začel zopet brez vsakega povoda javno žaliti. Ker koči jaz že pred tem izvo-ščkom na javni cesti že ponovno nima miru, je danes zadevo prijavil policiji. — Pred Južnim kolodvorom je pa nek izvošček brez vsakega povoda napadel nekega prevozniškega gospodarja z raznimi psovkami, mu očital dolgove ter mu naposled še segel v njegov delokrog — hoteč mu preprečiti neko vožnjo. Tudi ta si je pri policiji poiskal zadoščenja.
Priporočljivi natakarici. Še meseca decembra je šla neka natakarica
po mestu popivat, zvečer je pa pripeljala s seboj v gostilno kar dva »priveska«. Ker jo je gospodar posvaril, da to ne gre, je natakarica popustila službo ter odšla, popustivši za seboj rep, v obliki dolga 46 K in nekaj gostilniškega perila. — V neki drugi gostilni je pa natakarica odnesla 40 kron ter šla z njimi popivat s svojim izvoljencem in še neko drugo žensko. Ker ji je bil ves denar posel, se za ljubljena natakarica potem sploh ni povrnila. Proti obema sta danes vloženi kazenski ovadbi.
Zasačen v tihotapec. Danes o polnoči se je 171etni dninar Fran Zupančič vtihotapil v sobo, v kateri spi slu žinčad južnoželezniške restavracije, ter ukradel dežnik in hotel z njim oditi. Na pragu ga je pa še nek natakar pravočasno opazil in mu potem sledil do Kolodvorske ulice, kjer ga je izročil stražniku, ki ga je aretoval. — Tudi pet mladih moških je bilo aretova nih, ki so se brez dela potikali okoli južnega kolodvora. Nekaj teh tičev so oddali sodišču, druge so oddali pa odgonskim potom v njihovo domovino.
Huda gosta. Danes ponoči sta v neki gostilni na Martinovi cesti d\ ■ laška podanika izvala izgred in pri tem tudi gostilničarju napravila znatno škodo. Oba, to sta Umberto Molinari in Pier Santo, je na lice mesta došli stražnik odvedel v zapor.
Delavsko gibanje. Včeraj se je južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Macedoncev in 2 Hrvatici, predvčerajšnjem je prišlo nazaj pa 20 Hrvatov. Včeraj se je 40 slover; stih rudarjev odpeljalo ■ družina mi vred na Westfalsko.
Izgubljeno in  najdeno. Hlape-Tomaž je izgubil konjsko odejo, kfl tero je našel postrešček Matevž Ver hunc in jo oddal pri magistratu. — Služkinja Antonija   Kovačičeva je izgubila denarnico, v kateri je imele čez 40 K denarja- — Nek gospod je izgubil zlat prstan z    briljanti in mdfcogramom M. G. 28/8   1909. — Na Silvestrov večer je zgubil nekdo v Spodnji Šiški in sicer na poti me Šternovo in Reberškovo gostilno ali v gostilni pri Anžiku zlat prstan.Na.v ditelj se prosi, da ga odda v tobakar ni na državnem kolodvoru.
Prijateljem Sokolstva!
Vsled zahteve   c. kr. deželnegr Šolskega   sveta  je  vladni komisar mestne občine ljubljanske prepove dal nenadoma telovadnima društvoma »Sokol I.« in »Sokol II.« v Ljubljani uporabo šolskih telovadnic. S tem sta postavljeni na cesto dve dru štvi, kojih vstrajno in smotreno dele za procvit in napredek sokolske ide je more slovenska javnost pripozna ti.   Obe društvi sta pokazali tekom kratkih dob svojega obstanka toliko življenjske zmožnosti in energije, de nam ni moči misliti v tem preusod nem trenotku, da bi ju mogla slo venska napredna javnost prepustiti poginu. Ako    postane telovadnima društvoma »Sokol I.« in »Sokol II. trajno onemogočena gojitev panog« njihovega delovanja — namreč telovadbe, je gotovo, da jima je s tem izpodrezana življenska nit, in da sta obsojeni na hiranje in umiranje. Pre pričani smo, da slovenska napredna javnost tega ne bo dopustila   in 6 svojo znano požrtvovalnostjo in ljubeznijo do sokolske misli omogočila, da si društvi, ki ju   je   za božične praznike vrgel sovražni   sistem na cesto, postavita čimpreje lastni dom. Na božično nasilstvo odgovori slovenska napredna javnost s tem, da nakloni čim izdatnejša novoletna da rila društvoma za zgradbo »Sokol -skega doma« drušvoma »Sokol I.« in »Sokol II.«
Telovadni društvi »Sokol I.« in »Sokol II.« v Ljubljani.
Prosimo, da se blagovolijo prispevki pošiljati za »Sokola I.« blagajniku g. I. Rozmanu, Ljubljana. Janez Trdinova ulica 8 (Zveza slov. zadrug); za »Sokola II.« pa blagajniku Francetu Marnu  v Ljubljani,
poslal g. Hinko Kobi 4 K, nabrane na godovanju Marenkovega Štefana v Nomenju; darovali so po 1 K: vrli Sokol g. Franjo Stopar, Štefan Ma-renk, Ivana Marenkova in Hinko Kobi. Pri božiČnici Ciril-Metodove podružnice v Devinu je nabral za družbo učenec Josip Mervec 12 K. — -Gosp. šolski svetnik A. Bartel je poslal družbi novoletni dar 10 K. Od novoletnih voščil se je odkupil s 30 K družbi v korist g. Ludovik Borovnik, puškar v Borovljah; zavedni Slovenci si bodo njegov naslov zabeležili. V restavraciji Deisinger v Škof ji Loki se je nabralo za družbo 7 K 10 v, ko je Pavle svoje »kunšti« prodajal. Hvala lepal
Družbi sv. Cirila in Metoda je
7>oelal g. Andrej Oset za kupone tol-
atOtfšfea kisle vode, katere mu je poklala celjska Ciril-Metodova podružnica, ki jih je prejela od g. trgovca Ravnikarja, 11 K, za drugih 20 kuponov je poslal 4 K. Oosp. Ivan Per-dan, veletržec in zalagatelj užigalic v korist naši družbi, ji je izročil zapet lepo vsoto 1860 K. Priznati se mora g. Perdanu hvaležno njegovo veliko skrb za dobro blago in za po inoči točno postrežbo. Zahvalo pa moramo izreči slovenskemu rodoljubni, ki uporablja družbeno blago v toliki meri, da moremo priobčevati prejemke tako visokih vsot. Odločno naprej!
Gdčna. Tončka Reboljeva je nabrala na Silvestrov večer v »Narodnem domu« v Mariboru za družbo 53 kron. — Živio!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. And. Oset, gostilničar v Tolstem vrhu, 10 K, ki so jih zložili prijatelji g. žel. uradnika Rozmana ob njegovi odhodnici na Tirolsko z geslom: »Prisrčni naš slovo — brez daru ne bo; — naša Družba mora imetf — iz srca danih krone deset!«
— G. J. Bauhart je poslal iz Ljutomera 2 K. ki so jih darovali Družbi irostje na kolinah pri g. Veršiču v ^kočji vasi. Hvala.
V nedeljo, 7. t. m., v Škofljico! Marljiva Ciril-Metodova podružnica v Škofljici priredi prihodnjo nedeljo v prostorih gosp. Ogorelca veselico, pri kateri se bo predstavljala tudi igra »Brat Martina. Pričetek ob 4. popolne. Ćujemo, da se udeleže te veselice tudi zastopniki glavnega vodstva. Vabimo prav prijazno domačine in okoličane, posebno še rodoljubne Ljubljančane, da se udeleže te na-prve letošnje prireditve v korist naši dični družbi. Na svidenje.
Društvena naznanila.
Jubilejne slavnosti ob 501etnici Narodne Čitalnice v Ljubljani v dneh 5. in 6. januarja 1912. Spored: 1. Slavnostna predstava deželnega gledališča danes ob pol 8. zvečer. 1. Slavnostna ouvertnra iz Smetanove opere Libuša«. 2. Prolog. Krasnoslovi g. Hinko Nučič. 3. Alegorična slika razvoja Narodne Čitalnice v Ljubljani. {Režiser g. NučiČ.) 4. Nastop članic ženskega telovadnega društva« v Ivjubljani v elegantnih, s plesom prepletenih prostih vajah. 5. Izvirna »venska dramska noviteta: »Komedijam 6. Ouvertura in II. dejanje iz a. Smetanove opere »Prodana nevesta — II. Slavnostno zborovanje, jutri, ob 11. dopoldne, v veliki dvorani Narodnega doma. 1. Pozdrav predsednika Narodne Čitalnice. 2. Pozdravni govor društev in deputacij. % Dr. G. Krek: »Bratje, v kolo se -topimo.« Poje moški zbor »Glasbene Matice«. 4. Slavnostni govor. Govori ~. vitez Peter Grasselli. Vstop prost.
— III. Telovadna prireditev Ijub-tjansekffa »Sokola«, jutri ob 5. popoldne v Sokolovi dvorani Narodnega doma. 1. Zgodovinski razvoj prostih vaj slovenskega Sokolstva od II. vse->okoIskega zleta v Ljubljani do da-m 5. 2. Orodna telovadba. 3. Nastop članic »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani. 4. Proste vaje za ITI. vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1013. Vstopnina: Sedeži v L vrsti a 2 K, ostale vrste spodaj in na galeriji a 1 K 50 vin., stojišče 70 vin. — IV. Jubilejni ples. Začetek 6. januarja ob 8. zvečer. V veliki dvorani Narodnega doma veliki jubilejni ples.   Svira   polnoštevilni orkester
Slovenske Filharmonije«. V stranskih dvoranah hnffet, mrzla okrep-čila in šumeča vina. V mali dvorani in vseh čitalničnih prostorih mize za neplesalce. Buffet in desertna vina v mali dvorani. — Vstopnina na ples ja osebo 3 K, družinske vstopnice za 4 osebe 10 K, za tri osebe 8 K, dijaške vstopnice v predprodaji pri Cešarku v Šelenburgovi ulici 1 K 50 v. pri blagajni 2 K.
Vstopnice za javno telovadbo ljubljanskega Sokola dne 6. januarja se bodo dobivale v soboto dopoldne v Cešarkovi trafiki in popoludne pri blagajni. Javna telovadba v Narodnem domu se začne ob V4 na 6. po gledališki predstavi. Trajala bo dobro uro, tako da bo dovolj časa vsakomur pripraviti se za Citalniski ples.
Akademija. V ponedeljek, dne 8., in v torek 9. t. m. predava vsakikrat ob 8. v Mestnem domu vseučiliški profesor dr. A. Heinz »O oploditvi v rastlinstvu«. Opozarjamo na to vele-zanimivo predavanje, ki je bo gosp. vseučiliški profesor pojasnjeval tudi na slikah. Profesor Heinz je našemu občinstvu že dobro znan izza prejšnjih predavanj.
Z Vrhnike. Silvestrov večer, katerega je priredil tukajšnji »Sokol«, je v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru na vsa pričakovanja sijajno uspel. Zanimanje za to veselico je bilo tako veliko, da je bila či-talniska dvorana že pred začetkom
do zadnjega kotička napolnjena. Točno ob 8. se je začel razvijati nad
vse zanimiv program, ki je že pri prvi burki »Ne kliči vraga« obetal
biti izboren. Ni nas toliko začudilo zares umetniško igranje g. Kermav-nerja, ker smo imeli že poprej dostikrat priliko, občudovati njegovo spretnost, pač pa smo bili očarani od naših novih gdč. igralk in g. igralev. V prvi vrsti moram omeniti vrle narodne gospodične Ivko Kun-stelj in Žitko, ki so prvič nastopile na našem odru in vzbudile v občinstvu splošjio pozornost. Kot tako spretne igralke bi jih želeli čestokrat videti na našem odru tudi v večjih vlogah. Izmed toli zanimivih točk moram omeniti umetniško igranje virtuoza na gosli Mr. Happy Holli-gen (g. Milan Korenčan), ki ni mogel pri nobeni kretnji utajiti pristno-amerikansko kri. Iz posebne prijaznosti ga je spremljevala na klavirju gdč. Malči Komotarjeva, kateri tem potom najiskrenejša hvala. Dobro razpoloženje, občinstva je prišlo do vrhunca, ko je nastopil komični kvartet (g. Mirko Korenčan, Tisch-ler, Nagode in Kermavner), ki je moral svoje točke na splošno željo ponavljati. Dosti aplavza in smeha je žel nam dobro znani g. Japelj, ki je zopet pokazal v svojem komičnem nastopu »Vaški policaj«, da je mož na mestu. Prav temperamentno in dobro so igrali tudi burko »Krčmar«. Imeli smo priliko videti prvič na našem odru prav izborno izpeljane mramornate kipe. Pred »Alegorijo«, katero je režiser tega večera gosp. Tischler imenitno aranžiral, se je poslavljal g. načelnik Perne v imenu društva v jedrnatih besedah od leta 1911 in želel stanejo tudi v bo-
dočem (tekočem) letu prijatelji sokolstva društvu naklonjeni. — Da se je pa naša veselica tako izborno obnesla, gre v prvi vrsti hvala neumornem in vztrajajočem članu g. Tiscb-lerju, kateremu izrekamo tem potom najsrčnejšo hvalo. Po polnoči se je šibila dvorana pod nogami urnih plesalcev do ranegči jutra. Prav zadovoljni smo se ločili od tega zabavnega večera z željo, da nam priredi društvo »Sokol« prav kmalu tak vži-tek. Oirromna množina obiskovalcev je pa dokazala, da nam postaja naša čitalniska dvorana prav tesna in želeti bi bilo, d se znajdemo kmalu v tako dolgo obetani dvorani bodočega »Sokolskega doma«.
Silvestrov večer Sokola Litiia-Šmartno vršil se je v prostorih g. Iv. Robavsa v Šmartnem. Udeležba je bila povoljna vkljub temu, da se je sklenilo prirediti to veselico šele neposredno pred prireditvijo. Pokazalo se pa je, da Sokol vživa simpatije v vseh slojih in kmalu so bili vsi gostilniški prostori prenapolnjeni. Zabava je bila presrčna res bratska brez vsake one napetosti, ki se sicer mnogokrat ob taikih prilikah opaža. Vrle narodne gospice so razpečavale društveno blago tako marljivo, da bo tudi blagajnik lahko ponosen na to prireditev. Kdo se pa more tndi upirati nežni ročici, ko ti ponudi krožnik pod nos s srečkami ali dru-cim. posebno ko si še prepričan kako bogato so prijatelji obdarovali društvo s krasnimi dobitki. O polnoči se je poslovil brat starosta dr. Premru od starega leta z globoko zamišljenimi besedami tako, da so vsem segle do srca. — Koliko srčnih pa neuresničenih nad, koliko britkih prevar, koliko razočaranj in žalostnih pojavov je za nami v Sokolskem življenju, ko umira stari kralj . . . Rodi se pa novo dete, polno sladkih upov v novem letu ... In ko je vse navzoče pozdravil z mogočnim »Na zdar« želeč jim srečno in veselo novo leto, takrat ni hotelo biti konca prijateljskih čestitk in solza ti je morala lesketati v očesu, ko si videl, da se tu brati delavec z gospodom kmetic z uradnikom itd., da ni tu med nami nikake razlike stanu, ampak da nas druži globoka vez bratstva in edinosti v ljubezni do teptanega naroda. Na to je zapelo pevsko društvo »Zvon« priljubljeno pesem. Naprej oj bratje veseli — Napredno bomo pričeli ... Tamburaški zbor Šmarten-skih fantov je udarjal neutrudljivo vesele koračnice in poskočne valčke, mladina pa je rajala pozno v jutro, pa tudi marsikaterega zrelega moža so izzvali ljubki akordi tamburic. Želeti bi bilo, da bi »Sokol« priredil se več takih večerov, ker v družabnem življenju se navdušujemo in spoznavamo.
»Dolenjsko pevsko društvo« v Novem mestu vljudno vabi svoje Slane na občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 10. januarja t. I. ob 8. zvečer v Narodnem domu. Ker na 29. decem bra 1. I. sklican občni zbor ni bil sklepčen, se p. n. gg. člani opozarjajo, da je le-ta slepčen pri vsakem številu glasov.
Čebelarska podružnica v Latah
pri Planini ima svoj občni zbor 7. t. m. ob 3. popoldne v gostilni gosp. Fr. Lesk ovca* Na shodu bo predaval
o umnemu Čebelarstvu ^rosp. naduči-telj A. Likozar. Ker je bila lanska letina zelo ugodna sa iste čebelarje, ki razumejo napredno čebelarstvo, zato se pričakuje obilne udeležbe.
Podružnica slov. trg. društva »Merknr« v Kranju občni zbor bo v soboto, dno 13. januarja ob polu 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela »pri slonu«.
Velika plesna veselica, ki jo priredi slovenska planinska podružnica Radovljiška dne 6. t. m. v zdraviškem domu na Bledu obeta biti po dosedanjih pripravah nekaj posebnega. Obširna dvorana zdravniškega doma se spremeni ta dan v hajnokrasno planinsko pokrajino izpod Triglavskega obnožja. Nase vrle narodne dame imajo polne roke dela, da Čim udobneje prirede vsprejem došlih ljubiteljev naše prekrasne Gorenjske. Obisk obeta biti mnogobrojen, kajti vsled prekrasnega vremena vlada na divnem Bledu prav pomladansko razpoloženje in pogled na naše snež-nobele gorske velikane je naravnost očarljiv, posebno kadar jih poljubljajo zadnji žarki zahajajočega soln-ca, ali kadar jih bude prvi žarki jutranjega solnca. — Ce nam pa razposajena zima prinese do 6. i* m. porcijo snega, imajo ljubetelji zimskega športa najlepšo priliko, pokazati svojo spretnost na novo preurejenem sankališču »Straža«. Dobro nam došli vsi prijatelji in prijateljice naše prelepe Gorenjske.
Sokol v Tržiču. Občni zbor bo dne 6. t. m. ob 11. uri donoldne v gostilni Josipa Stara v Tržiču
Prasneta.
Slovensko gledališče. Snoči bo ponovili Shakespeare^eve »Vesele ženske windsorske« z dosti povoljnim uspehom. S^cer ni bilo kaj izvanre«1-nega, a je kolikor toliko zadostovalo na preobili publiki, ki je uspela mesta kvitirala 1 odobravanjem. Maskirani pa so bili gospodje prav izvrstno. In režiser naj pazi na to, da hodo umetniki, ki so se naučili svojih vlog, govorili razločno. Več Shakespenr-skega duha!
Predavanje v Mestnem domu. Snoči je predaval v Mastnem domu profesor Wester o svojem potovanju po Bosni in Hercegovini. Prostovoljni prispevki obiskovalcev, ki so napolnili dvorano v obilnem številu tudi dame — so namenjeni za podporo dijakom v Ljubljani. Profesor \Ve-ster je predaval v jako poljudnem tonu. in nam je povedal marsikaj zanimivega iz naših južnih bratskih dežel. Z zanimanjem so mu sledili poslušalci po njegovih potnih progah, na katerih je posebno poudarjal in nam sliovito predočil značaj bosanskih zgodovinskih mest, kakor Banjaluke, Jajca, Travnika, Sarajeva, Mosta rja i. dr. Poleg potnih črtic se je bavil predavatelj tudi z narodnostjo bosanskih prebivalcev, z njihovim verstvom in izobrazbo. Omenil je tudi bogastvo dežel in njiju industriio, ki je v najlepšem razvoju. Predavanje take vrste je vsestransko zanimivo in jako poučno, in je posebno utrujalo občinstvu. Želeti bi bilo, da bi se podobna predavanja pri nas še večkrat ponavljala,.
Vstopnice za koncert »Glasbene Matic**« se od danes nanrej dobivajo v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Književnost.
— »Slovenski Pravnik«. Decem-berska številka z letnim kazalom se jo zakasnila, ker tiskarna zaradi praznikov ni mogla vsega izvršiti.
— Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno stolno mesto Ljubljano jc ravnokar izšla. Sestavil jo je e. kr. okr. glavar v p. Štefan Lapajne. Založila je knjigo I*rn. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Knjiga stane 4 K. Knjiga bo zelo dobro služila, ker nismo imeli v zadnjem času ni kakega zanesljivega naslovnika. Dobiva se tudi v »Narodni knjigarni«.
lažne stvari.
* Grozna   rodbinska tragedija.
Dortmund, 3. januarja. Grozna rodbinska tragedija se je odigrala v hiši rudarja Ewalda v Hevenn. Ko je najstarejši sin dejansko grozil materi, skočil je mlajši brat, vojak, ki je bil na dopustu, in zabodel svojega brata z bajonetom v glavo. Ta se je mrtev zgrudil. Morilec se je javil sam sodišču.
* Dobrotnik žurnalistike. Znani borzni komisijonar v Budimpešti, Simon Kraus, jo pisal glavnemu uredniku Sig. Singerjn v Budimpešti pismo, v katerem mu poroda, da jc zaslužil pri neki borzni špekulaciji ki ne spada direktno v njegov delokrog, 25.000 kron, in da je namenil celo to svoto darovati za povzdigo žurnalistike.
* Lahkomiselnost. S t e y r, 3. januarja. V Silvestrovi noči si je prižgal posestnik Karel Friihmoser v pijanosti smotko s tisočkronskim bankovcem. Ko je šel Fruhmoser nato domov, je izgubil denarnico, v kateri je imel 450 kron.
~ Eksplozija bencinovih plinov.
Budimpešta, 3. januarja. Včeraj popoldne se je zgodila v strojnici budimpeštanske akcijske družbe za izdelovanje mineralnega olja eksplozija. Štiri osebe so bile ubite, ena oseba težko ranjena, tri pa lahko ranjene. Trije delavci so snažili kotel. M°d tem so se razvili bencinovi plini, vlsed katerih so se delavci onesvestili. Ko dalj časa ni bilo ničesar o njih slišati, je hotel inženir Barna pogledati, kaj je z njimi. Posvetil je z električno svetilko v kotel. Svetilka se je razletela in bencinovi plini so se užgali. Eksplozija je bila tako huda, da so se stresle vse hiše v sosedstvu. Požarna hramba in reševalna družba so skušale pomagati ponesrečencem.
* Amerikanizem. Pred nedavnim je kupil bogati Amerikanec v Angliji stari, zgodovinski grad Tattershall Castle. Ko je napravil kupno pogodbo in je bil torej grad njegova last, je poklical stavbenika in delavce ter jim ukazal, naj grad razlože v posamezne kamne in naj to kamenjeinpo-samezne dele gradu prepeljejo v Ameriko, kjer naj grad znova postavijo. To je kaj originelna igra. Kaj bolj originalnega si menda Amerikanci sploh ne morejo izmisliti. Danes jim že več ne zadošča, da kupujejo stara in slavna kiparska in slikarska dela, postali so mnogo pod-jetnejši. Lansko leto je Amerikanec M. \ Val ter Sharp vprašal nekega meščana v Pizi, kazoe na staroslavni stolp: »Koliko?« Povedali so mu, da stolp sploh ni naprodaj. »To je škoda,« je odgovoril podjetni Jankee, »jako mi ugaja in rad bi ga poslal svoji soprogi v Cineinnati — v dar.« Danes je že jako lepo število starih, zgodovinskih gradov, posebno francoskih, last Amerikance v. Samo da bi jim kar naenkrat ne prišlo na misel, da jih pošljejo v Ameriko. Prav lepo bi se to bralo na veznem listu. Pošiliatev: grad Chenoneeaux, franko Filadelfija. Ce bi prišel morda kak tak amerikanski kralj v Ljubljani ter videl naš ljubljanski grad ter rekel: »Ugaja mi tu vaš grad! Lepo mi ga zavita, vzamem ga s seboj v Baltimore. Na ceno ne gledam — plačam, kolikor zahtevate!x To bi Ljubljančani gledali, ko bi nekega lenega dne peljali ljubljanski grad v Ameriko.
* Veliko zastrupijenje v Beroli-nu. Berolin. 2. januarja: V zadnjih 24. urah se v azilu za ljudi brez stanovanja v Frobelstrasse ni prigodil noben nov slučaj zastrupljenja. — Berolin. 2. januarja. Do zdaj je več nego 200 oseb zbolelo vsled zastrupljenja z methvlalkoholom. 162 oseh /i-bilo sprejetih v bolnišnice, 71 oseb je umrlo. Od nedelje se je zgodilo 21 novih slučajev zastrupljenja. Med nanovo zbolelimi so tndi trije možje, ki so bili zaprti v državnem zaporu. Umrl je en delavec od onih, ki so že prej zboleli. Stanje mnogih pacijentov je zelo resno. Aretirani drogist Scharmach je priznal, da je delal žganje, kakor tudi esenco za punc in žganje iz methvlalkohola. — Berolin, 2. januarja. Odkar so konstatirali kot vzrok velikih zastrupljenj, zastuplje-nje z methvlalkoholom, se ni pripetil nov slučaj. Nekatere osebe so že zapustile bolnišnico. Tudi v Lipskem so umrle štiri osebe. Kakor smo že poročali, je ondotni izdelovalec likerjev Kahr na božični dan povabil svoje tri prijatelje, da pokusijo neki nov punč. Vse štiri osebe so po zavžitju punča umrle. Zdaj so konstatirali, da se je zgodilo tudi v tem slučaju zastrupljenje z methyalkoholom in da je zastrupljeno punčevo esenco napravil drogist Scharmach. — Berolin, 2. januarja. Zadnji slučaji niso bili drugega, nego huda pijanost. — Zgodil se je samo en smrtni slučaj, in iscer v Virchovi bolnišnici. Ker je stanje nekaterih še jako nevarno, bo morda ta ali oni umrl. Vendar je pa konec grozovito6ti. Policija bo zaprla vse lokale, v katerih se prodaja methvh lkobel. — Berolin, 2. januarja. Kot dokazano smatrajo, da je prve slučaje, katerih je bilo kakih 50, povzročilo zastrupljenje s pokvarjenimi ribami, ostale pa zastrupljenje z methvlalkoholom. Zdravniki so vsled tega izpremenili metodo zdrav-Ijanja, ki je kmalu pokazala dobre rezultate. Večinoma bodo zboleli tudi ozdraveli.
* Francoski ogleduh Lus. »Esti TTjsag« izve o begu stotnika Luxa iz Glatza od njegovih prijateljev v Budimpešti sledeče: V Budimpešti živi par prijateljev stotnikovih, ki so že pred par meseci sklenili osvoboditi Luxa iz zapora. Sredi decembra so na pošti oddali tu par zavojev na naslov stotnika Luxa, obenem so   pa prosili   poveljnika trdnjave
Glafz, naj te božične darove izroči stotniku Luxn. To se je tudi zgodilo. Poveljnik trdnjave ni niti zapazil, da so bili zavoji zvezani z nenavadno močno vrvjo in da so za vsak zavoj rabili kakih pet metrov vrvi. S pomočjo teh vrvi in fine pile, ki so mu jo tudi poslali, je stotnik Lux pobegnil Pobegnil je 27. decembra. 20. decembra je došel v Budimpešto, kjer so ga čakali njegovi rojaki. Povedal je. da je takoj po svojem begu stopil v vlak ter se peljal do Mittel-walde. Od tam se ie peljal brez voznega listka dalje. Pri tem ga je zasačil avstrijski sprevodnik, kateremu je povedal, da nima denarja. Na to ga je ta izročil avstrijskim orožnikom. Tem je povedal, kdo je in od kod prihaja. Kot političnega begunca ga niso mogli izročiti nemški oblasti. Postajni načelnik je brzojavi! v Budimpešto in je zahteval od njegovih ondotnih prijateljev denarja za vlak, kar je tudi dobil. Tako je mogel Lux brez ovir potovati do Budimpešte, kjer je ostal 24 ur. Skozi Avstrijo in Švico je odpotoval v Francijo.
Berolin, 3. jan. »Lokalan-zeiger« poroča iz Pariza: V jutrišnjem ministrskem svetu bo vojni minister poročal o zadevi Luxa. Vladi se gre za to, da se javnost sploh večne peča s to zadevo, ker protinemška agitacija, s katero je začel v zadnj;h dneh <iel časopisja, pač ne more ugodno vplivati na važno posvetovanje senata o maroški pogodbi. Z ozirom na to se trudijo nekatere osebe preprečiti, da bi se ne začelo nabirati za dar, ki ga hočejo dati Luxu. Stotnik Lnx je zapustil Pariz, ne da bi povedal svoj naslov.
* Igralka Odilon. O zadevi igral ke Odilon, ki se namerava ločiti od svojega moža, poročajo iz Zatrreba: Zakonski par Pečic je do jeseni preteklega leta živel v najbolišem sporazumu. Takrat pa je prišel v Zagreb neki dr. Romulus Radmann, ki je imel predavanja o hipnozi. Gospa Odilonova se je seznanila s hipnoti-zeriem. Dr. Radmann, ki je star kakih štirideset let, je imel velik vpliv na histerično ženo, ki jo je večkrat hipnotiziral. Pečic je to svoji soprogi predbacival. Končno je prišlo do razdora. Izselil se je iz sknnnegn stanovanja ter prepustil Odilonko svojemu novemu ljubimcu. Pred par dnevi je izginila gospa Odilon z dr. Radmaunom, ki sta oba vložila tožbo ta ločitev zakona. Kakor se je pozneje izvedelo, je odšla gospa Odilon v spremstvu dr. Radmannovem v Milan. Oba nameravata tam prirejati pred povabljenim občinstvom hipnotične produkcije. Pečic se je n-e.l tem časom zaročil z igralko zagrebškega nar. gledališča Majo Strozzi. — Z Dunaja pa poročajo, da odvetnik dr. Hofmokl kot poverjenik gospe Odilon-Pečić* dementuje vest, da je podvzela sodne korake zaradi ločitve zakona. Gosna Odilon se je prod par d^evi mirnim potom do-srovorila na Reki s Pečićem, da se ločita. Zdaj jo zdravi monakovski zdravnik Radmann, čeprav je njeno telesno in duševno stanje popolnima zadovoljivo. Nikakor ne misli, vrniti se zopet na oder.
* AHmony-klub. V New Torku ao kakor po drugih civiliziranih državah, odpravili zaporno kazen za dolžnike. Vendar pa so napravili takrat neko izjemo, namreč, da zapirajo še vedno one nesrečne možakarje, ki so se ločili od svojih žen in jim ne morejo ali nočejo plačevati alimentacij. V teh zaporih sedi vedno par sto takih nesrečnikov različnih stanov tudi po več let. Z2 pred 20 leti so ustanovili ti kaznjenci poseben klub, tako-imenovan »Alimony-klub«. Kot sotrpini so se člani med seboj mora-lično in tudi gmotno podpirali in se bodrili v hudem sovraštvu do svojih ločenih žen. Člani kluba so priredili redno vsako leto s tihim dovoljenjem nadzornika svojo božičnico. Tudi letos so priredili svoje božično drevo in slavnostni obed v veliki dvorani svoje kaznilnice. Posebno znamenita je bila ta božičnica letos, ker je niso vprizorili samo z izredno velikim sijajem. — Slučajno je zaprtih precej premožnih ljudi — namreč zaradi tega, ker sta to gostijo posetila kot častna gosta dva stara dolgoletna kaznenca. Oba sta presedela v tem zaporu deset let in sta bila cel čas zvesta Člana klubova. Posebno zabaven je bil eden od teh, neki Carlton Burnett, ki je vedno trdil, da presodi rajše celo življenje v zaporu, kot bi dovolil svoji ločeni ženi tudi en vinar. V svojem slavnostnem govoru je posebno poudarjal, da ima ravno Amerika največ »Alimonistov« no celem svetu, ki so deloma zaprti, deloma prosti. Vzrok temu je neenotna postavodaja ameriških držav. Ce se kdo poroči v eni državi, postane lahko glasom ameriških zakonov v drugi državi bigamist, v tretji mono-gamist in v četrti zopet samec V nekaterih južnoameriških državah je lahko kdo popolnoma zakonito poro-
3|fOJC   ZClr*£9VJC   si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpololoženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid z znamko „EUafluid". Tucat na poizkušnjo5  kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V, Fellcr v Stubici, Elzin trg štev. 238 na Hrvaškem
obenem pa živi skupno z drajpo
dmžieo. Ce pa dotičnik, ki živi de jonsko ločen s svojo ženo, zahteva tudi formalno zakonsko ločitev, ga aena lahko toži za alimente. Nadzorniku so poklonili ti kaznenci srebrno <$ašo s krnsnim napisom: »Časa ljubezni.« Med zabavo so peli tudi razne kuplete, ki se posebno nanašajo na njihovo razmerje. Kot refren so je večkrat čulo: »Rad bi vedel, kdo jo ^edaj poljubu je« ali »O ubogi, moj neumni ti naslednik!« Končno so poslali veseli kaznenci udanostno brzojavko Carnegiu, znanemu ameriškemu milijonarju, v kateri ga zagotavljajo, da podpira »Alimonv-klub« pred vsem zahteve za svetovni mir, in da se bode potrudil mogoče, da prevladujejo od sedaj naprej na svetu kolikor mogoče le samci..
* Rodbinska žaloigra. Šertmiea, januarja.   321etni   bivši trgovce
valter Gerhard se je s svojo ženo skregal. V prepiru ji je s sekiro preklal glavo. Nato se je obesil na sobno si etil ko.
* Posledice papeževega molu prupria. Iz Toplic na Češkem porn-vajo, da se je katoliški župnik Ignacij troirhk-rt, ki je prestopil k protestantizmu, V božiču v Arnstlorfu poročil s svojo gospodinjo Marijo Fritz. Par je nato nJjK-itoval v Halle, kjer se jo Gochlert vpisal na vseučilišču.
'•: Velik požar, iz Krakov« izročajo: V vasi Zaj-eeze je ondotni pre-mosrokop popolnoma zgorel. Zgorela je hiša. v kateri je stanoval posestnik r>remo£rokopa Jeli. V hiši sta zgorela tudi dva otroka -Jelkova. Jell >am se je pa tako opekel, da najbrfe ne bo okre val.
Posledice ž*ranjepitja. \ bkm-!ogn* se je izvršila krvava rodbinska drama. Pris+rniski delavec je pil ves svoj zaslužek, nato pa je zahteval od žene denarja /m žganje. Ko mu /ena n; hotela dati denarja, se je de'avec si^no razburil in je sunil r/ no v trebuh. Žrra se je branila ■>. nožem, ki ga ie zasadila možu globoko v prsi. Na to je že"a zbežala. M< za so našli mrtveca z nožem v i^r-^h. Ženo so prijel*. Pravi, da je iz-rršila dejanje v silobranu.
MmM so slouanshem
mm.
--Slovanski   časnikarski kou-
jpres 1. lf>i?. Kekor je znano, je lanski slovanski časnikarski kongres v "Belgradu sklenil, da se XI. časnikarski kongres priredi I. 1912 i Zagrebu. Ker ps so politične rasvatere na ^BDrvatskem tako zamotane in napet/-, da je težko pričakovati, da bi se mogel ta koncrres usnešno vršiti v Zagr~bo, je treba, da se s^l^p bel-gradskega shoda korigira. G'ede kraja letošnjega kongresa bi prišla v poštev v prvi vrsti Rusija, k;er še ni bile nobene take prireditve. Toda na prireditev kongresa na ruskih tleh na ni misliti, dokler k »Vseslovenski časnikarski zvezi« ne pristopijo ru-ski surnališti. Za to se bo z jugoslovanske strani stavil predlog, naj se vrst slovanski častnikarski kongres 1. 1912 vrzi v Pragi istočasno s s!^-vanskim \-*Ps^kols:kim zletom ob priliki, ko se bo v Prrgi odkril spomenik velikega Ooha in Slovana Pal nekega. Ta predlog bodo jrotovo vsi slovanski časnikarji pozdravili z odkritosrčnim veseliem.
— Veliko delo o Slovanstvu. V nekaj rlr-eh i'/ide v Pragi v Laiehter-jevi založbi monumentalno delo »Slo-vanstvo«. na katerem so sodelovali najboljši poznavatelji prešlega ia se-fiarjega slovanskega kulturnega življenja. Zgodovinski razvoj slovan-stvfi je napisal vseučiliški profesor dr. -Jaroslav B i d 1 o. O državnih uredbah razpravlja vseučiliški prnfc-sor dr. Karel Kad le , statistiko sloranstva podaja prof. dr. Anton in Bobne, o slovanskem šolstvn piše A.ntonin J i rak, o literaturi prof. -7. M u c h a 1 , o umetnosti prof rir. Tahorskv , o glasbi pa prof. Zdenko N e j e d 1 v. V knjigi bodo tudi i7Črpljive razprave o slovanskem časopisju, sokolstvu, turistiki itd. Razpravo o slovanski žnrnalisfci-ki je napisal eden najboljših pozna-vateljev slovanskih političnih in kulturnih razmer urednik »Narodne Politike« Jan H e j r e t. »Slovanstvo« ho delo, kakršnega sedaj Še ni bilo v slovanskem svetu, temelj za spoznavanje slovanskih narodov in slovau-ske kulture.
— V znamenju hrvatsko - srbskega narodnega edinstva. V dalmatinski občini Kaštel Lukšić so občinski odborniki, pristaši hrvatske narodne in hrvatske napredne stranke, izvolili za župrina edinega v obč. odbori; se nahajajočega pravoslavnega Srba B'liškova ter mu izročili v varstvo hrvatsko občinsko zastavo. Novo izvoljeni župan je na to v svojem govoru naglasa!, da bo kot Srb visoko dvigal prapor hrvatski ter «r« sfarbno čuval, da fra nihče ne omadežuj** T zakaj pravemu narodnem n Srbu in Hrvatu mora hiti hrvatstvo in *rbstvo enako ljubo in sveto. — To
je prvi Srb v Dalmaciji, ki so ga ia* volili za župana — Hrvati!
Telefonska in brzojavna poročila.
Deželni zbori.
Dunaj 5. januarja. Tirolski deželni zbor bo sklican za 16. t. m. Vlada baje ne namerava sklicati češkega deželnega zbora.
Dunaj 5. januarja. V prihodnih dneh izide cesarski patent, ki sklicuje vse še ne sklicane deželne zbore razen istrskega in češkega.
Nemško in avstrijsko planin, društvo.
Dunaj, 5. januarja. Danes se vrši na Dunaju sej« upravnega sveta nemškega in avstrijskega planinskega društva, hi preloži letos za 5 let svoj sedež iz Monako vega na Dunaj. Seje upravnega sveta se udeleži tudi pruski trgovski minister pl. Sidow. Upravni svet bo sklenil, da se vrši letošnja glavna skupščina meseca septembra v Gradcu.
Dr. ribonbonb zboitd. Dunaj, 5. januarja. Bivši mini-sier    in    vodja    krščansko-eoci jalne stranke, dr. Bbennodi, je bil danes
previden. Zdrav j«* p?? mu je |>ozue-je nekoliko izboljšalo.
Khnenovn oporatijtv Njegovi politični načrti. Budimpešta. 5. januarja. Zdravstveno stanje operiranega ministrskega predsednika K Imena jo popolnoma zadovoljivo. Kbuen namerava priti V ogrski državni zbor \ kljub svoji operaciji, k»> *e bo nadaljevala proračunska debata. To s*- bo zgodilo v potek tu je upati, da bo proračunska debata koncem tega meseea končana. V prvi polovici februarja pride na dnevni red brambn« reforma. V političnih krocrib zatrjujejo, da hoče Tvhuen drseči spravo z opozicijo na ta način, da spreime v kabinet tri opozicijonalne voditelje in s^ imenujejo že tudi imena. Ti so: bivši državni tajnik D e s v, grof B a 11 h y -a n v in kot notranji minister Štefan T i s z a.
Bosanske železnico. Sarajevo 5. januarja. Deputacija bosanskega deželnega sveta je dobila na Dunaju zagotovilo, da bo zgradila Avstrija normalnotirno železnico Jajce-Rama in Pro-zor-Arsano na svoje stroške, Ogrska pa progo Tuzla-Samac. Poleg tega bo proga Tuzla-Doboj-Sarajevo preurejena v normalnotirno železnico, toda šele v poznejšem času. Dovolitev zgradbe te železnice je v obeh parlamentih baje že zagotovljena. Ob enem naj se začne z gradbo železnic Novi-B i h a č-B a n j a 1 u k a-J a j ce in Tuzla-Bjelina, na stroške bosanske dežele, ter je tozadevni zakonski načrt že izdelan.
Chelmska gubernija.
Petrograd, 5. januarja. Kakor se govori v podučenih krogih bo ruska duma in državni zbor koncem februarja rešila vprašanje odločitve Chelmske pokrajine od kraljestva poljskega, tako da bo mogoče že v juliju t. 1. ustanoviti novo gubernijo Chelm. Rnski nacionalisti nameravajo pri tej priliki prirediti velike slavnosti ter postaviti spomenik in pričakujejo, da se bo slavnosti udeležil tudi sam car. Novi barski š*of.
Cetin e, 5. januarja. Dr. Niko DobroČić, rojen Črnogorec in sedaj župnik na Cetinju je bil imenovan od papeža za škofa v Baru.
-   Odlikovanje in imenovanja. Dunaj, 5. januvarja.  Cesar je imenoval   drž,   poslanca, dvornega svetnika, prof. dr. Skodla za profesorja na nemški univerzi v Pragi.
Dunaj, 5. januarja. Cesar je odlikoval najstarejšo poštno uradnico Karolino Barth, ki službuje že nad 40 let pri pošti, ■ zlato zaslužno svetinjo.
Preiskava proti ravnatelju češke zavarovalnice »Praha«.
Praga, 5. januarja. »Cas< poroči.: Proti višjemu ravnatelju cc&kc zavarovalnice »Praha« Viktorja Ka-šimu, bratu drž. poslanco, so ji uvedla preiskav* zaradi goljufij".
Letošnji manevri.
Budimpešta, *  januarja Lstos-veliki manevri as vrše na Sedmn-graškent. Udeleži se jih prestolonaslednik in   sef   generalnega slaba Schctua.
lzprei»»*mba \ fi**%ask» - slavonskem 8ntemviralo' m stališču.
ISud<mpešta* 5. Januarja. PraiaV sodnik nrvaško - slavonskega sej)-tsnrviralnega *odišc%, bivši bar^ 1*3-kodzav je sel v pukoj. Njegov naslednik in) svetnik ieptemvirnlnega ficdišču Svjepan pl. Posilović,
Cesar.
itiitliiuiM'šia. 7). janunrje \ poli-tii i.ih krogih se zatrjuje, da pride eesar spomladi v Budimpešto i« stanoval \ dvornem gradu dva flo w\ tedne.
Cetasko gftšnje i Maredoiiiji. Carigrad, o. januarja. 1f Bitoljs javljajo: Pri Kruševu je umorila bolgarska četa, obstoječa iz 50 ljudi, med njimi tudi nekaj Italijanov, trinajst oseb, med njimi dva otroka ter ogrožala kajmakamov dom. V mestu vlada veliko razburjenje.
Solun, 5. januarja. Bolgarski re-volueijonarni komite v Sofiji pošilja že tnjne agente v Makedonijo, da pripravijo splošno vstajo. Komite vadi prebivalstvo po vaseh v rabi orožja.
Berolin, 5. januarja. »Vossische Ztvr.'< poroča iz Carigrada, če bolgarsko četaško gibanje v najkrajšem času ne preneba, bo organizirala turška vlada mohamedanske čete v Makedoniji.
Smrt italijanskega pesnika.
ftatamja, o. januarja. Snoči je um^i tu italijanski pesnik Mario Rapi-sardi, znan posebno kot filozofični pesnik v ovojih delih ,,La Palingenesi" in „Lucifero". Dosegel je starost 67 let.
Francoska   vojna   ladja   pred Aga-dirjem.
Pariz, 5. januarja. Francoska vlada je poslala pred Agadir vojno ladjo ^Duchavl«.
Madame Curie.
Pariz, 5. januarja. Zdravstveno stanje madame Curie se je v toliko zboljšalo, da odpade potreba operacije.
Vatikanska demonstracija proti Italiji.
Rim, 5. januarja. Vatikan namerava prirediti prihodnje leto velikansko slavnost ob obletnici proklamacije krščrnske vere kot državne religije po Konstantinu Velikemu. Jasno je, da je to samo demonstracija proti lanskoletni italijanski jubilejni slavnosti.
Mir med Italijo in Turčijo,
London, 5. januarja. »Times« poroča iz Soluna, da krožijo v mlado-turških krogih vesti, da so mirovna pogajanja med Turčijo in Italijo v polnem tiru.
Carigrad, 5. januarja. V zbornici je včeraj nančui minister proglasil, da Turčija ne bo sklenila z Italijo na
1 ,~.
noben način miru, če bi Italija zahtevala tudi najmanjši kos turške sem je,
Delazmožnost dalmatinskega sabora.
Spi j It, 5. januarja. Včeraj se je vršil tu strankin zbor pravašev, ki je sklenil udeležiti se zadrskih spra\ -nih konferenc za delozmožnost dalmatinskega sabora.
Crnogorska skupščina. Cetinje, 5. januarja. Crnogorska skupščina je bila včeraj zaključena. Stavke.
JTJof+ou, 5. januarja. 1500 težakov iu naklad * 1 cev v pristanišču je začelo stavkati. Vsled te stavke mnogo parnikov ni moglo odpluti.
Bruselj, o. januarja.   Stavka v Ifonan ho v najbližjih diiafi koneana. iSedaj 5c vrne pogajanja med promo-gokopnitti družbami in delavci. Nov: nemiri na Portugalskem. — Veleizdajn ška duhovščina. Li.^bon^, 5. jan. Portugalski škotje so  izdali prokiamacijo,  v  kateri se proglašajo kot popolnoma neodvisne od državne avtoritete. Kot odgovor na to proklamacijo je izdal justičnt minister naredbo, ki izganja vse škofe, ki se ne marajo uklonili državni avtoriteti, iz dežele. Na severnem Portugalskem   je   klerikalno prebivalstvo vprizorilo zopet  nemire.   V Lizboni I sami jc kakili 10.000 klerikalcev prišlo j pred palačo izgnanega patriarha. Eks-j tremni republikanci so vprizorili proti-demonstracijo,  ker so  klerikalci vpili „Slavo papežu in bivšemu kralju Ma-nuelu". Prišlo jc do prave bitke. Republikanci so vdrli v palačo patriarha, od koder pa jih je pregnalo vojaštvo. Viada pričakuje razpor med klerusom, ker hočejo vendar Še nekateri duhov niki ostati državi zvesti.
Revolucija na Kitajskem. Peking 5. januarja. Prvi oficijabii akt provizorične vlade je bil ta, da je vpeljala nov koledar, ki določa 1. januar kot začetek leta.
Honkong 5. januarja. En polk be-luških vojakov je dobil povelje, la odide s topovi in municijo v Kanton.
P- king 5. januarja Juanšikaj je ponudil novemu predhodniku kitajske republike dr. Suniantsenu novo premirje do 15. t. m.
London, 5. januarja. V Taiuianfu, glavnem mestu provincije Sansi ogrožajo roparji življenje Evropejcev. Baje je bilo 30 do 40 italijanskih duhovnov od roparjev ujetih.
napreune časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševalo i odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca decembra 1911 vložilo je 1739 strank 1,018.318 K 13 v, 1500 strank pa dvignilo 1,174.371 K 50 v. Stanje vlog koncem meseca decembra 1911: 42,207.547 K 97 v. Stanje vložnih knjižic: 29.002.
V IV. četrtletju 1911 se je hipo-tečnih in občinskih posojil izplačalo
1,114.600 K. vrnilo 272.463 K 28 v. Stanje posojil 34,757.660 K 86 v.
io
Razpis „Ceres-nagrad"
Srečke no izžrebane.
31 glavnin oobttkov 90 zadele sledeče osebe: 1« dobitek K 1000.—• 1. Marija Birzinger, Gradec-Ruckeriberg, Nemstgasse št. 8. • dobitek po K 200. — : 2. Kamila Neuhauser, trgovčeva soproga, Hradek, Češko. 3. Marija Fischer, Bjčkovice. p. Blažkovice. 4. Ana Hoff-nn, Podboranv. 5. Ana lllmann, Warnsdorf VL št 788. 6. Andrej Stark, hotelir. Sunlperk. (Krušne gore). 7. Berta Sdiwab, Dunaj II. Castellezg. 29. 8. Ema Weiss, Plina, Petrovo predmestje, it. 8 n. 9. Anna Lischka, Lhiec. Schlossergasse št. 4. 10. FrančiSka Schneider, Neu-gesmesgrun, p. Warta nad Oharko. 11. Ana Krebs, Deči ob Labi. 20, dobitkov po K lOO. — i 12. J. Krasa, Prachatice. 13. Marija Trebitzkv, Sopronj, EHzabetna ulica št. 7. 14. FrančiSka Wicsinger. Sv. Pankracij, p. Dimbach. 15. Marija Anderka, Opava, Wallgasse št 5. 16. A. Till, soproga gozdarskega mojstra, N'amest pri Brnu. 17. Hilda Jaroschek, Fr^valdov-Svoboda st 84. 18 Marija Regner, Kotellce, p. Tfebušin pri Litomeficah. 19. Ana Langhaus, Jirkov. 2. Julijina Kollersberger. babici, Eferding-Predmestje. 21. Mirginti Richtcr, Ruprechticd št. 256 pri Libercah. 22. Katarina Ullrich, SchOndort, p. VOcklabruck. 23. Arnošt Frcund, gospodarski pristav, Dobri mysl, p. Prosečne pri Hostlnnem. 24. Marija Oa!leitnerf Aschach ob Donavi. 25. Petronela Ecksteln, Leva, Kalszal It it 24. 26. M. E. V. Melas, Dunaj XVIII 1, Rieglergasse 4. 27. Filipina Princa, NyiergyhAza. 28. Marija Baranvai, TemeSvar, Grilnnackergasae St 20. 29. Ana Peter, Bastianperk Št. 30. 30. Ivana Ringmayer, Tuhoviee St 13, p. Opočno. 31. Ana Breiter, soproga železniškega nadpaznika, Sv. Ivan Tirolsko.
Popolen imenik vseh 1031 dobitcijev se na zahtevo dopoilje. Razdelitev razpisanih nagrad urno noraK zaradi ogromnega Števila vposlanih nam dobrih odgovorov preložiti za kake Štiri tedne pozneje, zato da bo razsodišču mogoče vse odgovore natančno in vestno pregledati.
Zahvaljujemo se Se vsem cenj. poSlljateljicam In pošiljateljem n ukazano nam zanimanje. 77
Nabirajte tudi nadalje pridno ovitka naia Jedilna masti „Ceres" v kockah,
— Perutninarje prosim, da mi prej ko mogoče vrnejo vprašalno pole za pemtnirarsko razstavo. Oglasilo se jih je za, razstavo že precej, pogrešam pa še marsikaterega znanega perutninarja. — Nadučitelj Zupan, Dolsko pri Dolu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemsek.
Darila.
L'pr.ivnieiivri na^ih listov ho poklali:
Za »Ciril \Ie!<Klovo drnžho« Jo-eip Kramar. Dunaj I. Sehottenrlng 7, 7 K; dr. Anton Švigrelj, odvetnik v Ljnhrjaml 10 K 06 v, iz kazenske wi-dove rlr. P. proti gr. J. B>, Mariea Po-rent, Šinarjc - Sap 1 K, kot dobljena stava; Anka Podboj, Ribnica 32 K L' v, nabrana oh priliki praznovanj?! Rodu Ivana Kluna v ožjem kro.cn; Jakob Rakun, Vučja Poljana. - Bosna 5 K 50 v, mesto novoletnih voščil; Pfter 8terk, trgovec v Ljubljani 8 kron, (darovali neimenovan 1 K, družina Sirnik 4 K in P. Šterk 3 Ki ; družina Havliček v Ljubljani 2 K. mesto odgovora cenj. novoletnim gratuTatom: Neimenovani, Schwaz, Tirolsko 9 K 50 v; Franjo Pertoi, Trbovlje 10 K, nabral na Silvestre večer "Sokola<; v Trbovljah z motom: Ona paradna straža pa še par barab zložili so to, da hudič ne po-grab«; Janko StepiSnik, učitelj v Za-gorji ob Savi 3 K 06 v; nabrali na Silvestrov večer pri prorokovati ju gdč. Marta in Zinka. Franiea Rnz^i-^rer, e. kr. poštariea. Dol. vas pri Ribnici 25 K, nabrala v veseli družbi v hisi jr. Suteia v Jelendoiu; Anica Je-Jenec, Metlika 2 K, nabrala v v^srli dmžbici; A. Virant, tu 4 K 20 v, jbiala družina Virantova kot slovo Staromu letu in vesela družba pri »JožeJjnu« na D Iskem 8 K 02 v. —-Skupaj 121 K 73 v.
Za »Domovino« dr. Alojzij Ko-kalj, odvetnik v Ljubljani 10 K, v spomin pogojnemu pr. Franu Cirma-nu ir Št. Vida   fmesto venca).
»Narodni pVlad« Franc Tro-tovoelc, Trbovlje 2 K.
»Za mestne nho»e<f O. Br'rnato-vic. trg-ovee v Ljnbljani 50 K, kot novoletno darilo.
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro  znano „Mollovo
Irancosko inan'e In sol*4, katero se splošno in uspešno porablja pri trpanju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2*—• Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. RSOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati AIOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.     2 22
Pozornosti cenj. čitateljov bodi priporočena tvrdka Jau Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu (Češko). Izdelki te tvroke so izl»or-ne kakovosti in je bila firma že večkrat odlikovana z zlatimi in srebrnimi kolajnami ter s podelitvijo ces. oria. Firma razpošilja svoje bla^o po vsem svetu. Bnsrato ilustrovani katalogi z okoli 4000 slikami se na zahtevo vsakomur pošljejo gratis in franko.
kajti trud ae Vam bode obilno poplačal!
Velespoštovanjem
19CeresMf tvrdka JaHj Sohloht d. cU, Uetje (Aaeeig) Ćdko.
Želodčni liker
m
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga ima, Ima«zdravje doma!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. •   • 4-80.
Naslov za naročila: .FLORI AN". Ljubljana.
Postavno varovano.
J
Žitne eene v Baidimpeiti.
Dne 5 januarja 1912. T s p at I a.
Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 11*69 PScnica za oktober 1912. . za 50 kg 1065
Rž za april 1912.....za 50 kg 1022
Koruza za maj 1012 .  .  . za 50 kg 8*4« Oves za april 1912. . . za 50 kg 9*69 Efsktlv.
Vzdržno.
Cisto slavo! Močne živce! Zdravit spanje! Nič bolezni v prsih in vratu nimamo, odkar rabimo Feller-jev fluid z znamko »Elzin fluid«, ker blaži bolečine, odstranja slabosti in osvežuje. Tueat franko 5 K. Ne poznamo želodčnih težkoc, krčev, vzpe-havanja, tiščanja želodca, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice s znamko »Elzine kroglice«. 6 skatljic franko 4 K. Pristne prodaja E. V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 238, Hrvaško.
Zapomnite si,
da je dober tek temelj dobrega prebav-Ijanja, da je torej zbujanje teka najvažnejši pogoj zdravega Življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav Želodec in krerko prebavo na poskusi že desetletja z dobrim jspehom rab'jene „Bradye?e želodčne kapi ice". prej tudi Manjaceljske želodčne kari lice. ki so že od nekdaj najzanejslivejše domače sredstvo proti vsem težkočam otrok kakor tud' odraslih. Dobe se po lekarnah in stane stene steklenica samo K - "90 in K 1'fiO dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja roSlje iz^elovatelj. lekarnar, C. Bradr. Dona L Fleisehmarkt 2-484 brez stroSkov na dom 6 steklenic K 580 ali tri dvojne steklence za K 530.
434 —j 446 — 6C8 — 1 620 —
Borzna poročila.
LJublfanska
Kreditna banka v Ljubljani*.
Urada! karti danajtte borze 5. januarja 1912.
**toftte«*l papirji.       B •tMr"'
4*', mafeva renta .... il*\ srebrna renta .... r . avstr. kronska renta . . 41. ogr. m „ . . 4*, kranisVo defelno posojilo i* t k. o. Čeike dež. banke .
Spn6b«.
iiečke iz I. 1*60 %   . . .
„    h m 1864.....
„ tiske.....
„    zemeljske I. Izdaje
u **      11* •
„    odrske hlpotečue . . n   don. komunalne • ,,    avstr. kreditne .  . • M    ljubljanske .... avstr. rdeč. krila  • .
M hatf'fka.....
turike......
O.tnfoo.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . ,) rajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Dr favne železnice .  • • .
\!pJne-Montan.....
>šk e aladkome dražbe . . 'ivnostenske banke. • . .
Vartata.
Cekin!
Marka   » • •••
rTanfcl........
.   ...   .... *
Robiji.   ....... •
'> m V/
CUnrelnl papir „flllomnn"
Je pristen samo s to glavo I
36o
Heteoroloftilno poroflfo.
del. jasno del ob tac.
del. jasno
Slednja včerajšnja temperatur* norm. —2 7'  Padavina v 24 urah 00
Zahvala
Ob grobu našega pokojnik«, nepozabnega ljubega soproga in dobrega očeta, gospoda
janeža Janša
kličemo: Počivaj dragi sladko v Gospodu in prosi za nas! — Vsem mnogoštevilnim pogrebcem, sočutnim iclažilcem. mnogim darovalcem lepih vencev, častiti domaČi duhovščini, vrlim pevcem žalostink, častni korporaciji ognjegascev in šolskemu vodstvu pa: Srčna zahvala in Bog plača!!
DOVJE, dne 4. januarja i a; 2.
Zalsjou soproga Matilda is mim Janka :s Uit.
283'—i 284-—
1! 37 j 1 1760 i PV50 94 9?
255 75 i
II 40
117 80 95 60 95-15
254-75
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob težkem udarcu, ki nas je zadel, se v imenu vseh sorodnikov najiskreneje zahvaljuje
Olga Unger roj. Fdderl.
SjL lifts. dne 2. jan. 1912.
Angioltna Vanič, rojena lein$n*rer, naznanja v svojem m v imenn svojfh otrok Ide, Srage, Beri« in Silvije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem želostno vest, da je njen soprog oz. oče, brat, svak in stric, gospod
trgovec v Celju
dne 4. januarja 1912 ob poldvanajsti uri po noči po dolgi muvni bolezni, previden s sveti zakramenti za umirajoče, mirno preminil.
Pogreb predragega rajnkega se vrši v soboto 6. t. m. ob *J uri popoldne iz hise žalosti  v .Narodnem  domu-  v Celju  na okoliško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v ponedeljek 8. t m. ob 9. uri zjutraj v Celjski farni cerkvi.
CELJE, 4. januarja 191?.
86
-M
Globoke žalosti potrti* naznanjamo vest o smrti nase ljubljene matere, stare matere in tašče, gospe
Marije Debevec
hišne poseetnice
ki je po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 4. januarja t. L mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v soboto na sv. treh kraljev dan, ob i uri popoldne iz hiše žalosti. Trnovska ulica št. 23. Blago rajnico priporočamo v prijazen spomin.
LJubljana, dne 4. januarja 1912.
Žalujoči ostali.
Brez vsakega drugega obvestila.
m
m.
Redka prilika.
67
Redka prilika.
Skoro ur planine
m caao proda um vogla Sv. Patra cosls, v/aaa Badaefcaga ceata it. 2» L aadstr.
Lepo stanataiiie
obstoječe rz 2 sob, kuhinje in drug'h pritikiin HT se odda za febrnar.
Več se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 82
prodaja 10 pošilja po poitnen itniili Iv. Bonač v Ljubljani.
Gena allkl 5 kron.
273
Izjava.
S tem izjavim, da nisem plačnik za nikake dolgove ali naročila, ki bi se delala na noje ime in najsibode to od kogarkoli, tudi za mojo ženo ne.
Rožna dolina, 5. januarja 1912.
SI
18
ALOJZIJ FAK1N.
V naiem se išče
vpeljana usti!
ali prostori,
?3
ki bi se predelali za gostilno aH vino-toČ (kot prizemna vinska klet). — Po nudbe je takoj n^slati na upravništvo
»Si. Nar.« pod vG3stllniskl prostori*.
bela in rdeča 25— 56 K, rizling 60 K, pristna sfivovka in tropinovee K 120 .......bs   za 100 litrov ============
prodaja Josp. Kravagna v Ptuju.
Naročajte novi jubilej-ni cenik s koledarjem j za are, zlatnino in srebmino, tudi po pošti prosto.
Za ffg. ženine in t s!oveate n&j¥eč!a Izbira.
naa??&ii frantiskaneke cerkve.
Banka »Slavija1
sjs^fijsne v službo nekaj izurjenih
Službeni  pogoji  po 63 dogovoru. Ponudbe :: se naj pošiljajo ::
Oaneralaenra  zasiopn banke
¥ LJDBLJANL
aoltolia, bro% ponaa In i »rei tnanf«
um »c lahke vsat- | 49 aaoči trobiti ! tesini, »lese. ko* ' raeaice ita. na noji
trobenti j
Pasebaa »riporocljiv • ta svata«, zabave. It lest itd. St. 3M 110 tlpkaari. 10 ftastfi. 2 bati. 3i ca dolga sala ta samouke K a komadi 7 K. Akkordeoa, aaj ti tejle itdelaa ia t aajbaljsiai flasovi, komad R 3-00. Poiiljatfe trati povzetja aH troti ?pošiljat?i taprej to c kr. dvortea dobavitelja Jan Konrada, okaaert. tvrd-v Mosta 1181, C toka ipnllaaimsltaninaiii
Sprejmejo se
potovalni uradniki
pod zelo ugodnimi pogoji In v stalna službo, pri dobro vpeljani Avstrijski zavarovalnici Ponudbe pod 39 , ,»obor saataioa" poit. loteča, Llabljana
Sprejme se
v mesto gospodična
ie boljše hise 2a 50
kontoristinjo.
Prosilke s prakso ima;o prednost. — Ponudbe pod šifro „Kontor 1912" na : upravni§tvo »Slovenskega Naroda«.
Pozor!     PozorI Proda se v sredini mosta
41
v kateri |e že več let dobro vpeljana gostilna« Pogoji jako ugodni Kje, pov<* upravništvo »Slov. Naroda«
Izjavu.
IzSavlfam s teai9 da nisva ne faz kakor rodi ne moja mati nikakor plačnici za dolgove, ki so bili ali bodo narejeni na mofe ali na mole matere ime. ao
Ema Lederer,
c kr. poštarica v Morarčaa.
za majhno družino v Dalmaciji;
prva plača 24 K in stroški za potovanje. Veliko perilo se da perici iz hiše. Najvažnejša zahteva: da je čista in redoljubna in ako mogoče, da zna malo nerusko ali italijansko govoriti. Tudi se zahteva spričevalo o enoletni sluibi pri kaki drugi družini.
Ponudbe naj >e DOŠHeto gosoe Mizzl Werk, Zadar, Dalmacija, nova obala. so
ualčaiaua
Vabilo k
imm plesni veselici
katera se vrSi
danes, dne 5. januarja t. \.
v gostilniških prostorih pri Gašper Bolteta, prej pri ,6rnem medvedu1
Rimska cesta št. 17.
Točilo se bo dobro dolenjsko vino, IjutomeTčan ter sveže pjvo. — Dobe se pristne domače klobase in koline.
Za mnogobrojni obisk se priporoča odličnim apoitovanjem 55
Cašper Bolte, gostiln, in čodavičar.
Vabilo
na
obrtne zadruge na Vrhniki,
ki se vrti
dne 21. januarja 1912 ob 2. ari po-poladne v telovadnici ljudske šole na ■ ni.    , 4-   Vrhniki =========
2 naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev zbora in poročilo načelnika.
2. Polaganje zadružnih računov ta leto 1911,
a. Volitev dveh pregtedovateev računov 4 Odobrenje pravil za mojstetsko bolniško blagajno
5. Raznoterosti. 83
K obilni udeležbi vabi
načelnik:
Simon.
Meso
vsak dan sveže, goveje, telečje, ovčje n* svinjsko meso, poštni zavitek z 10 funti ::  K 5-— franko po povzetju dobavlja
L lerkoiia H Herincze itn. 12. Ognki
59
Gladkost, svetost, mehkost kote
se doseže le z vporabo
Br£zayevega mila
■ francoskim žganjem.
Dobiva se povsod.     Dobiva se povsotiL
proti mesečni gotovi plači 150 K e dobro provizijo velika avstrijska banka za prodajo oblastveno dovoljenih srečk na mesečne obroke. 5
Ponudbe pod »Lebensgltick Posf Oa upravmštvo »Slov. Naroda«.
ali kaj enakega. Lahko potoži
kavcijo. — Dopisi na unrav.
»Slov. Naroda«   pod „350° 64
špecerijske stroke, srreten prodajalec, z let-nimi tzpnčevalt, 3£
8 želi premeniti službo, e
Prija -nt- ponudbe se prosijo pod Šifro „8pO* COrlsf na uoravniStvo »Slovenskega Naroda* ■~.....dO 14. tanu-rja 1912. —
trgovski lokal
oziroma prostori, ki bi se predelali a« lokal, na prometnem kraju v Ljubljani.
Ponudbe takoj pod „Trgovski lokal*
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
tlaproda] in vel slov imm
t volne
po 1 K 50 v kg. — Ivan Kristan, Vače pri Litiji. s
Ha Kranjskem Stajenken, Mm ia i m
dobro vpeljani
potnik
želi sprejeti zastopstvo večje vinske
S trgovine ali kakega paromlina. £
Ponudbe pod „Potnlk" na uprav« ništvo »Slov. Naroda«. 444if
Vpr.tličjn hiše št. 7 v Gosposki nL
nahaja.oči «e veliki ia svetli
olrilii prastari
pripravni ta obrti, pisarne, ali zaloge,
se oddaja s 1. fetajeni 1912 tem 1 najem.
4441
Proda se nmitai mut\\\m
ležeča ob cesti zraven trg« mu Da* leniskem v lepi solnčni legi, sela primerna za kakega obrtnika ali zasebnika. — Naslov ao izve pri upravništve »Slovenskega Naroda« 4g
09
9184
A1B
*
Cementne cevi v vseh dlmenzi-Jah, barvaste plošče itd.
X
Ljubljana.
K tal X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
X □ X
■aaaal e
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10*—, K 12— K 15-- in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15-, K IS*—, ! K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3—, K 350 in K 4—, 90 cm dolg. 70 cm Širok K 450 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljši K 33—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913 pri Plznjii na Češkem. 3580
la-aisr-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
Ki se gonijo z nogo z eleg omarico in 10 letno garancijo OdpoŠljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po - cenah na debelo. -
1 W'i'si!'i9. M)!!. Mm Donaustrasse 23111.
Sfeieuska h Brreška komptadeiiti. — Canifci gratis ta franki
Kazensfta-uravdDi red i
% dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z ffZ dodanim [(■[
niiheui prepisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo vezan 5 X 60 v., po pošti 5 E SO v.
ilan* knjigarna v IjiUaL
fasone, težko,
Umetni in trs. vrlnar
Ljubljana, Kolezijske nI. 16
1542 izvršuje
M\i m in Mete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno in  po solidnih cenah.
u is
.raz-
i i;) zelenjavo.
Naročila na deielo hitro   in vestno.
. .'.'.'i i.    - - -       - —       —i*-,   i .7-11'
a obroke!
Iščem po vsem Avstro-Ogrskem odjemalce za velikansko zalogo zh-tih verižic in prekrasnih ur. Najnižje cene. Dobavim takoj za 14 K prve vste pristno
srebrn« Gro rementoarke s 3 srebrnimi pokrovi I najfinejše graviranimi.
V   O   M     Dalje   Hkaratno zlato ^-^^      verižico najmodernejše kr. puncirano, 60 gramov 140 K po na'Ugodnejših pogojih samo 4 krone na mesec Ura in verižica tudi za dame. Razpošiljanje na vse strani takoj po povzetju prvega zneska 14 kron.
Trgovina z zlatnino
L. LECHNER 4462
Bfeclav (Lundenburg) štev. losi.
J(iša z gostilno
v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani
a hlevom in £upo, gostilniškim in vrtom za zelenjava ; pod rri?o je 20 m dolga in do 4 m visoka klet . pripravna je tudi za vsako drugo obrt, je 16 I* t davka prosta 80 T^l bolozni prsda. Poizve se: Prisega ulica M&tf. 5-
Najcenejši
C.
za
poročni
I
n
:v '
al____
lastnega oajb slJSega
Isdeilsa
po meri se dobe pri najstarejši domaČi tvidlc.
Kupujem okrogel
v dolžini od 2 m in v debelini od 30 cm naprej. — Ponudbe za 1 vrsto brez grr\ za 2. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr 1 m3 prosto državni kolodvor LJubljana, os. mojo tovarno.
Kopim iodi sntis frize Hrastove in Mm.
Pomdhe ka'*or zgoraj. V. Scagnetti, parke-.na tovarna, za državnim kolodvorom, Ljubljana. 4439
Uradneireiil.—12. mj. Sari 2.—S.p*.
j
KI
II
»OSffiBli! BSrillll P1IZZI*
*J2*77Shm ponansso 3
Onda* bauka 6«£klh hranilci«.
vtis ss wm wam nie
Vee lepih meblovanih 4416
mesečnih sob
s posebnim vh;3om se odda
v Florijanski ulioi Štev. 24.
Proda i m i
s vrtom v sredini LJubljane,
blizu električne železnice, ugodno za penzioniste ali za družino, ki imajo več otrok, ker je v bližini šola.
Naslov   se   izve   v upravništvu »Slov  Naroda«. 4442
jivtfir. tfgmc 1 ni?«!] !Bf zapr>siai: '.m m«;::.
Ljubljana, Wo!fova ulica 3. Zahieva'te   n^JEa-eJš; ceni*.
i!
■J
ji
S
m
M
1/ 0/
14/
51 0/
i.
l\ m. I JE!
8 /0
povprečno
i IUHHI
in m fhk masi
Mm tmm m m.
&£delek za vadije In kavcije.
S-
s
Ur.*« b:s alt-12. am h td 2.-S. m
Hag
Varstvena znamka:
Sidro.      3329 K
finiment. Capsici comp.
Nadomestilo za
0*1
S
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh ekarnah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega  domačega zdravila naj se jem ejo le originalne steklenice v škatljicah z nnšo varstveno znamko .sidrom", potem je vsakdo prepričan, da  je dobil originalni izdelek.
Dr. Bichterjeva lokama
pri »Zlatem levu" ^ l Pragi        l 5 sova. "4nV» &&^±*&&m&m&
mn
¥ L j UHLJA IB i
iiaiBii^iiiBaBase^seiiaiisai£^iH jia^tisigiaa
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
a b a? it r • z* *n f> m ** *■ i<*:
fVfV
Telefon štev. 85
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana.
:: Telefon Stev. 41. ::
kr.
m m is
Telefon štev. 85.
,WWIM
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. nov. 1911
K 68,592.200-—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic   Vopal Mariji!! Ml. Petra Cesta (f M JAaZiOai GžEOrali"). Seluiski kapital in reserve 52,000.000 kron
Preskrbovanje vseh  bankovnih  transakcij,  n. pr.:  Prevzemanje denarnih vlog   na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje bornih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila ▼ Ameriko In li Amerike.
166,
Ualmena In pismena pojasnila In nasveti a vseh v bani no stroka spadajoelh transakcijah vsekdar brezplačno.
Naslovno knjiso 1912" z
o Ljubljano
Važno!
a 1
H   45 po uradnih virih najboljše sestavljena, obenem
i celoten stassM izkaz h nam* MnlM M lo dnuih Mn v IMM
Cena K 4"—.      Založništvo: Ig. pl. Kleinmaver « Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena K 4"—.
"J
a
1
17644836
U7
792^19
214
Ha openih tlet.
Slike iz zadnje rnsko-poljske revolucije.  —  Spisal dr. Leopold Lenard. Koledar družbe sv. M. 1912. (Ocena prvih 17 strani).
Slo*.
Nato me poprosi . . . brez ovinkov, naj se usedem in ji pomorem narediti nalogo. Jaz se res usedem...
(stran 88.).
Služabnik ... ti pride odpret vrata, ali pa se odpirajo iz stanovanja avtomatično in je iz stanovanja optična priprava . . . (str. 89.).
. . . izmili (so) kri raz sten (mesto stene) in podloge   (str. 90.).
. . . sicer pa čemu je sicer vojak tukaj (sar. 90.).
"Radi teg-a je bila tudi nasprotnica revolucije, ker uprizarjajo revolucijo pred vsem socialisti (str. 91.).
. . . duhovščina ne zna drugega kot, kar dela, ker ne sme drugega učiti in ne more drugega, kot kar dela, ker ne sme (str. 93.).
. . . sem šel včasih na sprehod .. . potem sem šel v kakšno knjižnico . .. ob eni sem šel na zajtrk h grofici — kjer sem se sešel s kakim znancem (str. 94.).
Včasih izgleda, da odgovarja (kmet) tako neumno in nerodno, da ni mogoče bolj. Toda ima preračunje-110 vsako besedo (str. 97.).
Sicer so bili gospodje, ki so jih
aknpaj aretirati in skupaj odpo-slati (atr. 102.).
pri nas bo sa vas pokrito (atr. 92.). Pisatelj misli pri tem na pogrnjeno mizo.
boš našel (str. 90); m. sedajnika.
Nič kaj lepe niso oblike: ne bova prišla (str. 88.), kaj bo rekla (str. 92.) itd., neestetično pa je: ljudstvo je namreč drugače takoj jako ta* prto in nezaupljivo (stran 96.). Mesto moči se nahaja povsod za-močL
Mesto tvorne dobe nahajamo:
romarji se   bodo   spustili (str.
102.); (misliti je na prostost in ne
morda na beg!),
članki se najilejo (str. 90.), navadno se predpiše od policije
(str. 92.i,
zaklenejo se vrata na stopnice in
zaklenejo se vpžnf* vra*a (str. 89.),
Pridevnik »poljski« piše naš pisatelj mnotrokrat z veliko začetnico, n. pr. str. 91., 95.. 06., 103 (kar tri-krat), enkrat celo Poteki Tudi je po-irrešep« začetnica str. 93: raje izbirali m. Kale ...
Pri stopnjevanju pridevnikov nahajamo oblike:
najbolj srečen, najbolj rejen, najboli nrtden (str. 87.>,
najbolj rpsen, ataj&olj vesel, najbolj jrrn:?en (str. 88. in 90.).
bolj oster, bolj zaupljiv (str. 91/), boli težko, bolj živahen (str. 100. in 93.).
nadzorovali, jako uljudni, proti go- j Divno se glasi: tovi odškodnini, se razume (str. 98.). j        Varšava je eno najbolj veselih ... so preiskali   enega  za dni- i rnest (str. 90.).
str. 108: kakšna culica, nek možak, neko starejšo kmečko žensko, (neznanec) je kak drvar, ki ... je služila pri kakšnem Poljaku.
str. 99: vzame na piko slučajno kakšjiega človeka, se vrše kakšni sestanki, pri kakšni priliki, ako slede kakšnega človeka, je vstopila kakšna sumljiva oseba,
str. 101: g kakšno dovtipno besedo, naj bo kakšna stvar, smatrati za nek predznak, bil nek ženski glas.
To bi ugajalo celo rajnemu Primožu Trubarju.
Da je pa naš spis glede ločil silno površen, ne smemo se čuditi po tem, kar smo doslej slišali. Za izgled naj služi stavek na str. 88: Sobica I v katero sva vstopilaj je bila navadna in najpriprostejša dijaška sobica, I revna postelja in majhna mizica je bila vsa njena oprava. | — Vsega skupaj sen naštel ravno 86 pogresenih (večinoma izpuščenih) vejic, poprečno pet na vsaki strani.
X.
I
a^-i^-*—asi £s*i
CERESI.T
lajanesljiu^^ IZOLIRNI način proti vodnim škodam vseh vrst
ISJtlFtfflNCC      Avs'f aarenr    PftOSKKn /A5T0SJ
Avsfr. ceresitna družba i o.* Dunaj. XVIHA Harfins Srruse 71. Telefon 22288.
gim ... če nima pri sebi . . . pregledali so jim . . . (str. 99.).
To je staro samostansko poslopje z mnogimi mračnimi hodniki, kjer (na hodnikih?)  žive reveži in oskrbuje jih (I) nekaj usmiljenih sester (str. 100.).
telefon, telefonirati, telefonski: v osmih vrsticah samo osemkrat (str. 102.).
. . . mesa dovolj, da smo ž njim lahko preživeli prvi don vse romarje (str. 103.).
Tu je stopil grof s samozavestnimi koraki, kateremu (?) se je poznalo, da se nahaja v salonu v sebi lastnem življu (str. 103.).
Videli so namreč spomenik carja Aleksandra II., katerega (?) je ruska vlada postavila pred romarsko cerkvijo, (str. 103.).
Po stenah so visele slike raznih slavnih pradedov naše rodbine v ži-
vopisan i h narodnih nošah in v fran- } je?no, coskem baroku, z bulavami in dru- J
to je ena najstmpatičnejših rod-I bin (str. 9?.),
ta človek je   sedaj   ena izmed
; prvih esob (str. 9i.),
kakor se imenuje ena najživah-I nejših ulic (str. 103.). —
V stavku: »(odgovorila je), da ; sama mora oditi« je sama napačno, i Izrazi: Moakal, bojevec (opetovano).
var^avjak (m. Var^vjak) (str. j 92.). pol?cma;ster (str. 93.).
grob peterih poleglih (str. 103.) j potrebuj0jo navednic. I Brez potrebe rabi naš pisoe osebne zaimkf*:
str. 87: j?*z vstanem   in hočem oditi.
str. 88: Ona vas že pozna, str. 8^: jaz se res useo*em. str. 88; iflz se n^sem pečal, s*t. 91: jaz potesmem. str. 100: jaz sem mu odgovoril, str. 101: nam je bPo to nepri-
Bonzčlka namizoa ?oda prve v rite!
Zdravilo za angleško bolezen in slabokrvnost Neprenosljiva pijača za osve-ženje in užitek.
Voda je posebno dobra za meftanjo z vinom.
Glavn*. zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ul.
Zaloga v »I. ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z«
!! Svarilo !!
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica fttev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka me same, uosnoite in otroke |e vodno na Izbere.
Vsakršna ■tratila se imšojejo taca« li po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ia zazaamfljejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Sacleta papirja Sbadie.
itii
Ker poslednji eaa prihajaj« aa trg razlifina oo-
fieredbe iik spleJse mane ii prfljuMjeae naake
za straćnice
*EVXIaE .*k (Riz flor«)
rraslne »roje a. t. eri jemale t. aaj aataata* fazi j a aa imt Abadle, katera aaoaredao »kasaja naaaaiestHi t raz'!ća1«i draglmldsical. Svarimo pred P8-!cuDOm kakovost«. ntanivredn;h pena* redeb, ker ban o prati tem ponaredim aastorili r nemi zafeoaltiai aerevsm   Sadite aaplrja lbadle.
primi   odzoaki    (?)   svojih častnih služb, katere so nekdaj izvrševali . . . (str. 103.).: pred »katere« se nahaja ravno devet samostalnikov!
Pri nas se ne gre samo za jezik in za vero.   ampak   se gre za veliko več.   Gre se zato . . . (str. 93):   »Se j podam, gre« v 12 zaporednih vrsticah ravno šeetkrat.
Govorica se ni obračala izključno okrogr enegra in dru^esra predmeta (str. 93.).   Morda okrog tretjega.
Jaz potopnem kos papirja ter ji ga podam. Čitala ga je . . . (str. 91.).
Romarjev je imelo priti nad 2000 . . . Vozili se bodo z vlaki (str. 92.).
Ljudstvo prekipeva ... a ni vedelo (str. 97.).
Bilo je vse skupaj nekaj nad 40 I oseb (str. 103.).
S pasi,    katerih konca sta sega- ; !a . . . (str. 103.).
Obrazi . . .   pogledi in . . . dolare | brke ... so povećavali vtis (str. 103.) 1
. . . pa so samo tako jim izkazali j čast na ta način fstr. 103.).
. . . drže se (ljudie) . . . kot bi ne j 91 imali do pet šteti, a je tako neroden, j
str. 102: mi smo stali. EnkHtfke nri našem piscu ne treba-jo op^re:
str. 87: jo b^š spoznal, str. 92: me iako veseli, str. f*°: mi bo nrn^t^a ?acf. str. 91: ter ji sra (kos papirja)
pO- t
da ga nikdo ne nž^ne (str. 97.).
Enkrat vam bom povedala vest (str. 92.). ne večkrat, (možje) so   prihajali   Sz   podol.iskih gričev (^tr 103. menda trogloditi!). Gisgn].
Minister . . . pelje državo v ban-kerot (str. 93.).
. . . duhovščina nastopa v javnn-eti, gre med ljudstvo, prireja shode (str. 93.).
Pridem   na   kolodvor in čem . . . (str. 102.).
. . težave se kupčijo (?) (str. 75.).
. . . sam se pa obrnem nazaj (str. 102); mesto vrniti se.
... je zadala jako dobro (str. 94.); m. pogoditi.
... mi je poročala (str. 92.); m. dovršnega glagola.
str. 101: Ga ni,   ga ne morem : ("poiskati), mi ni znano ničesar (če-\ mn pippsar?). Napnk<> za prvnšolee:
vezne vrata  (str. 89.), 5e nr t po vedo val od vas (str. 88.), Vot in Vam domov (str. 94 ). k crrofiei (str. 95.),   k hudemu (str. 91.),
romanje z TTkraune (str. 93.), eeremonislno (str 89.), ne ve za to (str. 98.), da boste vedli (od   vedi ti, str.
92.),
vsiki čas (str. 91.), priprosti voz (str. 96* m. prrnrc^itl,
drrg: je pobiral (str. 1°2. m. drug), bil je velikansk Človek stran 90.).
dama je š'a z z^a™o postavo (str. m. dama znane postave). Tzrazov: **» nsesti, se pečati, na-
snnta+i fstr. 95.),
betežVn (*tr. 91.), izrecno (str. 101.). izgledati, kakor:
stvar iz<r7ed» o^nč^a   (str. 91.), I včasih i*7^Tpr»a  (str. 97.),
jnba i^GrJpd-? kot pom:ie (str. 08.) I itd. bi pač dondpnpg    tnr?i r>ri MniH. i družb? več up r»r;Čpkova1;. vendar so Šp vpdno boljši, k°k^r  V?>j nerazni-Ijivega. tako nn str. 91 r (mi) zamo-j remo ne sodelovati z vl?»do   k hu-naj- ! demu.
Kaj ni i na porečemo cvetkam:
str. 93: k"k duhovnik, v neki gospodinjski šoli, nek (dosledno mesto praviln. neki) podTetek,
str. 94: v kakšno knjižnico, s kakšnim znancem,
str. 90: za   kakšne malenkosti,
Kolesarjil jKtoiorisii!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
Vtisu Mm in iolsije
v primerno Impnirani ii priti ofije anrevno shrambo brezplačno.
Abo pa kolo ali motor notrebnfe kakega popravila, prenovi enja ali nadomesUtve posameznik delov, ae to tzgotovl solidno in po prlra. ceni.
Priporočajoč se za cenj. naročda beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Gamernlk
specijalna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
prsi in edini slovenski oglaševalec ia trgovec glasovlrjev
Ljubljana, Poljanska c. 13« L
Glasovirje, pia-
Tvne in harmonije iz rrvovrst-nih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalegi v bogati izbiri po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in d/ugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le
IniioiiiniM M 6. f. Misel.
o]i K svojim!
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na-
:: roči 6 plošč. ::
ton| :
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
rodi na prav primerne asseone obroke«
Posebno ugodni nakup za gg gostilničarje. Vsa pooravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno tn solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dokifo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana* Stari trg 9.
s 55 .f*
□ □
□|QID
k sledečim
... so izkazali (str. 92.); m. ne- j bil je menda kak tniee, dovrš, str. 91: kot kakšno jako skrivno
vojaki se zadrže (str. 102); m. stvar,
zopet   zvoniti (str.
nedovrš.
... moraš 80.) ; m. dovrš.
... se omenijo z eno vrsto (str. 90.); m. nedovrš.
tu se najiejo dolari, vodeni članki (str. 90.) Pobi in je pisal v tem slučaju, tu se narajmajo:
solnce je metalo skozi okno svoje žarke (str. 103.) in
oko postave še ni vrglo na vas pozornosti  (str. 97) in
(novica bo) vrgrla jasno lue na delovsoie (str. 90.): To je telovadba!
slediti za kom (str. 99.).
str. 95: kakor bi kovali kakšno zaroto,
str. 99: so zaprli kakšno nlioo, kakib revolno. tiskovin,
str. 97: imel sem neki prijeten občntek
str. 101: zgodila se mi  je neka neprijetnost
6tr.   99: igTal   bi   neko čudno vlogo
str. 100: nek debel častnik, neka dobra roka, nek zavod za onemogle i starčke,
str. 101: se nek nacrt (jo nastal), i nek velik voz, nek orožniški častnik,
»in
Proti
is
isUMi in pili ii
Izborno delnfe dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesne in edatranjnje neprifetno sapo is ust. 1 aleklenles s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Llublfani, Resi Jeva cesta stev. 1 ••leg Frasc Jtiefatefa jnbilejaega mosta. V tej lekarn! doblnjo zdravila rodi člani bolniških blagajn jnf. teleznice. c.kr. tobaeie tovarne In okr. bol. blagajne t Ljubljani.
Sanja, Hrvaško,  22.  februarja 1906. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče auaseptleue aaeraeiue-ustae aoeae vodo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, atrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust Za ohranjenje zob in o sve Ž en je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar ............ ......■
Josip Stupica
jmrm^nur In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam stojo borit« zalogo najraiflenejtib
konfskih oprav
-ns krasno opremljene----
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno r zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ■i sčlne, že obrabljene voaove Jn ta ——  konjaka opravo« ■
IS
ročnih del
um um
v LlabllaaJ,
Zidovaka ulioa itev. S.
Predtiskarija I
SRLVATOR
Elana zalooa: Anton Krl^er, LinMlaoa.
s   Dobiva ae povsod, a I
Zajamčen vspeh
alcer denar nazaj.
51
Zdravniška phznama o izvrstnem učinka
Med. dr. A. Rlna
krema za
prsi.
RettotfUfra ftntm* aa zaaaj,
trajca seazadoaatei osfch. Bujne prsi polae, krepke telesne oblike, za vsaka starost v kratkem čase. Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo Vsa zdra?-oiško oMastveno preizkušena lepotila. K o sme L laboratorll
Risa Dunaf
IX., Berguasse 17 E.
RazpoSilianje   diskretno    po   povzetju ali
::     franko če se vsota naprej pošlje ::
FRANC KOS
LJubljana* Sodna ulioa s t 3.
Sp«i:B!na metianifiu
pietiiN iisD:trl!i n trgovina
za rJoTfša? ii spadne igpict, nodfffte. te-'umite, nogavice, rt kaiiet. oasebne obleke zopsr troanje pie-* rini n3terijal i. t. i nadrobno in debelo
stroji od 70 K naprej s
pletilni stroj
patent »Wedermao« je edina in naj* ugl^dnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::  Podpirajte domačo industrijo« ::
Šivalni
L
Založništvo
v Ljubljani
priporoča
tri Bolsterska dela svet. knjilemiti
t slovenskem prevoda: EMILE Z0LS
POLOM
Roman iz vojsko 1.1870 71. Preložil Vladimir Levstik. Oamerka, IX — 549 str
Cena: BroS. 5 K 60 v, eleg. vez. 6 K 80 vin.
V mogočnih barvan riSe pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pn Sedanu ia kaže z žarkim do-mollubjem pot v boljšo bodočnost Eno najboljših de! mo j stra-natural i »ta
CIIILES DICKENS
Preložil Otoa Žoptnčič.
• Osmerka. 359 strani.
j Broš. 5 K. .
1 eleg. ves. 6 K 20 vin.
Kakor je Dickens na i ljubezni vejSt romanopisec, tako je .Oliver Twisf t ranljiva povest o sirot-: kovem romanja : skozi tmje do sreče, njegov najl jubeznji-vejli, najzanimivejši roman, pola krepkega, zdravega humorja. :!
JT. 8. MACHsUl
jTamburiranje Montiranje |
Plieiranje
A Preložil V. M. zalar. .%
Osmerka,  259 strani.
Cena: Bros. 3 K, eleg.   vez.   4 krone.
Zapiski pesnika, kl patnja a cnteciai arena se preteklosti Is se sedaijMti ter svedra eno lajfecJJb tragedij eJovcatva; sej ut4 kHeaaatvaai in antika-topla, plenesita kaji. ga. ki a« ena
• m ■ ■     m m lil.
• pvaarnaajiv
82
31
Zenitna ponudba!
Mlad trgovec z dobro ido£o trgovino, prijetne zunanjosti, želi znanja z gospico ali vdovo v svrho poroke. Premoženje ne-hodi v poštev. 61
Dopisi pod „8on kresne noći'* glavno poštno ležeče Ljubljana.
m§ '  ' i^jij aiSJ       m»    ' ~>i>i ii ■
[Vinko JfajSič
vajini in v
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izviralo iz najbolf izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo iako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34 V Llnbltanl, Cerknici, Trnovem, P o d gradu, Trsta, Pultu, Reki, Za* dru, Splleru, Ercegnovem. Kotoru, Sv. Luciji ob Soči Beljaku, Celovcu, Ino mostu, Bolcann   In Trldentn,
Valjčni mlin, Kranj.
Brzo javi:
Za pretjrastae vcsetkt sc priptrai.
godba na lok
v ZagorlK oo lavi, katera sc dobi od
>: 6 mo2 naprej po jako nizki ceni. a** 4355
se sprejme v trgov, mešanega blaga,
StareiŠi  imajo predncst. — Ponudbe nai se pojejo na upravnUtvo »Slo venskega Naroda«. 4445
Uradno dovoljena, ta 20 let obstoječa najstarel&a ljubllanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 mlnr*i od tržnega prostora (preje  Gosposka   ulica   stev. 6), priporoča in namešča lo boljšo
Preizkušeno zanesljive ure
3 letnim reelnim pismenim jamstvom.
nikfasu rtnon' >Fanta«ie«. se*
tiden oVton-z dobrim, irvrsino re-
Citiranim m-»sttm kolo ejem a ka-
rX7*50
tir 4138 Ravnocakm ■ pravim rr»-brnim okro-vo^i b poaia-fenim kolesjem »kane«;
K It-—,
Nr 4 8* S srebrnim noti njim plaščem K 13*—. KUurii rizike ! Zamena dovoljena. Denar nazaj.
R^posiTja po p«wtjo enana ■moina svetovna tvrdka
Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj Most it. 1144, Ćeško.
Glavni kaialof s  okoli   *(* »»»1
sprejme
notir J(udovernik v fjnbljatf.
i
aalbolfal
» » čaj
5^ sveta.
4074
I
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vi tekov „Odoline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno 1 karton z navodilom K 4'-—.
2. Vitekov „N ucin", dvojna ta, cenejša vrsta. 1 karton K 2- — .
S. Vitekov „Macin*4, enostavno barvilo. 1 steklenica K 1—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala n»-boljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet. In diet. izdelkov tvrdke
im Vifekaitag. Praga.
STo?. Drogerija jffdrija
l mbllasa. Untarg. v!, 5, nasprcli glav. poSfL tatn bcc drogerija, tidsvsfca olici Bar. t
dobrega, zanesljivega nakupnega vira za porabne in darilne predmete za-htevajte takoj po dopisnici bogato ilu-strovani katalog z okoli  40 0 siikami.
C. In kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrail, Most 1173, Češko.
Hm
sel fflj sat
so takoj po coni proda. SUiabetna cesta stav. 7. mezanin S.
£6
Trgovina
se odda takoj v najem.
Več pove Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mestu. 4
Spretne gospode
sa prodajanje zlasti za vile in enodružinske hiše potrebne oorave, iŠče velika specialna tvorrvca za zastopnikr. Bogato glavno ali postransko zastopstvo za gospode v stavbnih m arhitektn.li krogih uvedene. Visoka, takoi pri podelitvi naročila zapadla provizija. — Natančne ponudbe pod 76 u  „W. B. 9151" na anončno ekspodlclfo Rudolf Mosse, Dnnaj L
Najnovejša iznajdba!
kakor
privatno trgovsko in gostiln *-sobl Izbira različnih sluieb, slasti sa žeusc« Vestna in kolikor motno hitra postretbs zagotovljena. 37
Pn faanjili rprasanjiti se prosi mainkr -i adgoTur.
parno desttlerlje
CAMIS i snu
Barkovlje t V2das ilimoiruii tfrtloiak.
Dobiva ss povsod!
ijtiKi
lino in namizno cr
Priznano naifeolfle oosreHreno.
Najlepše oblike. Komnlrtno opravij»-n#> kasete as naioli-no orodje, sklede, posode as omake, kavni m Čafni servisi, namizni nastavki, umetnine.
Edino nadomestilo za sra?e fiuftre.
Specialni predmeti za hotele, restavracije ii kavarne ter za pensione. ne-
naze i. t đ. C. In kr. dvorni dobav It elfi
CHRIJTOFIE & t\t
Dnnaj L, Opernring št 5.
(Heifirictisaof). flnstrovanl oenovnik zastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki po» leg stoječo tvomiško znamko in polno ime
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaloviim br^zgfalnicasni
s 40 delavske sile postanjsanint ravneteiem nove sestave, ki od desne In leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaj o delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška 3eia Hru&ica. Zgornja Siska, Cravlfe, Spodnja Idrija, Predoslje, Sora, Stob Trzin, zabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
St Peter na Dolenjskem.
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih   predmetov, brizgafnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
129 odlikovanj! "^gf
76
Odllal
Prešernova ulica štev. 7
v Ljublja
združena s
n i    Prešernova ulica štev. 7
~ n---n-----w        * m
priporoča slovenskemu občinstvu svo;o bogato zalogo kancelijskega, n ■ a   komptoarskega, risarskega« slikarskega in šolskega blaga   ■ • •
naiHollie kakovosU In po na]nižjih cenalL ^
Črnilniki in uteži
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski tn trgovski; kariran in gladek; rastrirao z eno in z dvema kolonama, papr za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najphprostejših do najfinejših vsake velikosti
Mape
sa shranjevanje trgovskih pisem
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust
Pisalne in risalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
naj" pri proste jše in nsifinejše, črne, vijo&aste in barvaste.
Šolske mape
IZ platna m iz usn)a ter jermena za knjige.
Mape za zvezke«
s pisemskim psptriem av*triiskrza in inozemskega izvora v vseh velikost'h. II dama in M gospode, za na« vadno rabo in tudi za darilni
Albumi
n slike, razglednice m poezije.
Razglednice
ametni&e in pokrajinske, ljubljanske in kranjske, Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast
JVarodaa knjigarna sprejema tudi naročila na
pisalne stroje
...... vseh sistemov • mm m mm
po tova niških cenah; dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč zavitke, vizitnico,  oznanila, fakture, trgovska pisma itd. ud.
5259
MQ9
85
DB
54
7Y
.L
5
12
74
72
Za kratek čas.
Zdravnik: Ne gre oVuaraco. dragi gospod — operacija je nei-z-ogfbao potrebna.
Bolnik : Ali — operacija se lak o dragre! Bo gotovo zopet mnogo denarja treba šteti.
Zdravnik : Naj velja ka r hoče, saj bodo tako plačali vaši de-rliei.
*
— Moj »hi je re& ta i en t. Poseben kupcijski talent. Ampak lahkomiseln je preveč. Rad bi, da bi ee kmalu oženil. Za denar bi Še ne vprašal, ampak nevesto bi rad hc poštene rodbine.
~ Hm. kaj pa Svet lino vu aftatica. Premoirrin ni ali . . .
— Maniuo bi moj sin že vsel, a irlej vraga, njeni starši pa zopet hočejo, da bi bil ženin is poštene rod-Mne.
— To pa res ni prav! Va^š brat je pri vsakem koneertu in pri vsaki £rl:isbeni priredbi. Vas pa nikoli!
— Ko bi bil jaz tako gl u b kakor je moj brat, bi tudi hodil na koncerte.
— Jaz kratkom al o ne trpim, da bi >e moja služkinja kdo ve kod potepala. Xalašč sem kupila i a-le roman in ji ga dam vsako nedeljo popoldne, da ga čita.
— Kaj — vsako nedeljo isti roman ?
— Saj imam vsako n^leljo dni-:'j deklo.
— Gospod gvardijan — jaz bi rad vstopil v Vaš klošter.
*== Kaj vas jc pripeljalo do fce-jya? Ali ste spoznali nieervost sveta? Ali »Se vaša duža pokoja? Ali vas je življenje teplo, da ste obupali! Kaj ic vzrrijfc vašega seznanja?
— Da. d-a, gospod gvardijan — >r> ste uganili;    spoznal sem, da
'majo   samo   še v kloštrih dobro 7i pristno vino.
—. Z našim hlapcem ni več izhajati.
— Zakaj ne?
— Odkar je bil tri mesece zaprt > tako ošaben, da mu ne smeš niče-
-ar več reči.
*
Fajmoster Jak« je bil i»ri svojem sosednem stanovskem bratu na godova u ju in se je vrnil domov ves zme-šan, tako da ni nobene reči reč razločil. Želodčne težave so ga napotile, da jf* iskal nm i valno posodo, pa je rial^t^l na nkno in si tam — oddahnil.
— Skandal, je zaklieal človek, ki je ravno sel pod žnpnikovim oknom. Kako se upatp name bljuvali?
— Škandal, je zarenčal fajmo-Her Jaka. Kaj pa imate vi v mojem
a v o r j n iskati?
Župnik Urban Tenkonisk se je peljal iz Trsta domov. Poleg sebe je imel sauerbrunareo, na katero je skrbno pazil.
— Kaj pa imate v tej steklenici, rospod župnik?
— Oli veste, moja kuharica je tako neumna. Se nikoli ni videla morja. Pa ji neeem steklenice mor* ske vode . ..
- Zakaj pa ste steklenico le na polovico napolnili.
= Lej ga! Da se ne razleti. Ali ne veste kaj je p 1 i m a in o s e k a?
Iz ženit ovan jskega govora 1'aj-moštra Urbana Tenkopiska:
. . . Pred nami, veleeenjeni gost-. sedita srečna novoporočenca^ nad jjima pa visi naša slovenska trobo.j-riic-a. Oj, kako lep simbol zakonske -reee je naša slovenska trobojuica. Dela barva pomeni nodolžnost in oznanja nevestino čistost; rdeča barva pomeni ženinovo plamtečo ljubezen in zaMonsko gorečnost: in modra barva, oj modra barva, če bi bila zelena, bi pomenila upanje na
mnogoštevilno rodbino ...
* * *
— Slišala sem, gospod doktor, rla ste bili vi časih ženskam jako ne-
ra mi.
Da, da — zdaj pa pravi zdravnik, da so ženske meni jako nevarno.
Žena (dobi svojega moža ko kleči pred razpelom): Kaj — ti moliš?
Mož: Bopra sem prosil, naj bi že
►*l>e hudič vzel.
e e
— Kaj, meni si nezvesta, meni, ki sem toliko zate žrtvoval, meni...
— Potolaži se, saj nisem samo tebi nezvesta.
*
•f
Z en a: Danes sem nekaj jako zanimivega čitala. Pomisli: Človeško telo se vsakih sedem let popolnoma premeni. Jaz torej ni=ein vee tista, s | katero si se poročil, ampak popolnoma druga žena.
Mož: Oh, kdaj sem že to zapazil.
Mož: Lguba moja. ženica — aH mi boš tudi v novem letu tako zvesta, kakor v minolemf
2 e n a: O, dragi, še veliko bolj!
*
Mlada gospa pribiti vsa razburjena k renomiran emu zdravniku.
— Ne morem vam povedati, kako sem bolna. Tako trpim ...
= Na čem, gospa t
— Na moški oslabelosti.
— To vendar ni mogoče, ilama pa nuj bi trpela na moški oslabelosti*
— Da! Na    oslabelosti -svojega
moža.
*
Elegautna. dama stopi v trgovino, kjer služi se neizvežbana in še skrajno naivna prodajalka. -
Dama: Dajte mi zvitek kloset-nega papirja.
Prodajalka (ki še ne ume tega angleškega izraza): Čemu vam pa bo?
— Torej z mojo hčerko sta dogovorjena in se hočeta vzeti? Dobro! Kdaj bi naj pa bila poroka.
= To prepuščam svoji ljubljeni nevesti.
— Tako? Xo — prav! A kakšna uaj bo svatba, preprosta ali slavnostna?
— To prepuščam predragi Ik>-doči svoji tašči.
— Tudi prav! A nekaj mi morate vendar pojasniti. Oe vas smem vprašati — od česa pa hočeta živeti?
= To pa prepuščam popolnoma vam, bodoči gospod tast.
V restavraciji sedita dva moža v živahnem pogovoru.
— Ti — poglej no — tisti - le go-sT»od. ki odhaja — tvojo srebrno palico je vzel.
— Molči! Najbrž je spoznal, da je njegov«, i
Mož: Kaj boš pa naši kuharici darovala za Božič.
Žena: Gledališki plašč.
M o ž: Čemu pa bo tej babi gledališki plašč. Ti si znorela.
Žena: Ne! Ampak gledališki plašč je edina stvar, ki jo še na upanje dobim.
— Kaj, gospod sosed, svojega sina, ki ste ga vzgojili za trgovino, s+e zdaj poslali v Ameriko. Kaj se je pa zgodilo?
— Pokazalo se je, da je tepee! Dal sem m a denar, da si uredil trgovino, jra natičil. kako je treha hTa-sjr> visoko zavarovati, pa vam najame ta fepee lokal, kjer je hidrant tik pred hišo. koj zraven hiše pa gasilni dom!
Mati: Zadnjič sem povedala tvojemu ženinu, da srni bila v starosti 20 let ravno taka, kakor ti.
Hči: A — zato se že osem dni ni prikazal . . .
O b t o ž e n e e: Pri tej rahuki nisem bil nič udeležen. Jaz sem samo mir delal.
Sodnik: A. sli.-ite, >aj vi ste vendar tega - le človeka toliko časa po glavi tolkli, da je izgubil zavest.
Obtoženec: To je že res. a to je bilo pač edino sredstvo, napraviti mir.
Iz predavanja profesorja Lobode na kmetijski šoli.
. .. Da ste gnoula študirali, to že verjamem, ampak samo površno. Gnojila pa so stvar v katero   se je
treba zariti in io dobro prebaviti.
* e *
Pasažir: Dovolite, gospod — kajne, vi ste zapovednik na tej ladji.
Kapitan: Da ali — pravzaprav — zdaj ne.
Pasažir: Kako pa to?
Kapitan: Veste — moja žena je na ladji.
* *
Šef in njegov pisar sta zamaknjena v svoje delo, ko zapoje telefonski zvonček. Pisar skoči k telefonu.
Šef: Kdo kliče?
Pisar: Milostiva.
Šef: Kaj pa hoče?
Pisar: Ne vem. Slišal sem samo besedo lump.
Šef: Pojdite ven; zdi se mi da hoče moja žena z menoj govoriti.
— Kdo pa je tisti stari gospod, ki si ga tako strašno spoštljivo pozdravil ?
= To je moj največji dobrotnik, a tega Še sam ne ve.
— Kako to?
= Pred leti je mojo teto na cedilu pustil, ostala je vsled tega stara devica in ko je umrla, sem jaz podedoval njeno premoženje.
e
— Vaš poslanec ni za nič! 2e tri leta je v državnem zboru pa se ni zinil besede. Samo v buffetu sedi in pije žlahtne likerje.
— Ce že nima govorniškega daru ima pa vsaj dober ukus in to je tudi nekaj. Živio naa poslanec.
V časa okrevanja.
Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla
Scottova emulzija
že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnih snoveh, na-pravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pritem je Scottova emulzija čisto lahko prebavljiva in tako okusna, da jo odrasli {^""SJ^J^J kakor otroci jako radi uživajo ribičem — zuafc
Scottavaga po*
in dobro prenašajo. *iopauia
Pri nakupu zahtevajte iziccno iS co 11 ovo emulzijo. Saj znamka „Scott," ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost in učinek.
Cena originalni steklenici 2 K co h. Dobi se v vseh lekarnah.
Zakaj so naiji taka Mi
Ste imeli večkrat priložnost občudovati čvrstost mornarjev in ribičev. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vidite vedno z razgaljenimi prsi; toda nihče od njih nc trpi ne na revmatizmu, ne na bronhitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kaši jati in med njimi ne boste našli nikogar tuberkuloznega ali jetičnega.
In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah.
Sedaj vsak ve. koliko pomaga katran za brohite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni rev-matizem lahko povzroči bronhite in ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronhitov.
Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in v.ajnavadnejše, najgotovejše, najbolj priprosto in najcencie sredstvo je, piti vodo iz katrana med jedjo. Toda ona, ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se na vadno ketran ne razstopi v vodi.
Danes hvala gospodu Guyota, lekarnarju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega,  se  lahko  katran  razstopi. V vseh
Mlad mornar.
lekarnah >e lahko dobi pod imenom aOou-dron-Guvot" katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zredciti in ki je jako uspešna.
Zaporedno uživanje zdravila rGoudron-Guvot* v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode alt kakršne si bodi pijače
ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti najhujše obolelosb" sopil. ker katran ustavi razdelitev tu-berkelnov v pljučih uničujoč bacile, ki so vrok te razdelitve.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom ,Gou-dron-Guyof.
Ako bi Vam sc hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega .Goudron-Gu-vot* ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov itd,, za zahteva pravi .Goudron Guvot". Dela se iz katrana, neke posebne obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi .Goudron-Guvot" ima ime Guvot natiskano v velikih Črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, me Jacob, Pariz.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo .Goudron« Guvot* s .Krogljlcami Guvot' iz norveškega kaframa obrežne smreke, vzemši po dve aH tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo is tudi vsem, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje ua želodec in telo sploh. Prave .Krogljice Guvot" so bele in podpis Guvot je črno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, ruc Jacob, Pariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccolli. Sušnik. Ub. pl. Tmkoczv in v vseh boljših lekarnah.
V Ameriko in Kanado
mm
Cunard Line.
Pannonia iz Trsta, dne 12. januarja 1912. Caronia iz Reke, dne 1. februarja 1912. Franconia iz Reke, dne 14. februarja 1912!
Is Ll vera sala i 30 Največji in najlepši pamik sveta,
Lusitania, 27. januarja, 17. februaria 9. marca 1912. J '
Mauretania, 30. decembra 1911 20 januarja, 2. marca, 23, marca 1912.
Pojasnila In vozne liste pri
e LfaM|aal, attoautkava aHea *fte*. IS,
poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York lil. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
August Repič
sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne
sode
po naJalijUi oeaaa.
Kupuje in prodaja stare vinske :>ode.
[
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg lt
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
- ftajaovejea faaawa - ■ ■■ po najnižji ceni.
Unstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča .
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 —  Prešernova nliea 4.
hodniki *» o*J7t*r£mo
Jfattrri xa/i/o mvmm^ po cvrta in
f. X. Kaiser
1 Ljobljaoi, SeleoDurgove ulice It. 61
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih I
pušk in samokresov J
imtll iiMflh. ml tfel koles (bitltlii) |
kake* taai
■metalni ogenj
po najnižjih cenah.
PoinTilinn.aiiimnii bltiklnttioiD ulita.
platnine in
pavolnine
2883 §
kupite naravnost pri izdelovalen najceneje.
Urnosti fifliH flanel in bartantn.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme zrn neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Kreitar, Dobioika 305, Češko.
i
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga ....   I   K 11*—
za meter in
po 24 col .......   » 7*—
za meter se dobijo pri 4330
JOS. LORENZI, LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 44. Telefon št. 153.
OTROCI PAPEŽA
loman is Riaaske zgodovine. H  Spisal SI. ZEVACO. m
Velika oemerka, straši 492. — Cena brsi. K 3*50
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fas-etnujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ragastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: pape2a Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecijc. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično r:   ::   burnih zgodovinskih povesti.    :: ::
Dobrva so v knjigarni 4199
L. SCHWEMTHERJA
Ljubljana, Prešernova ul. 3.
L
iz prve roke se dobe te v
ateljeju za gramofone n
Sodna ulica it. S.
Velika tvornička zaloga.
orasMOta za gostilničarje z magaetniftt vtnetom. popolnoma sam delajoč, začne is jenja sam — K 80*--Enoletno pismen« jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1005 Velika zaloga gramo-.*.   tonskih plete. .'.
Pazite natančno s na naslov, s
Superfosfaii
mineralni in Živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo kislino za vse
vrste zemlje
ta strogo zajamčena.
Vsebin
Najzanejsijiveiše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, dosežen je velikih donosov fosforovih soli polne krme.
= Superf osf at =
povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tudi pri krompirju, repi itd.
dalje amonijakove, kalijeve in solttrove
superfosfate
dobavljajo
4323
vae tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pffkopv 17.
Lasne kite
nalttneie kakovosti po 5, 7, 9 in lž kron — vso vrsto lasno podlago In saroiioo —
laanllo, orado In drago po-
trobičino sa maskirani o vso po si
Štefan Strmoll.
briveo in lasničar
IjaMjaiia, fod Jrančo i\. 1,
Izdeluje vsa lasatčsrska dola solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase no najvišjih cenah 1788
75
150
Radi inventure
prodaja
JHUi skladiSe oblek" — Ljubljana, Mestni tu itn. 5
vse lzgotovl]ene obleke za gospode Is dečke ter konfekcijo za dame In deklice
pod globoko reducirano ceno.
O. Bernatovič.
ŠU 407.
Razglas.
62
V zafožitev noskov za občinske namene se bodo na podlagi § 39 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pobirale
od 1. jrnuarja 1912 naprej
eaj vseh vrst neposrednega davka, izvzemši osebno dohodarino, tedaj:
1. od domarine, i od pridobnfno Javnomu raduno"
2. od zomllarino, dajstvn podvrženih podjetij, od kontingentovane prldobnino,   6. od plačarine in
4. od nokontingontovano pridob-   % od rentnine, petintrideset (35) sine, *    odstotno občinske doklade.
To se v smislu g 62 občinskega reda javno razglaša.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 4. januarja 1912. /a oskrbovanje •neinskih ©nravi I mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik
Laschan L r.
i
Otvoritev podružnice!
Usojamo si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da smo otvorili s 1. januarjem 1912 podružnico 66
y# Ljubljani,  Wo!fova   ulica  štev. 6
katere vodja je gospod Albert Pečevnik.
Sprejema oglasila in zavaruje po najnižjih cenah zoper: tatinski vlom, čatvino, požar in nezgode.
Družba ima vplačanega akcijskega kapitala 600000 kron in garancija monakovske vzajemne zavarovalnice, ki jamči solidarno z 120 milijoni kron
Najtopleje se priporoča slavn. občinstvu v zaupanje in naklonjenost
z odličnim spoštovanjem
Prva avstrijska zavarovalnica
zoper vlom in tatvino na Dunaju.
L to. fiii. zavarovalna infla.      gjfc   Ur. priv. zavarav. dražba za živijeoj*.
„Austrijski Penlto" no Dunaju.
▼plačana delniška glavnic* K 8,000.000.
ProZba zavaruje: a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, na-dalie proti požarnim škodam Živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
h) proti požarnim Škodam poljske pridelke in
klajo v poslopjih is kopicah; rt proti škodam vsled slučajnega ositja zrcalnega
stekla;
«f) raznovrstno blago proti škodam, nastalim prt
prevažanjn po snhem in po vodi;
f) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
**) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . •
stanje zavarovanih svot Premijske rezerve v Letni dohodki na premijah
,   K 6,000.0^
K 230.000.000 60.000.000 .. 12.000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: tt) za slnčaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
za slueai smrti In mešana zavarovanja i oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrb ljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega: o) zavarovanje dosmrtnih rent za preskr vdov in vzgojinskin rent po najnižjih premijah is pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrtenost Sn nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
t)
0§
Natančnejn pojasnila daje radovoljno
Generalni zasiop v Ljubljani
Sotfnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa: J os. Prosenc,
Za tiste, ki trpijo na želodcu.
LIJON. 5. iebruarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Bo m pa rti, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu. Votem ko sem použila, me je sililo k bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, ubta sem imela suha, bolela me je glava in tudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grenčice, rabarboro, toda nič ml ni pomagalo.
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc" v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega Časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne-Gospa BOMPARD.    prckosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki  je posledica slabega prenavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc  v prašku je, da se v kupici na čisti ali uosiajeni vodi pomeša in naenkrat ail v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo aR, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime fcclloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih Jati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. . '*?9
Dobiva 3C v Ljubljani; Lekarna br. PJccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc
Perje
za postelje in puh
prlparaCa f najihtffli četah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo ntev. M.
Zsnanja naročila se točno izvršujejo.
j
zlatar v Ljubljani
nasproti glavro pošte
pripetita snji ker vsaknrstie
zlatnine
lastna delavnica.
Kupale stara zlato is srebro.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba
rl_Pst«a»flJwo 184*._I Parno barvarstvol
ter kemično čiščenje in [M snaženje oblek.
_ Apreiura sukna.
"jos.reich"
Poljanski nasip - Ozka nfica št. 4. ■ Sprejemališče
Selenbunjova ulica št. 3.
Postrežba* točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunajska cesto 13
Izborna zalega
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
pn nizkih cenah
Važno! zm Važno!
gospodlnitL trgovce in zivinoreice.
HoJfiolisa m iniciiciSfl vBttnžlra
ss droeve, kssmlksUfs, zsllscs svetiš, korenino Itd. tudi po Kntlepe, ustne vode tat sesal prašek, risi«
olfe, raatlae tat aeafpaln«
in sploh
aparat« in
osresUa vsake Trste, eesiBJeksIie, vosek is paste ss Os
Itd. — Velika zaloga aslUsejsega nuni in ken|sks. — Zaloga svežih sslasrssslk rod In seli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Zn živinorejo«
posebno priporočljivo:
se izvršujejo točno in solidna Drogerija
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica it 1.
Eepafe pe as|vt*ji osni ruta »lisca (rote). cvetje, kertaiae. tešeta, ikorje iti.
iss. — V nanj a naročila
Razprodala.
Utniaol* ini iiražmiu stsr naznanja len potoni razprodajo
velike zaloge usnja* kopit in raznih v obrt spadajočih potrebščin, kakor tudi raznovrstnih obuval, v.
Odda se skupno ali pa usnjar i ja zase. čevljarija zase. — Kupci naj se oglasijo med 1—3 uro popoln dne v zadrugi. 57
založnica trebušnih pasov v deželni bolnici
se priporoča cenjenim damam za izdelovanje vsakovrstnih najmodemejSip steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržcev, trebušnih pasov po navodilu zdravnikov. Posebna soba za
pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo.   .*. 40S3 primerne! Cene primerne!
Št. 1/12.
Objava.
Ustreza je §-u 29 odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji imenik naslednji gospodje odvetniki, in sicer s sedežem:
' V Post o ini:
Dr. Jane Ignacij.
V Novem mesta;
V Ljubljani:
Dr. Ambrositsch Edwi;i * Eger Ferdinand d Frlan Fran 9 Furlan Josip .■   K oka I i Alojzij » Krisper Valentin » Majaron Danilo Novak Fran Oblak Josip C. Papež Frar Pegan Vladislav Pire Makso Poček Fran Ravnihar Vladimir Sajovic Josip Schweitzer Viljem Stare Emil Suvčf Albin Šusteršič Ivan Švigelj Anton
Dr. Tavčar Ivan
» Tekavčič Fran
» Tominšek Fran
» Tiiiier Kari
r> Vallentschag Otto Vencajz Ivan P. Dr. Vodušek Božidar
»  VVurzbach Maximilian Edler v. Tannenberg
» Žirovnik Janko
▼ Kamnika:
Dr. Kraut Alojzij.
V Kranja: Dr. Kušar Josip > Štempihar Valentin.
V Litiji: Dr. Jamšek Janko.
▼ Radovljici: Dr. Vilfan Janko.
Dr. Schegula Jakob » Slane Kari c Zitek Vladimir » Globevnik Jožef.
V BiHnlsifi
Dr. Rajh Štefan.
V Krškem s
Dr. Mencinger Janez, a  Dimnik Ivan.
V Crno ml in;
Dr. Sturm Kari.
V Kočevja;
Dr. Golf Franc
V Ljubljani, dne 1. januarja 1912.
2& odbor odvetniške zbornice kranjske:
Dr. D. Majaron,
predsednik.
Narodna knjigarna
▼ LJubljani, Prešernova ulica št 7
priporoča sledeče knjige:
»
1»
Aleksandrov   (Muro),  Pesmi in ro- J rnanee broš. K 350 vez. K 5.— Aškerc A.5 Balade in romance
broš. K 2-60 vez. K 4*-^ »        Lirske in  epske poezije broš. K 260 vez. K 4.~-Četrti zbornik poezij broš. K 350 vez. K 4*50 Mueeniki (Slike iz proti-
reformaeije) broš. K 3 — vez. K 4*50 Jadranski biseri. Balade in romance slov. ribičev).
broš. K W— vez. K 4*50 >»       Pesnitve. Peti zjiornik
broš. K 4*— vez. K 550 Jersjeva Vida, Pesmi
broš. K 1-60 vez. K 2*60
Kette Dregotin, Poeaije. llnstrovana
izdaja
bfSj% K 4-— vez. K 5*50 » Poezije. Ljudska
izdaja
broš. K 180 vez. K 250 Maister - Vojanov Rudolf*, Poezije
broš. K 2 — vez. K 3'—
Medved A., Poeaije   J. zvezek
broš. K 380 vez. K 5*— » Poezije II- zvezek
broš. K 4.— vez. K 5*40 Poljane« Ljudmila, (Nataša), Poezije broš. K 2*— vez. K 3*— Prešeren Fr. dr., Poezije. Ilustr. izd.
broš. K 5— vez. K 640 » Poezije. Ljud. izd.
broš. K V— vez. S 1*40 Prešernov album broš. K 240
Zupančič Oton, Caša opojnosti
broš. K 2*— vez. K 3-— » Cez plan
bros. K 2 — voa. K |W Jurčič Josip, Zbrani spisi I.—XI. /v.
bro§. K 13-20 vez. K 22 -Kersnik Jan., Zbrani spisi I.—V. zv.
broš. K 25 — vez. K 30 — Levstik Fr„ Zbrani spisi I.—V. sv.
broš. K 21 -   vez. K 27 —
Stritar J., Zbrani spisi, H.—VII. sv. (I. zv. razprodan) vez. K 38'60
Tavčar dr. Ivan, Povesti, L—V. zv.
broš. K 13-50 vez. K 16*50
Sienklewicz Henrik, Z ognjem in me* čem, Zgod. roman broš. K 4.50
Slenkieweez Henrik, Potop, Zgod. roman,   broš. K 6*40 vez. K 8*40
Sienkiewicz H., Mali vitez, (Pan Vo-lodijevski), Ziroil. roman s J-lika mi   broš. K 7*— vez. K 950
Sienkiewiez Henrik, Križarji, Zgod. roman broš. K 5*20 vez. K 7*—
Sienkievdcz Henrik, Quo vadiš (Ro man iz Neronove dobe)
vez. K 5*50
Sienkievfccz   Henrik,   Brez dogme, roman, broš. K 3*— vez. K 4*50 Sienkiewlez Henrik, Rodbina Pola-neških. roman s slikami
broš. K 10*— vez. K 13--Duiuas A., Grof Monte Ohristo, I. in II. kn.iiga. Roman, broš. K 8 — vez. K V*— *        Trije mušketirji. Roman.
broš. K 5— vez. K fr80 ^       Dvajsest let pozneje. (Nadaljevanje romana Trije mušketirji)   broš. K 6'— vez. K 8-—
Dtitnas A. (sin), Dama s kamel jami.
Roman, broš. K 2*— vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižani   in razžaljeni, broš. K 3 — vez. K 4*30 Dostojevski F. M.,   Zločin in kaze«.
Roman, br. K 10*50 vez. K 13 — Dickens Charles, Oliver Twist,
hroš. K 5*— vez. K 6*20 Montcil Edgar, Velika vas,
bros. K 2*40 vez. K 3*4u Tolstoj grof Lev, Ana Karepina, ro man, broš. K 640 vez. K 8-40 Wallace L., Ben Hnr, roman iz časov •   :        Kristusovih, vez. K 4*5T Zeyer Juli, Darija
broš. K 2*80 vez. K 3*& Z*>Ja, Polom. Zgodov. roman iz dob* nemško-francoske vojsko
broš. K 5-60 vez. K 681
3138
Julija Štor
Prešernovih tilloah #t*v«
Ni*i zatna ititt, Mn h iMUl
Min. Min u iMitmU h irittiil
BiMul Bonkili Wi.
Utgantna tal |ako skrbna Izvršitev po
S271
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8.
Reiohove hi*«. Vmnmm veleo«
sledilnih ognjišč.
PATE
vseh dežela izpostuje inženir 30
sSsHJsVnjflsV* oblastveno avtor in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Slariahllfcratrasso St. 87._
|-M -......    Ceno posteljno perje!
Kg sivega, dobrecra, paljenega 2 K; boljđesa 240 K; prima polbeleea 2&) K; belega 4 K; belega puhastega ft'IO IC;
kg v«lennc^i sne ino belega, pulj enega, 640 K. 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 20 K; naifineiši prsni puh U K.
Naročila od 5 k«j aaure' franki. 2682
Z$otwlJene postelje i«r^ d^sjs.
naokinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cmdlg, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh *4 K; posamezne pernice »0 K, 1* K, 14 K, 16 K, ^glavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav niča, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 30, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei t ranko. Lahko se franko zameni a za nencaiaioče «e vrne denar — Natančni eenovniki gratis in franko.     5 Benisch, Desenice st. 767, oeško.
vil«
i i to&no izvršujejo, i i
^BSSSSSSSSSŠSSSSSVa,
RijnfJi aha imali u Hjftuiii. otroških vozičkov
te untai «o njt|ftn«ite
žime.
M. Paklč
▼ Ljubljani,
levia unćiiikoB u PflfljJ s psvzitjNL
[5lllJ@l^I^IS]lSJlSllSJlS]l£JtSllS!LBj
m
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MAČEK &K0MP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
& SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
[5J
m
m m m
m m m m
0
(al
I5|
0
SI
m
(5) poj
Suha bukova drva, kvadratni meter v dolžinah po 6, 8 in 12 kron. Mehka drva za podkuriavo po 4 in 8 kron. Razžagana in razcepljena bukova in mehka drva na kubični meter ali v vrečah. Trboveljski premog; kosovnik K 160, Vockovec pran in seian K 150 .50 kg) zadnji najboljši za Štedilnike Briketi 1000 kom. K 14 50, 500 kom r    r„ , K 7 50. Najboljše bukovo olje za likanje*     -     -■ ■=
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v taktni niši
Franrj Jožefa testa3.
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvornilka zaloga najfmejšiH anoj. i frant. specijalitet blagi H
: Zavcd za oDi!^"™ • ™
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne draibe w Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nactkrllfajocft dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala 42
raznih uradov in naj slovi te j ših  tvrdk so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Brata
ifeiaria. labria. slatin
Prodaja I niča s
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union««.
EBERL
• •   • •
243
li
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
«s?
Paije preli kaliju
bi
Dr. Seeborger.
Zavitek 40 vin. Te staroslavne, mnogo preizkušene
čaj proti kašlju sta izvrstni sredstvi proti kašlju, siljenju na kašdj, zaslezenju in proti vsem škodljivim posledicam pre-
hlajenja. 4110
Znamka Schols.
Skatljica 50 vin.
pastilje  proti kašlju
Pasli proti glavobolu
Dr. Laatorbach.
Skatljica SO vin.
Izborno preizkušene pri migreni,   glavobolu in influenci.
Avsirijka, ki opaža, da se redi,
pogosto išče pripravnih sredstev, da bi ustavila v gotovih letih nastopajočo obilnost sicer še prikupnih oblik. Kako zelo preobilica masti lepo obliko in vso lepoto ženskega telesa kazi. je zadosti znano m takisto tudi želja vsake ženske, da si v pozno starost ohrani mladostno vitko obliko. Ne da bi morala preminjau dosedanji način življenja, lahko vsaka dama doseže namen, da dobi ono naravno vitkost, ki odgovarja idealom lepote ženskega telesa. Ako več tednov zapored vsak dan užijete eno ali dve čaši popolnoma neškodljivega, obenem pa zdravje pospešujočega čaja proti debelosti „Graziella", pa Vam izgine zoprna maščoba in zopet se pokažejo lepe telesne oblike. Caja proti debelosti ,Graziella* stane zavitek 2 kroni. Pet zavitkov poštnine prosto.
Vse prosto na dom postavljeno.
4340
St. h i. Inkr. fiuitt cesta iv. 4?. Telefon sh. e
l
k
Najboljši kosmeSški predme« I I j      „gg'g«- flPStSIfiSS"  Dillf!.] I,  GRM  jEtCV. 7.
za olepšanje polti in telesa so:
-J 4-- milo po 80 h, Utt » creasn po n _ 1 K;
Meatho! :: ustna voda po —mu        t K;
sobni prašek po 60h;
za ohranitev i u rast las:
lasna voda po
t K; lasna pomsds 1 K.
Ti izdelki .Adaa, kt so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Brioni lekarni
Ph. Mr. Josip Cižmar
v/ Ljubljani.
J   Kapajte zaupno te domače izdelke*
il iii iiffii sol
/ modernimi velikimi brzopamiki iz
Pjsie čez Sstv/erpen v M-M
32 je proga
ed Star Line deča zvezda
Odlikovana
Prva kranjssta
tvornica hlovirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5  Recberjeva hiša
Na naših parnikih Finlsnd, Kroonlsnd, Vaderland, Zeeland, Lapland In Samland,
ki oskrbujejo v^ak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljanc vsak orek popoldne
Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej štev. 26.
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „prl Starem Tiilor]n'V
jvan jax m srn
v Ljubljani 358
Ounajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
šivalni stroji
aa rodbino in abri»
Hrezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni
XXK5<XXl
xi--
Najnižje cene.
Priporoča svojt prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene planina, klavirja jn hnrasanlja tudi eamelgralne
stroji
Pletilni stroji
vseh velikosti
xa g«tov šmmmr, mm d«lu od-plaMa ali aaposodo.
Poprave in uglaSevanja se uvršujejo točno
in caiunijo najceneje. W.jwe*|. Nulu mm ev»«rij»će» t«fe
XXX>.XXi
XX) XX XXI XXI
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
337
sa spala« la JadUae sobo, saleao in gosposko sobo. Preproge, zastorfl, modrool na vzmet ibnaatl modro d, otroški vozički Itd.
NaJsoUdaeJie blago.
3
e
ED
8Q
6265
348472
8755
Izdalo vatelj toitv
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43       novih In io rabljenili
vozov.
UstantJvljCTO
Esi IbI Isl tal tal Isl tsl Isl tal Esl lal tal IhI
Edina zaloga
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
0lilSllP^lsIlšlls]Ia|ll]ia®E
s  F O M Z
BREZNIK
Ct kr. izvedenec In učitelj  Glasbene matice.
41
Naivečia in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in mnzikalij.
^•;»^«, Ljubljana. Kongresni trg št. 15 mmT^mmTmim,
hran
Oti
Klaviri« dvorne tvrcike Besen-dorier, Cupkat Solil dc Heitr -maan S te linam mer : Man-oorg famer. harm.) imam le jaz izključno edini zastopnik ra Kranjsko v velikanski zalogi m izbiri. N? dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu, osobito, ker nudirr vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne oareke brez vsakega zadaiia nabav: prvo-vrsten instrument z resnično cismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Iz?o^o"eva!mna naf-illna. Popravila in tirlaševanle vseh Glasbil naicene e. Freirjrani klaviriS ve'no v nalogi.  Violine, cltre, kitare, tamburice, harmonike, tetov roj o vi in strune po to-
varniSkrh cenah. — Ves dan odprto'
I
I ■
v.
&
r V
jjggJM Igla 1905-
OaUkoTooa:
i
loflderrn 1905.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zonania narotila se iziilnieio tiitro in točno Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
3964
™| ff% 1  ■ ira Z.;uel?ana m lULIU Mestni trg 11-12.
j   Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
m\
MANO L
: edina mi o brez sode.: Heihsegljivo v kahovojii!
učinkuje da postane polt nežna m cvetoča, roke bele in mehke.
1 fkatlja R 2'-. pol fkatlje R f—
Manol kreme
K 3 - in K 150. 3813
Manol puder
: vsakemu francoskemu izdelku enak, :
škatlje po K 1 —, 50 in 20 vin.
Manol neutraline
jači lasišče, zabranjuje luskine na glavi ter tvori lase in brado voljno in gladko. Steklenica K
Zaloge v lekarnah in drogerijsh.
SLU Ljubljani: Drcsertja „AdrUo" Selenburiooo al. 5
e
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke« jopic in plasčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po mer: se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
i
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
XV V V V W V v ■  »   •w» m^m   m^rn m^t
jj. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanćeve manvf. trgovine priporoča
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike Iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IDIDIDIDIDIDID
□ID
Modni salon
JUJT-MAJCHKe
ICA
priporoča cenjenim damam  veliko izbiro krasnih
3306
Cene brez konkurence!
Popravila točno in ceno.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
1887    1912    *    1887 —1912     *     1887 —1912
Blagovolite pisati po vzorce.
V. J. Havlfček in brat, kopališče Podebrady, Češko.
Dobro mana iavoana tvrdka,  ustanovljena  leta  1887, priporoča
damske Opreme za neveste,  dobro znane in preizkušene kakovosti.
Havlickove tkanine, kanafasi, brisalke, žepne rute, namizni prti, batistt, pralna svila itd.
Modno Llago za dame in gospode itd. Plesno blago
I zavoj 40 metrov okusno izbranih ostankov v kositi po 2-8 m pošiljamo za 18 K s poštnim povzetjem franko od teh nc pošiljamo vzorcev. Havlickove tkanine 1 kos 2!l metrov za K 12. 13-J0. 1450, 16. 17-50. 2040. 22*40.
I
Priporočljiv češki nakupni vir. j
sv*
Peter Majdič, Celje.
Podružnica v Kranju.
.^491
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, premogovnih bednjev in finih premogovnih saloiskih košaric. Gospodarskih štedilnikov, pre-kucijivih kotlov in pari In: kov za pičo, bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slamoreznic In drugih gospodarskih strojev. Najfinejše drsalke, sanini kragulja*, sanina zvonila. Vsakovrsne svetilke in svečniki. Najboljše tuzemske, francoske in amerikanske žage kakor tudi
Cene nizke! vse drugo orodje.       Postrežba točna Z
T*,  m' mX M
a s ■
Krasna umetniška reprodukcija v već bsrvah
znamenite Groharjeve slike
■ 8
Primoža Trs
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena s pošto K 3.20. =
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Amerifco s parniKi Jeveroneioškega iiojda"
•Z 2911
Bremna
i
NewYork
s cesarskimi brzoparniki „KAISER VTILHELM", „KRONPRINZ VTILHELM", „KA1SER VTLHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. jj"
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite j£
v LJubljani edino le pri iS
.35
nasproti občeznani gostilni „pn starem Tišlerju".
Odhod iz Ljnbllane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vaa ma pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — as Postrežba poštena« reelna in solidna. S*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor   Colurad«  Meksiko, Kalifornij0
Arizona, Utah, VViomiog. Nevada. Oregon in VVashington nudi nas» ^mštvo posebno M
ugodno in izredno ceno čez Oslvesten. Odhod na tej proai iz Bremna A
i                                         enkrat mesečno. W*
I j se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostal« d*!e sveta kakor •■• Brazilijo, Knbo, Baenos-Aires. Colombo, Singapore v Avstralija itd
4
25
960532
01
7
D01B
765068
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Stampilije
mm
v*eh Trst sa nrade, draitva, trgovca itd.
Anton Cerne
graver in UdeiovatelJ I   kavčukovih stampillf
Liablionn. Star! trg ZO.
i|       C« liki franke. 235
□nn
svoj izdelek ostro iga— strojne zidne in zarezane strešne prve vrste (D JF^I^I^^ED Prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
liLJ
lil
Popolnoma nov in preizkušen
kinematograf
je po ceni na prodaj. Eventualno ae išče kompanjon za nepravo kinematografskega gledišča.
Ponudbe pod „Kino" ne uprav-ništvo »Slov. Naroda«. o
Kapajte in zahtevajte edino le
je najboljši. 4?
fiiaraa zaloga pri Pni slov, zalogi (aja is roma na debelo i LjuMjaoi, Razna ulita m. 41
R mmm immmm nm kava
. kaka dokazuje 1000 priporočilih piscrn najboljša. Vsakemu zavitku s 5 k t je dodan lep porabni predmet iz nikla, stekla itd., pred božičem pa krasno božično drevesce, zvonci z angeli In otroSke igrače, popolnoma po želji in nantonj. *T©V£5   —  5 kg stane poštr-iie prosto po
povzetju K 4*— po poŠti. (Brez darila K 3-40)
KARL RICHTER, XmT£mtZ LEVIN (Češko).
mi   fsakfio zanjo is dvdaa imzm znimki. H n dokija zastonj.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblastv. konc* instalater aa električne naprave9 Suči, prenos sile i dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko »padajočih del. V zalogi blago prve vrstev proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskusevalnimi   aparati«   —    Cene   in   delo solidno!
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, po-sebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije cesta H
<Kollz«».
Ravnokar d« dožfe najnovejše slotenske plos.* a K 3*59. — 1000 igel K 2"—. 271
Ljudevit Borovnik
puškar* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje vsavkovrstnib vosek za lovce in strelce po najnovejših si steni Pj pod popolnim jamstvom Tudi ars-delnfe stare sarrokresniceT sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro fivrsuje. Vse puSke so na c kr. preskuse« zalnid in od mene preizkušene. — llustre-31 vanl oeniks zastonj.
umetni in trgovski vrtnar
*nna>a si. p. a. rtčinrro. is w n^ha j a ajrar?
cvetlični salon
Pod Trančo. *
UM zalo :a sni nn
Izdelovanje šopkov, nun, trakov itd-
Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno.
?f*W IMU oa UHU cesti 131
Samsko in otroško konfekcij o t
zelo solidne tv/rdke
. Kristofič-Bučar
Velite« izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tudi po meri.
KRASNE BLUZE
kakor notne kalje, predpasniki gerilo, mođerci in vsaka vrste modno blago.
yx Potrebščine za otroke in novorojenčke
w največji izbiri« ^/^^
,W  Pošilja na izbiro tudi na deželo*
orar is trgovec z zlateleo in srebiniBO
1954     zapriseženi cenilec
tjnbljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte m ravnokar iziti
najnovejši cenik.
jI.?.
_ Fr. Ševčik_
puškar
priporoča dvojo veliko zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lastnega Izdelka« kakor tudi belgijskih, sulskih m čeških strogo
preizkušenih pušk| za katere lamčim sa dober strel. r*osebno priporočam lahko tro cevko in pndkO Bock s Kruppovimi cevmi aa brez*
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
ejagr   po najnižjih cenah« Popravila in narečbe so izvršujejo točno in zanesljivo.
ihtevanje zastonj In poštnine prosto.
CenovnikE na
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob« ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga -Vysočany
7377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
Herbabnyjev podfosforokisli
pneno železnoti sirup i
Že 42 let zdravniško preizkusen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke.
Steklenica 2 K 50 h, po posti 40 h več za zavoj. *
(Oblastveno varovano.)
P u r j o d a I
Jodov sarsaparillHt preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč ia deluje proti vnetja. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi
in sarsaparillni izdelki.
Steklenica K 2 20, po posti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovalisco ln glav. razpocovališco:
Dr. Hellmanna lekarnica »Zur Barmherzigkeit"
3818
(HERBABRT.jtf nasla*nlk>»
Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani In Bo vam ma a tu*
aa Dunaju VU L
3
29
pnaanannaneaananneanBVJBVava^-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
Stritarjeva ulica atev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
52
Podružnice v/ Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na tekočI račun ML\ ter fin obrestnfe od dne vloge po čistih :: HaT
01 Kupuje In prodaja srečke ln vrednostne papirje 12 |0 :: vseh vrst po dnevnem karan.
f NAJODUCNEJSA ZNAMKA
V^9,C0BNAC
I.F V!7V!RN!PniN!TV!
(J14NDON
C IN KR. DVORNA IN KOMORNA DOBAVITELJA
Jos. Ph. Ootdstein
IjaMjanaPodtrancol
pri eroča svojo bogato zalogo naočnikov, šči-palnikov, daljnogledov in vse v to stroko spa-:: dajoče predmete. ::
Dolžnost
vsakega mmm Sioveoca is Slovenke %
da rabi izpušno le
I v«
Specialtteta tvrtke fratelli B^nca, Jvtilan
je Tsled svojih allno dletetskih Id odlično želodec :: krepeclh lastnosti :-:
3
I-, mm. jm
alboljša želodčna grennta sveta.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
•a •
1B118
(krema)
za eeviie in nsn!e
KRALJ AN GL
DVORNA DOBAVITELJA
V EPERNA3U USTANOVLJENE
n 1 <7^1 m
I . i
] NA3FINE3SI j
i ŠAMPANJEC J
" FRANCOSKI 1 IZDELEK:
a l
Generalni reprezeniani: J-WeidmaN- DUNAJ JU
katero ie priznano najboljše.
Skatlfica stane ?A vinarfev.
ZaMeva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak dru^manj vreden izdelek odločno zavrne
Edino
ie čistilo v tej obliki in z aamke
«a
4306
se prodaja
i ena Mi sv. Orila is ift
glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Utflm Pollanska tesle it 15.
jtoaricmaoD'.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1910, približno 720 milijonov K.
Ljubljana. Franca Jožefa cesta štev. 9
Sprejema vlcge proti krtaUnlm knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne
dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro« račun in proti blagajniškim
listom,
dovoljuje kredite v tekačem računa, nadalje stavbne, kipotekarne, carin-slte9 davčno laaiatvene kredite itd,
eekomptira Krnice m devize ter preskrbuje njih in kaso,
izdaj* nakazila, kreditna in priporočilna pitava na vsa tržišča ta- in inozemstva, predala in knpnje tu- in inozemske rente, zastavnice,delnlee in srečke ter daje
vestne nasvete pri nalaganfn kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi volasko-zeattveaik kavelf, nadalje kavcij in vadij,
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
sprejema vrednostne papir]e v svrho njih snrambe in uprave,
oddaja proti ognja in vloma sigurne samosbramfe« (Sate Depositr) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijos ) v hranitev,
zavarale areeke in izžrebanju podvržen*- vrednostne papirje proti kurznoj izgubi
ter oskrbuje brezplačno revizifo izžrebajočih efektov,
vdovcu je kap ne, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje prodnima na blaga, vre dne a ta e papirje ter sprejema borzna naredila
aa tu- in inozemska borse, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacijO na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd.
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bocan, Bragenc, Brno; C»lovec, Feldkircb, Jablafiice, Gorice, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Libercd, Toplico na C«6kem, Trst, Warn*dorf. jp*
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
/
18