e
Lelo IX. II. h. b.
Dunaj, dne 31. julija 1929
Št. 31.
a
k
:
L.
k
»
Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 28.
Ust
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno : Din. 100’—
Pozamezna številka 10 grošev.
Wlndisch—Deulscch.
Die ihr die Macht habt in den Handen,
Gebt einem Volk, das nur die Heimat bat,
Die freie Wahl sein Schicksal selbst zu wenden, Gib uns Gerechtigkeit, o bober Vòlkerrat!
(Iz ..Legende von Karntens Not und Befreiung”.)
Marsikateremu se zdi, kot da bi stali v začetku nove dobe, novega življenja. Počasi izginjajo vsaj na videz zadnji sledovi sovraštva jn razdora med nenemškimi koroškim ljudstvom !n močnejši postaja utis, da si želi mlada vstajajoča generacija mirnejšega sožitja z nemškimi sosedi dežel e, če in v kolikor je to tudi onih Poštena namera. Preko brezpomenbnih udarcev in preko nepremišljenih besed, ki naj bi obranile razdvojenost v rodu in netile ogenj sovraštva, hoče mladi rod podati svojemu nemškemu sosedu roko v znak sporazumljenja in ?elje po mirnejši bodočnosti svoji in njegovi m v tej novi misli hoče poznati samo eno mejo: svojo dolžnost, da mu je čuvati svetinje tisoč-Jetne dobe svojih prednikov in varovati svojo Pravico enakopravnosti.
Saj je tudi med nemškim narodom treznih Pjož dovolj, ki niso ozkosrčne misli, marveč širokogrudnega srca. Tem naj so namenjene te Paše besede, sicer nekoliko trde, a v njih samo Paša prošnja!
Med nenemškim našim domačim ljudstvom in nemškimi priseljenci se je tekom let •zcimilo prav čudno razmerje. Najsi je zadnji v domači vasi trgovec, uradnik, učitelj ali celo samo rokodelec, vsem tem nedomačinom je •astno to, da gledajo na nenemški domači rod, iih navadno tudi iz svojega položaja kot posestnik mora vzdrževati in podpirati, kot gospod na svojega hlapca. Kadar jim je domačin Potreben, jim je dober in so mu prijazni, če ga Pa ne rabijo, jim je zanj le malo ali prav nič niar. Tako se je počasi ustvariVo mnenje o jPanjvrednosti nenemškega ljudstva. Kot da bi Pilo naše ljudstvo manj nadarjeno, njegova vzgoja bolj zanemarjena. Najsi je sedaj v tej a}i oni panogi deželnega ali državnega urad-Pištva, v tej ali oni službi, povsod najdeš ne-Pemške sodeželane, kvečjemu v najnižjih vrstah: pri železnici kot zavirače ali pometače, Poštne sluge, mestne postreščke in enako. Je li Paše ljudstvo tako proletarsko, zmožno samo za službe slug in zaviračev, li je krivo temu slabemu družabnemu stanju samo, ali pa leži krivda na drugi strani? Da bi bilo to ljudstvo. Ki je na sebi tako dobro in talentirano, samo krivo svojemu podrejenemu položaju, ni mo-Roče, če ti v tujini v popolni svobodi pokaže •zvanredne zmožnosti za mesta velikih županov in škofov! Saj slutimo vsi, kje da je krivda temu, da ostanemo doma samo ubožci. Namesto, da bi se skrbelo, da se vzgoji za naše ljudstvo domače učiteljstvo, se sili nemške učitelje k učenju slovenčine. Koliko domačih profesorjev štejejo iz naše nenemške Koroške naše -srednje šole? Če Je kaj resnice v domovinski jubezni nemških gospodov, potem naj Jo ven-Par Rojijo predvsem s tem, da priznajo vsemu Penemškemu narodu na Koroškem popolno enakopravnost v vsakem oziru. Nerazumljivo p Pevarno je, če se hoče v deželi vzgajati go-- Pode in hlapce in če se zadnjim dosledno za-ranjuje dostop v višje službe. Morda se hoče • a ta način dati našemu ljudstvu nezaupnica ali raziti nezanesljivost. Pa ja vendar nismo v jar!. Avstriji z njenim „p. v.“. Zato je toliko inje v zahvalni molitvi v »Legende von mtens Not und Befreiung“:	„Nun iiberm
Lande leuchtet der Freiheit schoner Štern, danket dem Gnadenspender, Gott, dem giiti-gen Herrn!“ Zlata svoboda in vendar gojitev hlapčevske misli v našem rodu! Da bi bila teorija, da smo neslovenski in nenemški, to je vindišarski narod, pravilna, pa naj bi dali sosedje vsaj vindišarskemu narodu vse pogoje za socialni in kulturni povzdig, če ga že slovenskemu narodu ne privoščijo. In če bodo nekoč celo dokazali, da smo nemškega pokolenja, da bi bili vsaj potem zadovoljni in dali pravico enakopravnosti. Najslabše in celo že ostudno pa je pisati o nas knjige, govoriti o domovinski ljubezni našega ljudstva in nas hvaliti po vsem svetu, v resnici pa dajati vedno le kamen za kruh! Saj se nemški gospodje, ki se tako bojijo socializma in njegovega razmaha v naši deželi, težkoda zavedajo, da so bili sami tisti, ki so pognali toliko število izmed našega ljudstva v nasprotni tabor, in morda pride čas, ko si bodo stali oči v oči!
Najnovejša iznajdba je pa ta, da se trdi, da nas na Koroškem sploh ni več, da se nas krakomalo prezre. Saj je navada nemških listov in govornikov in odmev njihovega govora ta, da se na pficijelnih in neoficijelnih mestih govori edino le o nemški Koroški in se hladnokrvno prezre stotisoči nenemški rod! Pri tem se jim seveda godi, kot onemu študentu, ki naj bi bil napravil izpit v šoli, pa je padel, a si je kljub temu pustil mirnodušno čestitati k uspehu. Li je edina dobrota domovinske ljubezni ta, da se potem sme zamolčati celo ljudstvo? Resno dvomimo, da je g. Feinig zadovoljen, če je smel milostno govoriti pri nekem pozdravnem večeru in celo samo za malo skupino nenemškega ljudstva. Dvomimo, da je to njegova edina zahteva. Lahko računate, nemški sosedje, da je ves nenemški rod enoten v tem, da se mu godi krivica, če se mu zapira pot do boljšega kruha, dostop do deželnih in državnih služb. Gotovo je to delni vzrok, da se selijo v celih gručah iz Roža in Žile v tujino iskat boljšega zaslužka. Kljub njihovi ljubezni do domovine se jim domači kruh dosledno odreka.
Vprašajte v katerikoli vasi, ki ima svojo železniško postajo, so li zadovoljni z dejstvom, da je na domači železniški postaji zaposlena večina tujcev-priseljencev, domačini pa imajo kvečjemu še kako nizko službo ali pa so celo prisiljeni, si pridelovati svoj kruh z drvarjenjem ali na drug še težji način! In če posredujete prodajo posestev našega ozemlja za protestan-tovske Neme iz Rajha in jim nudite pri nakupu še vsemogoče ugodnosti, vas nobeden izmed domovinizvestih Slovencev Koroške ne bo mogel pohvaliti. Ali pa se zanimajte za uspehe „des deutschen Kamtnerbildungsvereines11 v naših krajih in videli boste, da se je kljub svojemu posredovanju nastopa koroških otrok s tirolskim „Schuhplattlerjem“ nekje na Dunaju, med nami samo sovraštvo in razdor. Da bi bil nadalje prisostvoval kateri izmed nenemških Korošcev vašemu pozdravnemu večeru raj-hovskim tumerjem in videl način, kako se je predočil tujcem „koroški“ ples »Schuhplattler-jev“, bi gotovo na skrivnem vsaj prav po domače zaklel.	^
Nikdar ne more biti nenemško ljudstvo zadovoljno s tem, da se ga kot manjvreden narod podredi nemškemu narodu in se mu podeli hlapčevska vloga. Ljudstvo zahteva enakopravnost v vsakem oziru in naj si je v uradih ali na cesti, subvencijah ali prošniah, knjigah ali listih ali govorih, v zasebnem ali javnem življenju. Nenemški koroški rod zahteva enakopravnost istovrednega državljana republike avstrijske!
Ob šesldesellelnici mašni» šiva preč. g. stolnega kanonika Jan Vidoviča.
Dne 25. julija je obhajal preč. g. stolni kanonik Jan. Vidovič šestdesetletnico svojega mašništva. »Dolgost življenja našega je kratka," ali nekaterim je usoda le odmerila daljšo dobo delovanja: in med temi je 771etni g. kanonik, ki vsak dan čvrst in čil stopa k božjemu oltarju, ki se udeležuje vsake seje ordinariata s popolno duševno čilostjo in kakor mladenič naprei študira in rešuje akte, ki mu jih pošilja škofijska pisarna. Nihče, ki vidi vzravnanega moža, glavo polno rjavih las, ne bi verjel, da nosi na svojih ramah troje človeških rodov.
Kanonik Vidovič je sin podkmoške župnije. Izrastel je iz male Predljske vasi, se je šolal v Celovcu in že 27 let star je stopil kot mašnik pred oltar!
Potem se začne dolgoletno delo v Gospodovem vinogradu. Navdušen je stopil mladi Vidovič med ljudstvo in usoda ga je vodila po dolgi vrsti farà. Pastiroval je kot kaplan v Pod-kmosu, kot kaplan in provizor v Kotmari vasi, v Šmarjeti v Rožu, na Dholici, v Trbižu in Rajblu, na Kokovem in na Vratah. Od te dobe je minulo že nad petdeset let in kdo neki od tistih ljudi, ki jih je pastiroval Vidovič še živi? V tej dobi je rjovel po deželi sirovi liberalizem. Katoliško politično društvo je delovalo, kakor le kdaj pozneje, in neumorni Andrej Einspieler ni nehal z besedo in peresom dramiti naroda in vzbujati v njem narodno zavest. Ko je bilo treba ljudi voditi na tabore, jih je Vidovič vodil trumoma, in ko je bilo treba govoriti, bil je na razpolago z navduševalno, razumno besedo. Vse tol je minilo, minil je liberalizem in njegova glorija, zamrli so davno že vsi, ki so delovali tedaj zoper cerkev in ljudstvo. Nastopili so drugi časi, nič boljši kakor tedaj, zakaj peklenske oblasti ne umrjejo. Ali vedno se tudi najdejo branitelji resnice in pravice. Stari vojak ne žabi svojih ran m ne žabi starega trpljenja. Staremu kanoniku je ostala od tiste dobe v srcu žareča ljubezen in bojevit duh : odločno in vselej je pripravljen pomagati, sodelovati, kjer se zglašajo potrebe slovenskega koroškega ljudstva.»
Končno je gorečega duhovnika vabila župnija prav blizu rojstnega kraja. Kompetiral je za Radiše, kjer je deloval dolgo vrsto let. Tedaj je bila to župnija, kakršno si želi duhovnik, in župnija je dobila gospoda, kakršnega si more želeti kmečko ljudstvo. To je bila župnija, kjer je bilo, ob nedeljah vse v cerkvi, kjer so bile spovednice polne, kjer so ljudje poslušali župnika, kadar so bile občinske ali druge volitve. Delavno ljudstvo biva tam zgoraj; roda je zemlja in ljudske roke so trde od dela.
G. župnik je kmalu uvidel, da starokopitno gospodarjenje ne bo prineslo uspehov. Župnik Vidovič je imel dobrega svetovalca, predsednika kmetijske družbe Čareta iz Trdnje vasi. Veščak je dajal nasvetov, ki jih je župnik mogel izvajati, in kmalu je bilo župnijsko polje na Radišah ter župnijski hlev predmet splošnega občudovanja. Radiše so kraljevstvo zase. Svoji ljudje, svoja fara, svoja polja, svoj lov. Kaj čuda, da se je mlademu župniku zahotelo vzeti tudi še lovsko puško v roke tudi iz tega razloga, da mu lovske družbe ne kvarijo ljudstva, kakor ga kvarijo drugod. Mlade kmete se vabi v dvomljivo tovaršijo in se jih tam pripravlja za razne politične namere. Torej je boljše, da
vzame lov v najem domači župnik, in da ta lovi z domačimi gospodarji.
Vzorno pastirovanje je moralo vzbuditi pozornost škofa Kahna, ki je 1. 1901 pozval župnika Vidoviča za kanonika v celovški stolni kapitelj in ga je postavil za predstojnika škofijskega urada, da bi mu praktični župnik vodil dušne pastirje. Škofov kancelar je ostal do leta 1913, dokler ni moral tudi iskreni Vidovičevi prijatelj škof Kahn odložiti pastirsko palico. Za 581etnega župnika ni bilo lahko, ko je moral pričeti novo življenje. Ali narava sicer ne več mladega kanclerja je bila prožna dovolj, da je težkoče zmagal in mogel ustreči škofovi želji. Napadlo ga je sicer čez par let neko nevarno vnetje noge, ali zdrava kri in umivanje po Kneipovem načinu je bolnika kmalu spravilo zopet na noge. Sicer pa je gospod kanonik, kakor se spodobi hišnemu očetu, tudi sam še pol zdravnika. V pomladi si nabira po solnčnih obrokih zdravilna zelišča ter jih suši po svojih mizah in omarah. Poklic predstojnika škofove pisarne nalaga duhovniku mnogo zelo odgovornega dela. Kancler se ga ni bal, ali toliko je bilo njegovo delo racijonelno, da skrbi za svoje zdravje ni pozabljal.
Sedemdesetletnemu kanclerju je postalo breme nekoliko mučno in treba je bilo v pisarno postaviti mlajšo moč. A vsekako deluje kanonik Vidovič s čudovito čilostjo še dandanašnji ter rešuje akte škofijskega ordinarijata. Kdorkoli in kadarkoli pride do njega, ga najde zakopanega v uradne pisarije, ki mu ne puste počitka in odmora. Ves ta čas je bil kanonik Vidovič velikodušen v vseh naših narodnih potrebah. Dolga leta, od smrti nepozabnega Lamberta Einspielerja do preselitve je bil predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu in se je kaj marljivo udeleževal sej ter družbinega delovanja. Bil je nekaj časa odbornik posojilnice v Celovcu, stalen podpornik slovenskih časnikov, dobrotnik šolskih sester, podpornik vsega narodnega gibanja. In še zdaj je iskren prijatelj slovenskih duhovnikov, dobrotnik beračem, prijatelj starim ljudem, ki se mu medpotoma iz stolne cerkve pridružujejo. In če že kaj drugega ne more, si kupi vsak teden zavoj „Zwei-groschenblatta“, da ga deli vojakom v vojašnici in sorodnikom, ki pridejo do njega.
Naj deluje blagi jubilar še naprej v blagor škofije, v blagor slovenskega ljudstva, v blagor siromakom, mnoga, mnoga leta!__________
1 POLITIČNI PREGLED j
Manjšinsko. Borba Flamcev za kulturno avtonomijo in široko samoupravo se še vedno ogorčeno nadaljuje kljub vsem poizkusom belgijske vlade, da bi pomirila Flamce in jih zadovoljila z manjšimi ugodnostmi. Parlamentarni odbor flamske stranke je sklenil, da bo predlagal v parlamentu zakonski osnutek o preosnovi belgijske edinstvene države v zvezno državo. Flamska stranka zahteva tudi po-flamljenje gentskega vseučilišča in razdelitev belgijske vojske v flamske in valonske divizije. Ta zahteva je silno razburila francoski del Belgijcev, ki orgorčeno protestirajo proti poizkusu razdelitve armade v dva dela in napovedujejo, da bodo posegli po vseh razpoložljivih sredstvih za udušitev te zahteve, če se ji Flamci ne odrečejo prostovoljno. — Madžarska stranka v Romuniji se je izrekla proti zakonskemu osnutku o upravni razdelitvi države, ker zakon ne nudi manjšinam nacijonalne avtonomije. Notranji minister je odgovoril v zbornici Madžarom, da vodijo osebno politiko. Mi nismo nikdar izražali mržnje napram našim nekdanjim zatiralcem, pač pa smo jim dovolili enake pravice kakor svojim državljanom. Sedanji voditelji madžarske stranke ne smejo pozabiti, da so 10 let izkoriščali svoj narod. Avtonomijo madžarske manjšine pa zahtevajo v sedanjem trenutku zato, da bi mogli še naprej rovariti romunskemu narodu. Okoriščati se hočejo iz prepirov romunskih strank. Kadar pa se gre za obrambo države, ne poznamo ne zaranistov, ne liberalcev, ne pristašev Avaresca, temveč ; samo Romune. Proti rovarenju, ki ga skrivaj podpihujejo neki v Romuniji živeči politiki madžerske manjšine, bomo znali nastopiti.
Rusko-kitajski spor. Do vojne med obema državama menda ne bo prišlo. Zaenkrat je j spor zaključen s popolno prekinitvijo vseh od-nošajev. Niti Rusija niti Kitajska noče prevzeti !
odgovornosti za resen oborožen spopad. Državi se hočeta zavarovati samo pred mogočimi napadi, vsaj tako obe izjavljata. Kljub temu imajo Kitajci v Mandžuri sami 50.000 mož in 90 težkih topov in prišlo je do obstreljevanja ruskih vojaških letal, ki so prišla na kitajsko ozemlje. V zadnjem času so Kitajci zopet aretirali 300 sovjetskih nastavljencev, ki so hujskali ljudstvo proti kitajskim oblastem. Kitajci so namreč posneli iz listin, ki so jih zaplenili v Harbinu pri sovjetskih uradnikih, da so Rusi hoteli vreči kitajsko vlado in so zato organizirali krdelo morilcev in tajno armado. Rusi pa so usmrtili 16 Rusov beguncev, ki so prihajali na sovjetsko ozemlje, da bi napravljali atentate na železnice in vojaška skladišča. Amerika je začela trkati na Kellogov pakt in z Anglijo, Japonsko in Francijo posredovala, da bi se rešil spor mirnim potom. Sovjeti hočejo vpostavitev prejšnjega stanja. Obe državi pa odklanjata posredovanje tujih vlasti in se hočeta sporazumeti z neposrednimi pogajanji. Rusija je že poslala svojega pooblaščenca. Tako se lahko reče, da do vojne ne pride.
Konec preganjanja v Mehiki. Iz Mehike prihaja vest, da se je res posrečilo končati pre-žalostno preganjanje katolikov, zlasti duhovnikov. Mehiški nadškof v Moreliji, Leopold Ruiz, poroča, da je sprava med Cerkvijo in državo sklenjena. Sv. Oče so potrdili, kar se je dozdaj dogovorilo, mnogo vprašanj pa bo šele sporazumno rešenih. Predvsem je mehiška vlada odnehala, ker je vlada Združenih držav izjavila, da Združene države ne morejo nadalje podpirati države, ki preganja katoliško vero, ki šteje v Združenih državah nad 20 milijonov vernikov. Na to trdo izjavo je stopil mehiški sedanji predsednik Portes Žil v dogovore z nadškofom Ruizem, ki ga je papež imenoval za svojega zastopnika, ter s tajnikom mehiške škofovske konference, s škofom Diazem. Posredoval je pri tem papežev delegat v Washingtonu. Ameriška vlada pa je storila ta korak, ker so katoliki Združenih držav vedno glasneje ugovarjali proti krvavi politiki sosedne države, ki je gospodarsko odvisna od Združenih držav ter je od tam dobivala svoje orožje. Tako se je končala žalostna tragedija, končalo se je požiganje kmečkih vasi, končalo izganjanje delavskega ljudstva iz države, ki sama potrebuje vsako delovno roko. Zopet se je izkazalo, da je katoliška Cerkev zgrajena na skali in da je peklenska vrata ne zmorejo. Bog daj, da bi krvavo preganjanje vere nehalo kmalu tudi v Rusiji, kjer še naprej umirajo škofje in duhovniki v grozovitih državnih ječah.
Politične vesti. Gradiščanski deželni glavar Schreiner je odstopil. 24. julija se je volil novi deželni glavar. Izvoljen je bil župnik v Nežideru ob jezeru in deželni svetnik Ivan Thullner. Mesto deželnega svetnika je zasedal dr. Lovre Karali, vodja gradiščanskih Hrvatov in bivši urednik „Hrvatskih novin“, ki izhajajo na Dunaju, sedaj pod Feržinovim uredništvom.
—	Nemški državni kancler dr. Muller je bil operiran na žolčnem mehurju. Zastopa ga sedaj brambni minister Gròner. V najugodnejšem slučaju dr. Muller par mesecev ne bo za delo in ravno v ta čas pade politična konferenca, če se medtem ne preloži, ker se države ne morejo zediniti glede kraja. Sicer pa se je njegovo stanje toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti.
—	Jugoslov. minister trgovine dr. Mažuranič je odstopil, ker ni prodrl s svojim stališčem o razdelitvi zemlje. Nadomestuje ga zastopnik istega ministrstva dr. Švrljuga. — Madžarsko-češkoslovaški spor je poravnan in železniški promet zopet otvorjen. Popustila je Češka s svojo novo noto, v kateri pravi, da so bili Čehi radi postopanja madžarskih oblasti zelo nevoljni in da bodo točno zasledovali potek procesa proti Pechi. Če jih ne bo zadovoljil, bodo odpovedali železniški dogovor.
1 DOMAČE NOVICE I
Niso se nič naučili. Znano je, da znajo Nemci kričati za vsako malenkost na vse ore-tege. Lahko jim je to, ker imajo mnogoštevilen i in dober tisk za seboj. Pa svet jih že pozna in jim ne nasede vedno. Zelo radi kričijo, da so zatirane,- njihove manjšine v nasledstvenih državah, nočejo pa dati tujerodcem v lastnih državah one pravice, ki jih zahtevajo zase.
Čitamo, kako se zatirajo Nemci v Jugoslaviji. Prebivalstvo jim ni sovražno, pač pa se od zgoraj ostri vse, da bi prejkoslej postali stoodstotni Jugoslovani. Metode sličijo onim na Tirolskem. Težko da bi bila v celi deželi (Banat, Bačka, Vozvodina) kaka nemška šola, ki bi zaslužila to ime. Dalje govori člankar o pouku in pravi, da pri takih razmerah ni mogoče doseči omembe vrednih uspehov. Otroci se morajo učiti naenkrat kar tri abecede. Nadučitelji skoro nikdar ne razumejo nemški. Učne knjige so takšne, da odtujujejo otroke od lastnega naroda. Itd. — Koliko imajo Nemci v Jugoslaviji ! šol, smo dokazali že statistično. Zdi se pa. če I je to resnično, kar čitamo v nemškem lističu. , da so začeli Jugoslovani posnemati koroške metode. Tudi pri nas se od zgoraj stori vse, da bi postali naši otroci v najkrajšem času Nemci. Celo nemški verouk hočejo vpeljati sedaj. Na celem slovenskem ozemlju imamo enega nadučitelja, ki se prišteva k manjšini in razume ! dušo slovenskega otroka. Precej drugih zna „ samo narečje ali niti tega ne. Znani so tudi slu- t čaji, da so bili otroci kaznovani, ker so govorili med odmori med seboj slovenski. Bivši ; zvezni kancler dr. Ramek je nam sicer povedal, koliko šol je na Koroškem za slovensko • manjšino, a da bi jih dali Nemci manjšini v upravo, tega pa ne. Že v prvem šolskem letu se poučuje nemški in slovenščina služi, povečini samo narečje, le ko posredni jezik, ker se j učitelj in učenec razumeti ne moreta. Z obema ; rokama podčrtavamo, da na takih šolah ni mo- i goče doseči uspehov. Življenje kaže, da šoli odrasli otroci ne znajo pisati ne slovenski in ne nemški. Nekatere kmetijske šole ne morejo napredovati, ker morajo učiti v začetku gojence šele to, kar bi morala dati že ljudska šola. Ko so Turki opustili svojo pisavo in se oprijeli latinice, ko bo 138 milijonski ruski narod sledil temu zgledu, ko so se pričeli celo nekateri rajhovski listi posluževati latinice, se na nekaterih^ šolah mešanega ozemlja latinica niti ne poučuje več. Šoli odrasli mladenič in mladenka ne smeta več imeti dostopa do slovenskega čtiva. Cel šolski ustroj z vsemi pripomočki ima edini namen, da napravi iz slovenskih otrok v najkrajšem času na Koroškem „ur- j deutsche Bevblkerung‘‘.
„Freie Stimmen" in materinski jezik. Nedeljska številka prinaša prav zanimivo razpravo o pomenu materinskega jezika: Wir konnen : unsere Muttersprache nie genug lieben. Sie ist es ja, die mit unseren Vorfahren verbindet, j die in eben dieser Sprache zu ihrer Umgebung 1 sprachen; die gleichen Liebesworte, die wir beute tauschen, wurden schon vor Jahrhunder-ten so und nicht anders gesprochen. In Liedem und Sagen iibermittelte die Sprache uns den i Gedankenreichtum der Vergangenheit, erzahlte | uns von ihren grossen Taten. Was wàren wir | oline unsere Sprache? — Es ist etwas eigen- j artiges um dio Wortpder Sprache. Sie sind fast ! wie Ballonhulsen, denen erst der Inhalt durch den menschlichen Geist eingeblasen werden ! muss. nieses Wunder sehen wir tàglich ge-schehen. Wie kdnnen die Worte eines grossen : Redners von Begeisterung flammen, wie warm und tief kann ein Ausspruch werden, nur weil ein grosser und tiefer Mensch ihn tut! — Ge-rade deshalb aber sollten wir alle unsere j Muttersprache mit Ehrfurcht behandeln. In den Schulen solite das das wichtigste sein, dass man die Schiiler Liebe zu ihrer Muttersprache 1 lehrt (podčrtali mi). Nachliissiges Sprechen ist j eine Vcrsundigung am hohen Geist der Sprache. — Man soli und muss sich bemiihen der I Sprache auch in der alltaglichen Rede zu ibrem J Recht zu verhelfen. — Priobčujemo ta kratki izvleček iz članka nemško-koroškega lista „Freie Stimmen“ in naprošamo vsa javna mesta naše dežele, predvsem pa naše učiteljstvo^ da si ga vzame k srcu in odpadel bo naš boj za naš materinski jezik in njegovo pravico.
Sv. Lenart pri Sedmih studencih. (Strela.)
V dnedeljo dne 21. julija popoldne je nastala naenkrat huda nevihta. Bliskalo in grmelo je kar nepretrgano. Kar naenkrat se zasveti na Strmcu, prijazni vasici na koroško-kranjski meji, visok plamen švigne iz Arihovega skednja. Udarilo je namreč vanj; blisk je usmrtil tudi dva težka vola in uničil vso krmo, ki so jo ravno spravili pod streho. Ker leži hiša nad 1000 m nad morjem, tudi ni mogla priti kakšna izdatna pomoč hitro tja, in tako je zgorel celi
veliki skedenj in še majhna kajžica pod njim. Za blago Arihovo družino je to hud udarec in jo vsak iz srca omiluje.
Koroške novice. Celovec. Tujci se zelo pritožujejo čez visoke cene pri nas. Vsled tega ostajajo samo par dni tu, potem pa gredo na Adrijo. Ki letos zapuste naše kraje, drugič sem ne bodo prišli več. Slišali smo, da se v primeri Porabi tam 1 S, tukaj pa 4 S. V nekem celovškem hotelu je plačal nek letoviščar z družino za sobo in kopalnico, ki pa se je šele popravljala, za eno noč 35 S. Tako pretirane cene bodo kljub marljivi propagandi ustrašile tujce, ki Pojdejo vsi na Adrijo. Do gotove meje se Pusti človek izkoriščati, potem pa pokaže figo. — Delavci tiskarne „Carinthia“ so se 23. julija vrnili na delo. Pogajanja isti dan pa niso obrodila uspeha. Vodstvo podjetja je namreč predlagalo, da se zasliši tudi ravnatelj Immendorf, radi katerega se je stavka pravzaprav pričela, a delavci so to odklonili. Dan nato so delavci ostali zopet doma. Razsodišče pa je izreklo, da morajo vrniti delavci 29. julija zopet na delo. »Karntner Tagblatt“ sicer izhaja, vendar v rnanjši obliki. — Delavci iz Trga imajo pod Križno goro svojo barako, v kateri prenočujejo 'n imajo shranjene svoje reči. Vsako soboto Sredo domov in se vrnejo v nedeljo zvečer. V
J^deljo 21. julija zvečer pa sta našla dva vrniv-se delavca barako zaprto. Vzadaj sta oddala par desk in zlezla v notranjščino. Znotraj Se je njima nudil grozen prizor. Na tleh je v Pilaki krvi ležal mrtev delavec Anton Bart, ki ja dan ni šel domov. Na glavi je imel 3 globoke rane, ki so povzročile takojšnjo smrt. oartu je odnesel morilec 50 S. Pri Bartu so bili obrnjeni tudi hlačni žepi in zdi se, da se je možicu zelo mudilo, ker je pustil uro in druge vrednosti pri miru. Bartovo truplo je bilo raztelešeno. O morilcu še ni sledu, četudi se podolja močno trudi, da bi uganko umora razrešila. — 23. julija je prišlo v Celovec okrog 1500 članov rajhovske akademske telovadne zveze, „rajhovski bratje1, ki so imeli tukaj svoje tekme in si ogledali tudi lepoto naše debole. Celovčani so se jih razveselili, ker misli-to.^da so prišli iz hvaležnosti, ker je bila Kolška rešena Veliki Nemčiji. Da so Karavanke državna meja in da Drava ni obmejna reka, se ^ajo turnerji zahvaliti domovinski zvestobi Korošcev. Iz raznih govorov se da posneti, da ^bijo Nemci sveže krvi in da morajo zato po-dfustati Slovence in Hrvate. Ne najzadnji na-??en tega izleta je tudi propaganda za priklju-vitev Nemčiji. — Dne 20. julija je bilo na Kolškem podpiranih 1629 brezposelnih. — Huda yr°čina je vladala v Celovcu. Moški so hodili ^ar brez jopičev po mestu, ženske pa so za-‘te v cunje, da se težko da reči, da bi bile y Pravem pomenu oblečene. — Ostali kraji: Kostilničarki Mariji Skitek v Belovčah pri Uobrli vasi sta prišli dve bosi ciganki. Kupili ta 2 žemlji in plačali z 10 S. Denar pa, ki sta |a dobili nazaj, njima ni ugajal. Ko je gostilni-varka iskala drugega, sta ukradli iz odprtke 'Katic 180—200 S. — Dostavljanje pošte na Pri poštnem uradu Podravlje se je pomno-do. Doslej je raznašal pismonoša pošto po r‘krat na teden, od 22. julija pa jo raznaša po De?tkrat. Obenem se je temu poštnemu uradu riključi]a Reichmanova vila in Jesenikovo po--p.stvo. — Kraji Goselna vas, Ženek, Banja vas, Jboja, Stara vas, Kršna vas, Kokje in Lovanke °bijo od 1. t. m. na teden po šestkrat pošto ^stavljeno. — Na Kovačem mostu v Jezernici T* Beljaku sta trčila skupaj 2 avtomibila. je bil tako silen, da je iz enega avto-ila zletela neka ženska čez most v Jezer-vif0- Avtomobila sta razbita. Nesrečo je zakri-- Francoz, ki je vozil na napačni strani.
:	rrancoz, ki je vozil na napačni
?uI)riika Andrej Sadjak iz Št. Lenarta pri z dmih studencih in Franc Vuk iz Podgorj sta (-j drugimi stanovskimi tovariši praznovala v . spi sveti 17. julija 25 letnico mašništva. — v J Vodivnik iz Vogrč se je splazil v noie s!K.ru la,u * * * * v trgovino Jule Žmahar in vzel Soj-vl^S S drobiža. Pri tem pa je bil zasačen. 24 -18?.? ie obsodilo na mesec dni ječe. — hišaUiu v Viharjivasi pri Celovcu pogorela .^tartina Košata. V hiši stanujoča stranka (V0ltr ,inia 500 S škode. Košat je zavarovan. skor1'3 3e za>ietila iskra iz dimnika. Hiša je bila Pra 0 disto lesena. — Prestavljen je bil kaplan 2 Kaleja iz Železna Kaple v Št. Jakob v
Rožu, kaplan Ljudevit Marinič iz Št. Jakoba v Rožu v Železno Kaplo, kaplan Josip Wutte iz Dobrle vasi v Šmihel pri Pliberku; nanovo so bili nastavljeni sledeči kaplani bogoslovci: Josef Jakopič v Porečah ob jezeru, Anton Ko-perek v Grebinju in Franc Pegutter v Št. Lenartu pri Sedmih studencih.
Mokrije. (Vreme.) Hvala Bogu, da so se mogli preteklo nedeljo oddahniti naši izmučeni gospodarji, ker deževati je pričelo. Kolikokrat so se kopičile nad Obirjem megle in obetale, da bodo poškropile naše že skoro rjave travnike, da bodo prilile naši ajdi, ki ni mogla vzkaliti; krompir je že začel povešati svoje perje in z dreves so padali zadnji sadeži. Ali upi naših potnih obrazov so bili vedno prevarani. Oblaki so šli za gorami in okrog za Dravo. Povsod je bil dež, samo pri nas ga ni bilo. Sedaj je nekoliko poškropljeno, ali škoda, ki je nastala, se le v malem da popraviti.
1 DRUŠTVENI VESTNIK j
Naša govorica.
Vsi veste, da na Koroškem nikjer ne govorimo, marveč da pri žili „žabarijo“, v Rožu in na Hurah „mamvajo“ in v Podjuni celo „momvajo“. Vsaka dolina ima svoje posebnosti v govorici, male razlike pa najdeš celo že med posameznimi vasmi in občinami. Pri žili pravijo na mesto „tukaj“ rajši „tuka“, od Brnce proti Ločam rabijo že „tukej“, od Št. Jakoba proti Borovljam govorijo „tla“, v vaseh onkraj Drave trdijo „temo ali tekej“ in v Podjuni pa „štu“ ali „štekej“. Isto raznoličnost bi našli še v tisočih drugih besedah. Cesto so popolnoma iste besede, ki se v različnih naših krajih različno izgovarjajo; saj je na primer znano, da govorijo Zilani sploh razločno in zelo mehko, da Rožani in Gorjanci
Sleckenpterd-Lilienmilchcream :
Prvovrstna lepotilna krema z osupljivim učinkom ; ustvarja mehko, prožno kožo in nežno, mehko polt. (Tolščna krema za noč, suha krema za dan.)	se
prav radi požirajo črke in da Podjunčani svoj „a“ v besedah često izgovarjajo skozi nos po načinu Francozov. Saj je neki general tam v Podjuni v narečju hotel najti sledove iz časov Napoleonovih vojsk v Avstriji. Iste pojave številnh narečij se seve najde tudi med dru-
gimi narodi in morda z še večjimi medsebojnimi razlikami; da primerjamo pri nemškem koroškem narodu samo govorico nemških gornjih Zilanov z besedo labudskega ljudstva. V vseh naših narečjih — navadno jih štejejo tri in sicer po dolinah, v resnici pa jih je še več —, pa moraš takoj izslediti skupno deblo in v tem je najlepši dokaz naše skupne sorodnosti, enotnosti vsega koroškega slovenskega
ljudstva.
Našo domačo g o v K> r i c o b i smatral ravno ta k o za kos naše duše, kot našo domačo pesem, običaj, nošo. Sicer smo vajeni, da je domača govorica dobra samo za dom in
v mestih se je prav radi sramujemo, vendar bi bilo boljše, da bi nam bila domača beseda ljuba povsodi in da bi nas ne bilo sram, kot nas ni, da smo preprosto, kmetiško ljudstvo. Gojiti jo moramo vsepovsod, spoštovati in ohraniti. To bi bilo „heimattreu“, nikdar pa ne beseda „windisch ist schiech", je tolikrat na jeziku takozvanih domovinizvestih Nemcev naše dežele. V gonji vseh teh različnih domovinskih organizacij11, kot Junglandbunda, Hei-matschutza, Landsmannshaft-i itd. proti naši domači govorici imamo ja vsi najlepši dokaz, da je njihovo govoričenje lažnivo in njihovo delo naravnost protidomovinsko. Seveda, nedomače organisacije ne bodo nikdar podpirale misli naše koroške domovine in je tudi ne bi znale. Zato pa moramo biti mi tisti, ki bomo znali ceniti lepoto naših domačih narečij, ki jih bomo skušali ohraniti čiste brez vseh nepotrebnih tujk. Koliko je med nami lepih pristnih besedi, katerih ne najdeš celo v pismeni slovenščini! Pismeni jezik pač mora biti posredovalni jezik, tako za naš listič, da ga bomo vsi brez težave razumeli, pismeni jezik bi mo-ral biti v šolah, ker se učenci nemškega učiteljišča nikdar ne bi priučili domače govorice. Priučiti se da s a m o p i s m e n i je-
zik, dočim domača govorica izba ja neposredno iz domačega življenja. Le, če znaš živeti v domači misli, boš dobro znal' rabiti domačo besedo! Domačega jezika se ne učiš ne v šoli in ne v knjigah in vendar ga znaš najbolje. Brez slovnice in brez pravil njegovo pravilnost naravnost občutiš in pri presojevanju pravilnega domačega izražanja si boljši od profesorja, ki je štiri leta študiral jezikoslovje. Naša pisava bodi torej v pismeni slovenščini, naša govorica pa naj bi bila vsepovsod samo domača. In sicer nepokvarjena! Ne, kot nemščina naših vrlih bratov: Najbolj jih znači oni, ki je hotel v nemškem jeziku naslikati razstreljevanje gališkega mostu za časa zasedbe: Beim guten Morgen war das Loch so gross, beim guten Abend aber so gross (je moral raztolmačiti seve z rokami) hi škoda, da se ni našel tedaj kdo, ki bi mu odgovoril še: Griiss Gott!
Naši pevci, tamburaši in študenti. V nedeljo, dne 11. avgusta bodo posetiti Brnco naši študenti-visokošolci, člani Kluba hrvat-skih in slovenskih akademikov iz Avstrije in imeli pri Prangarju v Zmotičah tridnevno zborovanje. Za to priliko priredi brn-ško izobr. društvo „Dobrač“ 11. avgusta ob štirih popoldne pri Prangarju velik koncert. Nastopili bodo domači pevci pod vodstvom pevovodje g. Janka Kropivnika, nadalje bodo igrali brnški tamburaši. Poseben užitek bodo nuditi pevci iz Št. Jakoba v Rožu, ki so v januarju t. 1. peli pod vodstvom! g. Toneta Na-gele v Radio-Ljubljana. Veseli nas, da bomo slišali naše najlepše domače pesmi od teh na-šich zborov. — Tamburaši, pevci in študentje, kaj hočemo več! Lep popoldan bo, brez vstopnine, s prosto zabavo, šaljivo pošto u t. d. Zato, Zilani in Rožani, ne zamudite te prilike in pridite vsi 11. avgusta v gostoljubno Prangarje-vo hišo, da bomo spet enkrat pri naši pesmi in godbi pozabili skrbi in težave skupaj pod eno streho z našimi mladimi dijaki. — Še posebej naj opomnim dekleta iz »Slovenskega krožka na Dunaj u“, ki so doma na oddihu, naj vse pridejo k Prangarju, ker bo skoro gotovo prišel tja tudi naš priljubljeni predsednik g. G., da bomo imeli krožkov sestanek na naših tleh med našim ljudstvom.
ZADRUŽNI VESTNIK I
Kredit.
Dodatno k članku o kreditu rade volje ustreženo tudi našim kritičnim čitateljem, ki so našli nekaj nejasnosti ali pomankljivosti zlasti tam, kjer se govori o protestu menic. Omenili smo, da se menica, ako se pravočasno ne plača, protestira potom notarja ali sodnije in dodamo, da ie protest potreben posebno tedaj, ako je menica domicilirina, to se pravi, ako je na menici izrečeno, kje da se naj plača. S protestom se potem menica iztoži in na podlagi plačilnega naloga, ko postane pravomočen, se sme zahtevali eksekucija. Ker je postopanje v meničnih zadevah veliko hitrejše, kakor v navadnih pravdah, se tudi tem hitrejše pride do kritja. Priporočljivo je, da upnik, kadar dolžnik ob pravem času ne plača, takoj oni isti dan ali vsaj drugi dan stopi k zastopniku, ker mora itak menična tožba biti podpisana od zastopnika, m tam bo izvedel, če je protest potreben ali ne. Podrobnosti o menicah se dobe v meničnem zakonu, ki je vsakemu priporočljiv, ki ima z menicami opravit, v okviru članka pa tega ni mogoče objavljati.
Ob tej priliki bi še dodali nekaj pojasnila glede čekov, akoravno ne spadajo pod gornji naslov. Ker se v novejši dobi veliko plačuje v čekih, namesto v denarju, je potrebno da se tudi človek zna z istimi pomagati, ter bi se na natančna navodila sklicevali na čekovni zakon. Velike firme, ki imajo gotovino ali otvorjen kredit pri denarnih zavodih, se rade poslužujejo čekov, to iz enostavnega naloga na dotič-ni denarni zavod, kjer imajo račun, da se izplača gotovi osebi, ki je napisana na prednji strani čeka ali prinašalcu, za svojega dobroimetja gotova vsota. Ta oseba stopi s čekom k denarnemu zavodu in dvigne denar, ali pa napravi to pismenim potom. Važno je, da se mora legitimirati s svojim podpisom na hrbtu čeka. Ako pa se glasi ček samo na prinašalca, izplača de-'nanii zavod ček tistemu, ki mu ga predoči. Oseba, ki ima ček v rokah, pa ga lahko s svoje
strani odda tudi drugi osebi kot plačilo kakor denar, samo mora to storiti zopet na ta način, da se podpiše na hrbet čeka. Paziti je treba zlasti pri prvem žiru, ker mora ta biti isti, po čigar naredbi je bil prvotno ček izstavljen in ki je razviden na prednji strani čeka. Zloupo-treba pri nesolidnih tvrdkah je mogoča edino na ta način, da se izda ček, ki nima kritja, ker takega čeka denarni zavod ne bo hotel vnovčiti. Ker si pa tvrdka sama škoduje na ugledu, ako izdaja nekrite čeke, odpade tudi ta možnost na minimum. V prometu z inozemstvom je ček poleg navadnih nakazil potom denarnih zavodov najvažnejšo plačilno sredstvo, najbolj priljubljeno, ker se lahko izstavi na poljubno višino in radi tega notira tudi na borzah pod rubriko de-viza višje kakor denar ali valute.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Seja deželnega kulturnega sveta dne 12. julija 1929 pri Hoprijanu.
Poročilo.
Predsednik Supersberg se je udeležil nemško-avstrijskih trgovinskih pogajanj. Nemčija se bo na Avstrijo ozirala in naj se pritožbe sporoče kulturnemu svetu — 28. junija je bilo posvetovanje o podpori po toči oškodovanim. Škoda je že ugotovljena, lahko pa pridejo še druge nesreče in zato je treba še počakati. Pomoč se bo delila na isti način kakor lani, višina pa še ni določena. — Vršila so se posvetovanja z Madžari radi uvoza žita in moke potem zadrug, brez posrednikov. To se bo dalo izvesti, če se bodo madžarski kmetje organizirali. Planinski kraji rabijo več žita in manj moke, da jim ostanejo otrobi. Tudi nekaj plemenske živine bi se dalo spraviti na Madžarsko. Zelo so se zanimali za razvoj našega zadružništva. Pravili so, da pri njih obstoji že 6 let kmetijska zbornica, kateri so se pridružili tudi kmečki posli in delavci. Dve leti niso hoteli prav sodelovati, potem pa so se dela oprijeli in njihovo je bilo delo zelo povoljno. — Mleka prihaja že preveliko na prodaj. 6. junija so se posvetovali mlekamarji o ureditvi prodaje mleka. Mlečnih izdelkov uvažamo na leto še za 400.000 S, na drugi strami pa že sami izvažamo v Švico. Naš sir že more tekmovati na svetovnem trgu. Dunajčani nas vabijo, da dovažamo na Dunaj več mleka. Imajo ga tam sicer že preveč, ali koroško mleko je boljše od onega, ki ga dobiva dunajska mlekarna od velikih žganj arn in pivovarn. Posebna mlekarniška zveza bo uredila promet z mlekom tako, da se bo pridelovanje gospodarjem izplačalo, a konzumentom vendar ne podražilo. — S pitanjem živine se je pričelo. Tudi tisti, ki s pitanjem sedaj ne pridejo na vrsto, bodo videli, da se tako razumno pita. — Še tega meseca se napravi izlet na Tirolsko, kjer se bodo ogledale vspenjače. Vožnja iz Lienca nazaj bo brezplačna. Kjer so tako slaba pota kakor na Djekše ali Pustrico, bi se mizeriji moglo odpomoči z napeljavo vspenjače. Te naprave niso predrage in gornjancem bi se gospodarstvo zelo alajšalo. (Djekšarji naj bi se tega izleta udeležili!) — Iz dr. Kuharjeve ustanove se je kupilo Filijevo in Perkovo posestvo v Celovcu, da se dobijo poslopja za zavod in zemljišča za kmketijske poizkušnje.
Kmetijsko šolstvo.
Dr. Stotter poroča, da se je predlagalo, da bi se zvišal prispevek za prehrano na kmetijskih šolah. Prispevek se je nato enotno določil na mesečnih 50 S. Nasvetovala so se na kmetijskih šolah tudi narodno-znanstvena predavanja. (Slovenci obžalujemo, da beseda narod — Volk — na Koroškem velja samo za Nemca in da se našega ljudstva nikjer ne upošteva.)
Dohodninski davek.
Deželna finančna direkcija je izločila iz vrste aprovizacijskih občin občine Bekštanj, Obermillstatt, Radenstein in Št. Pavel ter se obdačijo naprej samo po navadnem ključu. Od davka, ki se je odmeril po ključu, se sme odpisati 20%, če je bil gospodarju vsled nesreče opisan zemljiški davek. Kulturni svet pošlje fanančni oblasti natančen zapisnik gospodarjev. Potem poroča finančno ravnateljstvo, da pusti voznino do zneska 500 S neobdačeno. Kar je pa več, se bo obdačevalo z 20% bruto zaslužka. Izvedelo se je tudi, da v sosednih deželah pusti finančna oblast pri računu dohodkov odtegniti 25 % stroškov za napravljene investicije tudi tam, kjer se investicija poprej ni prijavila. Deželni kulturni svet hoče doseči to tudi za Koroško. — Iz razprave o tej točki se da posneti, da stoje davčne oblasti na stališču, da se, kjer se investicija davkariji ni javila, le zelo redko dovoli 25% po-
pusta. Največkrat sekajo kmetje gozd, da si morejo napraviti trde strehe. Kdor dela leseno streho iz svoje lesovine, se mu lesovina ne vračuna v dohodek, kdor pa si napravi ternitno streho, se mu posekani les obdači kot dohodek. O teh 25 % ljudstvo nič ne ve, kakor tudi ne cenilna komisija o investicijah. Tukaj je treba zastaviti ves vpliv.
Ritscher pozdravlja, da deželni kulturni svet vpo-stavlja pri občinah spravne urade (Ausgleichsamter). Ali sodišča odrivajo le malo slučajev na te urade. V vseh slučajih pa, ki so bili oddani, se je dala doseči poravnava. Četudi ne v zadovoljstvo obeh strank, pa vsaj stroškov ni bilo. — Notarjem ni po volji, ker se je postavil kulturni svet na stališče, da naj vršijo zapuščinske obravnave sodniki. Pravijo, da je boljše, če zapuščine urejuje notar. Merodajno pri tem je, da pri sodniku stane taka obravnava 15 do 20 S, notar pa računa 10 do 15 % vrednosti in to je hudo. — Beljaška davkarija da 20% popusta samo onim, ki so investicije napovedali. — Ferlič je mneja, da je treba odtegniti kmetu pri davku vse, kar je vtaknil v poslopja. — Majerhofer: Vsako sekanje gozda je izredno, ki presega prirastek in to gotovo vsako sekanje za investicije. Potem je treba zahtevati, da se izkupiček za sadje in mošt pripozna kot vštet v pavšaliranje. Treba je doseči odlok najvišjega sodišča, ki naj razsodi, ali je sadjereja obrt, ki se posebe obdači, ali pa pripada kmetijstvu. — Govori se tudi o tem, da bi se na kmetijskih šolah poučevalo gašenje ognja. Nekateri pozdravljajo to misel, drugi pa so mnenja, da kmetijske šole niso za to tu.	(Dalje sledi.)
Gospodarsko. V 7. številki pišejo „Landw. Mitteilungen“ o govejem zolju (hudi muhi), ki zleže na govedo jajca. Naslednje leto se pod kožo zaredijo črvi, ki preluknjajo kožo in ustavijo rast in rejo živali. Te črve je treba uničiti. Pri živinozdravnikih se dobijo zoljeve palčice. Najprej je treba odstraniti dlako, potem pa vtakniti v luknjo enega ali dva delca palčice. Ena palčica zadostuje za 6 črvov. Če se bodo uničevali črvi, tudi govejih zoljev ne bo več.
—	Ogledovanje vspenjač na Tirolskem se vrši 12. in 13. avgusta, 2. in 3. in 23. in 24. septembra 1929. Dvodnevno ogledovanje bo stalo približno 45 S brez železnice, ubožnejši pa dobijo lahko tudi podporo. Priglasiti se je takoj. — Dež. kult. svet oddaja lupine za zeleno gnojenje po 37 g kg 240 kg se jih rabi za 1 hektar.
—	Istotam se dobijo merske klupe za les po 15 S.
Borza. Dunaj, 30. julija 1929:	Dinar
12.45; lira 37.07; nemška marka 168.87; češka krona 20.95; franc, frank 27.75; šv. frank 136.31; dolar 708.35.
I RAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Vlada namerava polagoma naseliti v državi Peru 12.000 Avstrijcev. Na razpolago bo dobila 1 milijon hektarjev zemlje in kapitala si mora poiskati za 1 milijon dolarjev. — Nemčija : Nemški prekooceanski pamik „Bremen“ je dospel iz Nemčije v New York v 4 dneh in 18 minutah ter je preskosil dosedanji hitrostni rekord za 8 ur. V Ameriki je bil navdušeno sprejet. — Pri Berlinu je v tovarni za kisik in acetilen nastala ogromna eksplozija. Eksplodiralo je skupaj 2000 acetilenskih posod. V okolici 500 m je bilo vse posejano z velikimi deli posod. Poškodovane so tudi sosedne tovarne. Šele po dveh urah so mogli gasilci bli-žu. K sreči je bilo samo 5 oseb ranjenih. — Poljska: V Varšavi je bilo aretiranih 60 komunistov, da se preprečijo izgredi 1. avgusta. Enako je postopala policija v Berlinu, Pragi, Budimpešti in Parizu. Po navodilih iz Moskve naj bi komunisti ta dan povzročili vstajo in jo spremenili potem v meščansko vojno. 25. julija je obiskala okolico Vilne huda ne vil to. 14. kmetij je strela upepelila in 3 osebe so bile ubite. — Ostale države: Mariborski „Večer-nik“ poroča, da je bil mariborski trgovec Gerst za psovko „Windischer“ obsojen na 6 dni zapora. — 19. julija je pričelo goreti v starem delu Angore, glavnem mestu Turčije; 500 hiš je pogorelo in 6 oseb je našlo smrt v plamenih. Kemal paša je sam vodil gašenje. — V jetniš-nici Cliaton v Ameriki so se uprli jetniki. Več kot 1500 jetnikovi je pridrlo iz svojih celic in ranilo več paznikov. Nato so zažgali mizarsko delavnico v jetnišnici in hoteli razbiti glavna vrata. Številni uradniki so s pomočjo strojnic
zadržali jetnike tako dolgo, dokler ni prišla policijska pomoč. — Razprava proti ciganom ljudožrcem v Košicah na Češkoslovaškem je j končana: 2 moška sta bila obsojena na dosmrt- I j no ječo, ostalih 11 obtožencev na ječo od 2 do 15 let. — Na svetu posluša okrog 100 milijonov ljudi radio. — Nesreče v nedeljo 21. julija:
V Berlinu je utonilo pri kopanju 12 oseb, v Parizu 24, v Budimpešti 15, v Londonu 13 in na Dunaju 7. Pri raznih železniških, avtomobilskih in drugih nesrečah je bilo ranjenih in mrtvih: V Berlinu 29 ranjenih, v Parizu 10 mrtvih, 35 ranjenih, v Londonu 7 mrtvih, 62 ranjenih, na Dunaju 2 mrtva in 47 ranjenih. —; Neznosna vročina je vladala v drugi polovici | julija po vsej Evropi. V nekaterih državah so ’ zaznamovali v senci 40 stopinj Celzija in cek> i v Celovcu smo imeli 25. julija baie 38 stopinj. Vročina je napravila na nasadih že ogromno j škode. Ker se vreme spreminja, zelo pogosto prihajajo nevihte, nalivi in toča. Vremenski opazovalci sodijo, da je najhujša vročina že pri ; kraju.
Nemški časopisi v Jugoslaviji. Nemški časopis „Deutsches Volksblatt“, ki izhaja v Novem Sadu v Jugoslaviji, poroča, da imajo Nem- j ci v Jugoslaviji naslednje nemške časopise, ki \ izhajajo: 1. „Deutsches Volksblatt", dnevnik, izhaja v Novem Sadu. 2. „Heimat“, tednik, ' Novi Sad. 3. „Unsere Schule“, šolski mesečnik, Novi Sad. 4. „Batschaer Zeitung", tednik, Apa-tin. 5. „Verbasser Zeitung“, tednik, Novi Vrbas. j 6. „Die Wacht“, tednik, Palanka. 7. „Die. Woche“, tednik, Hodsaga. 8. „Der jugosla-vische Imker“, čebelarski mesečnik, Novi i Vrbas. 9. „Neue Zeitung“, 3krat na teden, Veliki Bečkerek. 10. „Deutscher Volksfreund", 2krat na teden, Vršac. 11. „Werschatzer Ge-birgsbote11, 3krat na teden, Vršac. 12. „Voliks-blatt“, Ikrat na teden, Nova Crkva. 13. „Deutsche Zeitung“,2krat na teden, Celje. 14. „Gotscheer Zeitung“, 3krat mesečno, Kočevje-To pa še ni vse, ker tudi v Mariboru izhajata dva nemška lista in mogoče še marsikje drugje. Vsi ; navedeni časopisi so popolnoma nemški. Nemci ; pišejo v njih karkoli hočejo in jih tiskajo, kjer-i koli hočejo. Sploh uživajo iste pravice, kakor slovenski in srbohrvatski listi.
I ŽENSKI VESTNIK |
Dravi.
Pošilja dekle iz »Slovenskega krožka na Dunaju11.
Le deri, deri iz daljave v daljavo Drava deroča, oživljaj naravo!
Valovi srebrni neumorno skakljajo, poljani cvetoči o krasu šumljajo.
Dolinica pisana — breg je tvoj, v njej hišica zidana — dom je moj.
V	zibelki me šum je tvoj zabaval, ko kras tvoj bil mi še teman,
»Dekle slovensko!11 me pozdravljal,
ko ob njem sem se igrala dan na dan! ? Ko stopala sem v boj življenja, slovo tvoj val mi šepetal.
Kras tuji — sreče in trpljenja mi spominov nate ni jemal.
V	mislih nate ure zlate
■ vživa mi srce, zreti tvoje valove jezne moje so želje!
Oj deri Drava, zemlje kras, moj’ga srca čisti glas !	Tine a.
i
* !
Izobraževalno društvo „Debratu na Brnel ;[
A	priredi v nedeljo, dne 11. avgusta ob	[
J	4. uri popoldne v Zmotičah pri Prangarju	J
1	tamburaški in pevski koncert
S	Nastopi tudi pevski odsek
J	šentjakobskega izobr. društva.
A Vmes je šaljiva pošta in prosta zabava, -j
S	Prireditev se vrši na predvečer
A	zborovanja .Kluba hrvatskih in
2	slovenskih akademikov iz Avstrije."
«	Vstopnine n(.
« Vse iskreno vabi	ODBOR.
A	98
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovikji Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. — Tiska
Lidova tiskarna Ant Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.