Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E LJA - OKOLICE IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota,   aprila 1953
LETO VI. — STEV. 13. — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23*
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Ге1ј<ке tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin«
plačana v gotovim. i
VAŽNO ZA KOLPORTERJE!
Današnja številka
stane že
8 din
Odšle bo cena listu v kolporlaži
8 din. Pazite, da se pri prodaji ne
zmotite I
Samo en Tito je na stetu -
lahko smo srečni, da je naš
Delegati IV. kongresa Socialistične zveze so obiskali vse občinske odbore OF
Vsi delagati nedavnega IV. kongresa
Socialistične zvez delovnih ljudi iz
okraja Celje-okolica so obiskali slednji
občinski odbor OF, kjer so predavali
o delu kongresa in o deklaraciji, ki,
jo je kongres prinesel. Predavanj so
se udeležili frontni funkcionarji, pred-
stavniki množičnih organizacij in dru-
štev. Tako je na področju okraja taka
predavanja obiskalo nad 1300 ljudi.
Najbolj pripravljena in najbolj obi-
skana predavanja so bila v Slovenskih^
Konjicah, Zrečah, Storah in Dobrni.    '
V Slovenskih Konjicah so razprav-
ljali poleg drugega tudi o tem, kako
bo Socialistična zveza vzdrževala zve-
ze s socialističnimi političnimi orga-
nizacij ami. v svetu. Sklenili so podrob-
no preštudirati statut Zveze, zlasti še
tisto točko, ko govori o vzgoji novih
rodov.
Zelo živahno je bilo tudi v Slivnici.
Tam so ljudje iznašali svoje veselje
in začudenje, da je Jugosla^^ija postala
tako znana in ugledna država v svetu.
Prileten član Fronte je izjavil: — Sa-
mo en Tito je na svetu, lahko smo
srečni, da je naš. —
V Dobrni so konkretno razpravljali
tud", o bodočih nalogah organizacije na
terenu, o gospodarskih vprašanjih kra-
ja in o gradnji nove šole.
Povsod pa so se navzoči zavzeli, da
bodo v najkrajšem času z gradivom IV.
kongresa in z deklaracijo seznanili vse
člane OF na svojih vaških odborih.
Na koncu je treba povedati tudi to,
da je na primer v Laškem bilo zelo
slabo. Prišlo je komaj 6 ljudi. Podobno
se je zgodilo tudi v Žalcu. j
Z zborovanja rezervnih oficirjev okraja Celje-oitoiica
Osnovna naloga Društva rezervnih oficirjev je:
DVIG VOJNO-STROKOVNEGA ZNANJA
Po končanih občnih zborih vseh pod-
odborov na področju okraja Celje-oko-
lica so se v nedeljo sestali delegati teh
pododborov in člani okrajnega odbora
v nedeljo na' svojo prvo letno redno
skupščino, kjer so podali obračun svo-
jega dela, izvolili nov okrajni odbor,
odbor časti in nadzorni odbor ter spre-
jeli sklepe za nadaljnje delo.
Po pregledu zunanjih in notranjih
dogodkov je sekretar okrajnega odbo-
ra v svojem izčrpnem poročilu poročal
o ^spehih in pomanjkljivostih v delu
združenja v prvem letu obstoja.
Rezervni oficirji okraja Celje-okolica,
ki so lansko leto meseca marca z na-
vdušenjem sprejeli iniciativo za usta-
novitev svoje organizacije, so takoj pri-
stopili z vso odgovornostjo k delu v
zavesti, da je osnovna njihova naloga
dvig vojno-strokovnega znanja. Po-
vprečno so se rezervni oficirji — člani
združenja na področju pododborov se-
stali v zadnjem letu 14krat na skupno
strokovno predavanje ali vežbe. Vse do
jeseni so ta predavania in vežbe vršili
A.-ezervni oficirji sami, cd septembra
naprej pa so jim pristopili na pomoč s
kvalitetnimi predavanji aktivni oficirji
iz celjske garnizije. Največ zaslug za to
pomoč ima podpolkovnik tov. Jerič Vid
in kapetan Struna. Dvakrat so tudi or-
ganizirali predvajanje petih vojnih fil-
mov na področju vseh pododborov. Ne-
kateri pododbori, zlasti Vojnik, so nu-
dili izdatno pomoč predvojaški vzgoji
in strelskim družinam.
Po delu in uspehih ter o čutu odgo-
vornosti do nalog združenja med le-
tom, bi lahko pododbore takole razvr-
stili: Vojnik, Polzela, Žalec, Laško, Ko-
njice, Šentjur pri Celju in Rogaška
Slatina. Seveda je delo posameznih
pododborov v teku leta nihalo. Tako je
n. pr. pododbor Laško, ki je v začetku
bil najboljši, v zadnjih mesecih pred-
vsem po zaslugi dosedanjega tajnika
pododbora močno popustil. Po delu
zadnjih treh mesecev sodeč, je zavzel
celo zadnje mesto v okraju.
V splošnem so ugotovili, da so v mi-
nulem letu dosegli lepe uspehe, kakor
pri organizacijski učvrstitvi tako tudi
pri realizaciji programa. Uspeh posa-
meznih pododborov pa je bil seveda
odvisen od aktivnosti in iznajdljivosti
pododborov v celoti. Ker so se n. pr.
v Konjicah in Rogaški Slatini od za-
četka naslanjali samo na enega tova-
riša in od njega pričakovali vse, niso
tam v prvih treh mesecih prav ničesar
napravili.
Poleg n^ilog za dvig voino-strokov-
n-^ga znanja, ie bilo na "skupščini do-^ti
govora o nalogah zdrur^nia za dviga-
nj" čistega in f^vetlega lika rezervnega
oficirja, o orsïanizaciiskih vprašaniih,
vprašanje tistih, ki še niso postali čla-
ni itd. Delegati so iznesli mnogo dobrih
predlogov gled-' nadaliniega dela zlasti
pa, kako posredovati predavanja tova-
rišem i7 oddaPenih kraiev s področia
planinskega in koz■^anske£?^ okoliša.
Predvsem so poudarili vprašanje po-
moči predvoia'-ki vzgoji in drugim or-
ganizaciiam. ki delaio na utrjevanju
obrambne sposobnosti države.
Skupščini i e prisostvoval član repub-
liškega pododbora rez. podpolkovnik
Potočnik Franc, aktivni podpolkovnik
Jerič Vid in kapetan Struna iz Celja,
sekretaj Okrajnega komiteia in pred-
sednik Okrajnega odbora Socialistične
zveze delavnih ljudi tov. Sumrada
Vinko, zastopnika obeh' voinih odsekov
in drugi. Zastopnik republiškega pod-
cdboT-p ie i-^rp.Til zadovoljstvo nad do-
sedanijro, delom organizacije rezervnih
oficirjev in prepričanie, da bo z rešit-
viio vseh pro.blemov in v izvrševaniu
sklepov, katere je skupščina na pod-
lagi poročila in razprave spreiela, do-
segla v prihodnjem letu še večje uspe-
he v prid učvrstitve obrambne sposob-
nosti naše države in strokovnega dviga
rezervnih oficirjev.
Po sprejemu sklepov so delegati iz-
volili novo okrajno vodstvo in poslali
ob prihodu v domovino maršalu Titu
prisrčno pozdravno pismo. J.
Darujte Rril
s svojo malenkostno žrtvijo lahko
fešite življenja ali pa pripomorete k
Ozdravljenju otrokom, porodnicam,, po-
nesrečencem in ranjencem pri delu in
obrambi domovine. S tem plemenitim
^tjanjem boste dokazali visoko člove-
'iansko in socialistično zavest. Vaša za-
vest bo vzgled vašim znancem in pri-
jateljem.
Lani je celjska bolnica dala za 700 lit.
Odkupljene krvi okoli 6 milijonov di-
'larjev. Pokažimo našo socialistično га-
^cst in darujmo kri, kar je celo v ka-
P'^«^lističnih državah že dolgo časa na
J;isto prostovoljni in breplačni humani
oazi.
Med prvimi dajalci krvi v Celju so
tovariš Albin Medved, predsednik
^SS, tovariš France Lužnik, član IO
^ocialistične zveze v Celju, tov. Bogataj
yiado, sekretar ZB in predsednik Sve-
za Notranje zadeve in tov. Grm To-
J?^' član mestnega komiteja ZKS ter
.•^ogi drugi člani sindikalnih podiuž-
^'c, prvenstveno MLO, člani IO SZDL,
^^'ani MKZKS in člani MO RKS. Po-
''•»emajte jih!
Mestni odbor RKS Celje
Celje ima vse poooje za osrednji k\M\ center
Pretekli četrtek je bil na letališču v
Levcu sestanek, katerega so se poleg
funkcionarjev Aeroklubov mesta Ce-
lja, okoliškega okraja Šoštanja in Tr-
bovelj udeležili še tovariši iz Ljublja-
ne s tov. Brankom Ivanušem, predsed-
nikom Letalske zveze Slovenije na
čelu. Sestanka so se udeležili tudi tov.
Olga Vrahičeva. tov. Vinko Šumrada,
tov. Fe.dor Gradišnik, tov. Miran Cvenk,
tov. Gosak (Trbovlje), tov. Jakob Žen
(Šoštanj) in predsednik Aerokluba Ce-
lje, tov. Jeras.
Namen sestanka je bil, da bi v pogo-
voru pretresli vse možnosti razširitve
letalske dejavnosti v Celju, ki naj bi
v bodoče predstavljalo kot nekakšen
osrednji letalski center ža široko celj-
sko okolico. V Celju so z ozirom na
dobro urejeno letališče, na močno go-
spodarsko osnovo in kader, ki je tu
na razpolago, zagotovljeni vsi pogoji. V
Celju naj bi torej v tem smislu posta-
vili močno letalsko organizacijo, ki bi
služila izpopolnjevanju in treningom
letalskim organizacijam iz ostalih okra-
jev, ki te možnosti nimajo. Tako bi v
Celju povečali število letal, motornih in
jadralnih, uvedli oziroma razširili pi-
lotski tečaj, prirejali tečaje za jadral-
ce in padalce, gradili tudi lažje tipe
jadralnih letal, modelov itd.
Najvažnejše pri vsem tem je finanč-
no vprašanje. Celju je potrebno več
letečega parka. Tako bi v Celju potre-
bovali letala, na katerih bi se učili
novi motorni piloti, stari (rezervni) pi-
loti pa bi od časa do časa obnavljali
znanje v praktičnih poletih. V Lescah
in Mariboru so na primer zelo navdu-
šeni nad tem, da bi tovarne same ku-
pile avion. Tako misli tovarna avtomo-
bilov sama kupiti letalo, ki bo na raz-
polago klubu, obenem pa bo služilo to-
varni za manjše prevoze.
Tako bi morda tudi v Celju v dogled-
nem času lahko nabavili športno letalo
tipa »Matajur«, ki bi poleg velikih
potreb za klub lahko izvrševalo manjše
usluge celjskim podjetjem, ustanovam
itd. Tov. Ivanuša je to še posebej po-
udaril, češ da mora letalstvo vzbuditi
pri ljudeh praktično zanimanje. Doslej
so bili edini stiki z množicami v tem,
da so prirejali mitinge. Tako je letal-
stvo izgledalo kot nekak šport za »ne-
katernike«. Letalstvo, tudi športno, mo-
ra gledati, da bo imelo čim več last-
nega dohodka. Celje pa je danes že
tak kraj, ki bi nujno potreboval letal-
sko zvezo z večjimi sosednjimi kraji,
kot je Ljubljana, Zagreb, Jesenice, Ma-
ribor itd. Morda bi letalstvo v Celju
lahko mnogo koristilo tudi v kmetij-
stvu, ali celo v nujnih primerih prisko-
čilo na pomoč človeku (metanje hrane
v lanski zimi na Primorskem), kakor
so prevozi bolnikov, ki jim je potrebna
hitra pomoč.
Tako bi letalski šport dobil poleg ve-
like naloge, ki jo ima v cilju izvenar-
madne vzgoje, tudi gospodarski in po-
litični značaj. Vsi navzoči so sklenili
v kratkem času to iniciativo podrobneje
proučiti in postaviti konkretne naloge
za razvoj celjskega letalskega centra.
OPOZORILO
računovodiem trgovskih,
gosimshth in industrijskih
podjetii
Vabimo vse računovodje gospodar-
skih podjetij mesta Celja, da se udele-
že razprav o zaključnih računih (bilan-
cah), ki bodo v stekleni dvorani ho-
tel?. Evrope, in sicer:
za trgovino in gqfitinstvo v pone-
deljek, 6. aprila ob 16. uri,
za. industrijo v torek, 7. aprila ob
16. uri.
Na razpravah bodo tolmačili člani
Društva ekonomistov in člani finanč-
nega odbora Trgovinsko-gostinske zbor-
nice iz Celja.
TGZ za CeUe-mesto.
Delovni kolektiv «^CRA.DIS IMM" - Šoštanj
za močno podjetje ^^GRA.DI^ IMM"
Delavski svet gradbišča »Gradiš
IMM«, Šoštanj je na svoji seji, dne 30.
marca t. 1. med drugim razpravljal o
predlogu gradbišča Vuzenice o reorga-
nizaciji »Gradisa«. Seji je prisostvoval
tudi predsednik OSS Slovenj Gradec
tov. Gro3. Člani delavikega sveta so
bili seznanjeni s predlogom Vuzenice
in z zaključki posvetovanja gradbeni-
kov Jugoslavije, ki ga je vodil pred-
sednik CO sindikata gradbenikov tov.
Savo Medan, meseca marca v Zagrebu.
Vuzenica predlaga, da naj se cen-
tralistično urejena organizacija »Gradi-
sa« ukine in da naj posamezna gradbi-
šča »Gradisa« postanejo samostojna
podjetja z lastnim gospodarskim raču-
nom in svojimi organi delavskega sa-
moupravi jania. Ta niihov predlog, je
v popolnem nasprotju z zaključki v Za-
grebu, kjer je bilo zbranih 279 pred-
stavnikov podjetij, projektantov, inve-
stitorjev, kakor tudi predstavnikov sin-
dikatov gradbenikov, strokovnih dru-
štev itd.
Na tem zasedanju so pa prišli do za-
kliučka, da ie osnovna proizvodna edi-
nica v gradbeništvu gradbeno podjetje
z večimi gradbišči, zbranimi v enem
podietiu, ki predstavlja ekonomsko eno
nedeljivo celoto. Prav tako so prišli do
zakliučka. ie škodluvo dati posa-
meznim gradbiščem in to brez ozira na
niihovo v^^likost. kompptenco pod^etia.
To stališče so vedno zagovarjali vsi za-
stopniki gradbišča Šoštani, kar je bilo
ponovno potrieno na zasedanju zadni-.v
ga sestanka DS. Tudi predsednik OSS
Sloveni Gradec, kamor spadata , tudi
gradbišči Vuzenica in Ravne, smaVa,
da ie gledanje Vuzenice večkrat lokal-
patriotsko, ker gledajo samo s svoiega
stališča, ker imaio samo oni^poseben
položai, ker so najbolje opremljeni z
mehanizaciio in imaio dela še najmanj
za In let, kar ni slučaj pri nobenem
drpgem Gradisovem gradbišču.
Po novem tarifnem pravilniku, kier
gradbišče razpolaga s 50% dobička,
ostalih 50% se pa porabi ža razne skla-
de podjetja, predvsem za nakup raz-
nih strojev ter z izključno kompetenco
gradbišč, da sama po svoiih kolektivih
nastavliaio in odstavljaio delavce in
nameščence, je dana že taka oblika sa-
moupravljanja, da ne more biti več
govora o birokratskih tendencah direk-
cije aH centrale, ki je sedaj v zelo
skrčenem obsegu in izvršuje sklepe de-
lavskega sveta podjetja.
Ce predstavniki gradbenikov iz vse
države in večina Gradisovih gradbišč
smatra v glavnem organizacijo podjet-
ja, kot jo imamo sedaj v našem, pod-
jetju za najprimernejšo, potem se
vprašujemo   zakaj   bi   bila   potrebna
sprememba, ki bi odgovarjala predvsem
Vuzenici.
Mnogo je bilo že pisanega o tem, ^'.a
ima gradbeništvo poseben karakter z
ozirom na neprestano menjavanje de-
lovnih mest ter je treba to tudi upo-
števati. V situaciji, ko ima podjetje več
gradbišč, mora obstojati v podjetju
operativno vodstvo t. j. direkcija ali
centrala podjetja s svojim aparatom,
ki ima predvsem nalogo, da oskrbi no-
va dela, da pregleduje in daje nasvete
glede organizacije gradbišč kalkulacij,
koordinira delo gradbišč, oskrbuje in
pravilno razporeja sredstva podjetja,
predvsem mehanizacije, zasleduje eko-
nomičnost izkoriščanja, daje instruktiv-
no pomoč aparatu uprave gradbišča v
tehničnem in finančnem pogledu, vodi
nujno potrebno centralno finančno evi-
denco, proučuje ekonomske momente
na tržišču in vsklajuje delo podjetja z
njimi itd.
Ta aparat pri obstoječem delavskem
upravljanju nima sedaj v nobenem po-
gledu več isti karakter kot nekdanja
direkcija podjetja. Saj je prejšnja di^
rekcija predstavljala centralni vodilni
organ podjetja, ki je prejemala naloge
od višjih organov. S tem, da smo prišli
do delavskega samoupravljanja, ko so
se ukinili razni AOR, je nastopil v pod-
jetjih nov duh demokratičnosti in raz-
vijati so se začeli pravi socialistični od-
nosi v gradbeništvu. Direkcija podjet-
ja je postala organ, ki se briga o pra-
vilnem poslovanju podjetja, zagotavlja
polno pomoč kolektivom na gradbiščih
itd. Število osobja direkcije pa je se-
daj zmanjšano na minimum.
Gornja izvajanja, ki jih je iznesel
v Zagrebu glavni referent tov. P. Bla-
žič, odgovarjajo tudi naši sedanji ure-
ditvi podjetja. Gradbišče, katerega ni-
vo proizvodnje ni vedno konstanten,
ker traja le gotov čas, ni v stanju, da
se samo organizira in da pri tem za-
dovolji vse pogoje, ki jih danes dikti-
ra ekonomika in kjer se kadri zaveda-
jo, da bodo po izvršitvi nalog ostali
nekaj časa brez odgovarjajoče zapo-
slitve. Zato se gradbišče ne more pro-
glasiti za samostojno podjetje, ampaki
mora še dalje ostati v sklopu večjega
podjetja. Za dvig delovne storilnosti,
za boljši ekonomski efekt, za znižanje
proizvodnih stroškov, za odkrivanje
skritih rezerv itd. je ravno v podjetju
kot celoti dana možnost cenejše gra-
ditve, pri čemer upoštevamo sedanjo
obliko delavskega upravljanja, katere-
ga kompetence se jasno odražajo v no-
vem tarifnem pravilniku.
Z ozirom na to, da tudi na našem
gradbišču smatramo, da je osnovna
proizvodna edinica v gradbeništvu —
gradbeno podjetje, mora biti tudi de-
lavski svet podjetja najvišji organ pod-
jetja. Ta predstavlja interese gradbišč,
katerim mora biti zagotovljeno samo-
upravljanje po svojih kolektivih. To
vprašanje danes ni še dokončno reše-
no, ker se samoupravljanje razvija na-
prej in bo vlogo sedanjega delavskega
.sveta gradbišča prevzel kolektiv grad-
bišča. Vsekakor je pa potrebno, da ob-
stoji na gradbišču upravni odbor, ki da
iniciativo pri reševanju tekočih živ-
ljenjskih interesov gradbišča. Za svoje
delo odgovarja ta upravni odbor osred-
njemu organu delavskega upravljanja
t. j. DS podjetja posredno zopet preko
svojega kolektiva. To je pa potrebno
zato, da ne bi upravni odbor kakega
gradbišča gledal samo svoje interese,
ki včasih niso identični z interesi pod-
jetja kot celote.
To s6 misli iz zasedanja v Zagrebu,
ki so istovetne z interesi članov naše-
'ga gradbišča, ki odklanjajo vuzeniški
predlog, ker je v nasprotju z gornjinoi
izvajanji.
Podjetja v Slov. Konjicah - za dvig svoje občine
Volivci konjiške občine so v zadnjih
dneh na ziborih volivcev obravnavali
eno najvažnejših vprašanj lokalnega
gospodarstva, to je predlog občinskega
proračuna za letošnje leto. Dali so k
temu svoje predloge in pripombe, vpra-
šali so za pojasnila odbornike in se za-
nimali za to, kako bodo sredstva po-
rabljena.
Predlog proračuna predvideva do-
hodkov 3,621.000 din in prav toliko
izdatkov, kjer pa niso vštete investicije.
Največji del izdatkov, in sicer slaba
tretjina odpade za prosveto, saj so na
področju občine 4 osnovne šole (Slov.
Konjice, Stranice, Tepanje in Spitalič)
ter ena nižja gimnazija v mestu. Seveda
bodo ti izdatki krili le najnujnejše po-
trebe, pri čemer pa ni misliti na kakr-
šna koli večja dela in popravila. Po-
stavka socialnih podpor predvideva
540.000 din izdatkov. Za precej visoko
število podpirancev (okoli 70) je to le
prenizka vsota in bo treba nekaj sred-
stev nekje še dobiti. Nič boljše ni z
zneski, ki so namenjeni za komunalne
potrebe in občinske ceste. Za javno
razsvetljavo, kanalizacijo in vzdrževanje
trga je določeno le 200.000 din. S tem
denarjem bodo le delno krite zahteve
razvijajočega se mesta. Isto je z občin-
skimi cestami, katerim je v proračunu
določeno le 90.000 din, kar kvečjemu
zadostuje za nekaj voz gramoza. Da so.
te postavke tako nizke, ni krivda ljud-
skega odbora, saj je moral iz predvide-
nih dohodkov sorazmerno gledati na
kritje vsaj največjih potreb. Za popra-
vilo občinskih cest so volivci predlagali,
naj bi deloma pomagale s svojimi sred-
stvi še splošne KZ, nekaj pa bi ljudje
napravili s prostovoljnim delom.
Precejšnje težave ima ljudski odbor
s kritjem investicij za nekatera dela,
ki se vlečejo že vsa leta po osvobo-
ditvi. Tu je treba v prvi vrsti omeniti
jarek po sredi mesta, ki močno kvari
zunanje lice. Čakati, da bi se nabralo
dovolj denarja in potem začeti, bi po-
menilo to tako važno delo odložiti še
za nekaj let. S temi deli pa je povezana
še ureditev kanalizacije, ureditev avto-
busne postaje, stojnice itd. Predvide-
vajo, da bi za prvi začetek potrebovali
4 do 5 milijonov dinarjev. Brez dvoma
bodo pri tem konjiška podjetja ljudske-
mu odboru pomagala z denarnimi sred-
stvi, kot so to v precejšnji meri storila
že lani. Slej ko prej se moramo zave-
dati, da je treba vsa lokalna gospodar-
ska vprašanja reševati s skupnim sode-
lovanjem oblastnih organov ter delov-
nimi kolektivi, ki so prav gotovo za-
interesirani na tem, da se tisto, kar se
napraviti mora, res tudi napravi. "Za-
stopniki nekaterih večjih podjetij so že
na zborih volivcev obljubili, da bodo
pomagali, kolikor bo to mogoče.
L. V.   I
^opis otrok padlih borcew
DoLŽncst vsakega poštenega državlja-
na FLRJ je, da pomaga ljudem, ki so
na tak ali drugačen način pestali žrtve
NOV, to so: otroci padlih borcev NOV,
otroci žrtev fašističnega terorja, par.ti-
zanski invar.idi in vdove ter ljudje, ki
so zaredi sodelovamja v NOV izgubili
svoje rednike. Skrb za te ljudi pred-
stavlja zelo važno nalogo, naijtooilj peire-
če vprašainje pa je skrtb za pit roke, ki so
v NOV izgubiti svoije starše. Tem otro-
kom je treba omogočiti, da se s pri-
mern.o izobrazbo usiposobijo za razne
poklice in tako postaneij o vzgledni čla-
ni naše skupnosti in \^^redni nasledniki
svojih staršev. Prav taiko je .treiba skr-
beiti tudi za njihovo materialno stran
ter jim zasigurati primerno oskrbo. Vo-
diite'ji usitamov in pcdijetij moraijo skr-
beti, da bodo pri sipreuemamju gogencev
in vajencev naij:irej upoštevali otroke
žrtev NOV in šele nato osîale otroke.
Da bi mogla Organizacija Zveze bor-
cev in oblastni forfumi nuidrti vsestran-
sko ipomioč, navedenim ¡citrckom je tro-
mba sestaviti točno evidenco o številu teh
otrck ter stanje, v katerem se ti naha-
jaijo.
Po siklcpu konference predsita\Tiikov
in sekreitarjev občinskih odborov ZB v
■ckraiju Ce'jje-okoCica se vrše v teh dneh
na sedežih občin ankete, kjer bodo od-
govorni fUinkcicnarji (predsednik občine,
predsedenik Sveta za ljudsko zdrav-
stvo in socialno pcliitiko, uipraviteij šole^
predsednik SZDI itd.) skupno z ljudmi,
pri katerih se otroci žrtev NOV naha-
jajo, ugci'ovili stanje in ukrenili vse po-
trebno za nadaijnijo vzgojo teh otrok. Ta
anketa, ki mora sCužiti kc't osnova za
sestavo itočne evidence (katere do sedali
v nekai^erih občinah fploh nimajo), je
potrebna zato, da se bo v bodoče vede-
lo, katerim lotrclkom se lahko oskrbi
njihova nadaljnja oskrba v okviru ob-
čine in katerim bi bila pomoč potreb-
na od višjih forumov. Rok »za sestavo
take evidence je 15. IV. 1953.
Vsi prizadeiti redniki in starši naj sa-
mi poskrbe v ko'ikor ne bodo poklicani
cd občinskih odborov ZB. da bodo otro-
ke pravočasno prijavili. Prav tako naj
poskrbe vse masovne organizacije in
občinski ]|juidski odbori, da bo ta popis
pcpoln ter da se takoj prične z izva-
janjem danih navodil, ki jih občinski
odbori ZB imajo.
OkrajiiD dbor ZB Celje-okolica
biran z
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 4. aprUa 1953
-Štev. 13
v preteklem tednu so se oči sveta
obrnile z največjo radovednostjo spet
čez veliko lužo, kjer je bila francoska
Mariana na obisku pri stricu Samu.
Gre kratko in malo za veliko stvar, ki
ni več nova, pa tudi še ne bo tako
hitro spravljena v akte evropske diplo-
macije: za obrambno strnitev Evrope,
kakršno si želi nič *aj sentimentalna
dobrotnica Evrope Amerika. V Evropi
je mnogo iskrene volje, da do evropske
ustave pride, posebno med rnalimi za-
padno-evropskimi narodi. 2'udi naša
država je proti politiki blokov, za ena-
kopravno sodelovanje med narodi, pro-
ti sili in vojni v reševanju medna-
rodnih vprašanj. Zato z zani^nanjevi
pričakujemo rezultatov, ki jih bodo,
ožemajoč svoje diplomatske možgane,
zvarili ameriški in francoski Veljaki.
René Mayer, ta tipični Galec z obra-
zom znamenitega znanca iz filmskega
platna Julesa Berryja, v spremstvu ka-
tolišizega sredinca Bidaulta proti Eisen-
howeru in Dullesu ne brani samo nek-
danje francoske veličine, ki se je Fran-
cozi ne morejo kar meni-nič tebi nič
odreči, marveč tudi »staro kraljico
Evropo«, ki so jo pokopavali že po
prvi svetovni vojni, pa jo zdaj po drvgi
še bolj. Ideja o Panevropi — saj se je
porodila iz zgovornih ust najsijajnej-
šega govornika zadnjih 30 let Francoza
Lrionda! In po drugi svetovni vojni,
ali ni bil sam Churchill tisti, ki si je
v opoziciji krajšal čas s pisanjem in
propagando o Združeni Evropi? Be-
seda res še ni konj! Danes se Francord
in Aiigleži sramežljivo odrekaio otroka,
pri katerem ne eni ne drugi niso čisto
nedolžni. Kako je Mayerju in Bidaultu
pri srcu, si lahko mislimo. Ce sprej ■
mein ameriško tezo, adijo francoski im-
perij, ostal bo njihov le via papir>ju,
ker bo avtomatično prišel v obrambni
sistem Amerike na treh važnih sek-
torjih našega planeta: v Indokini, v
Prednji Aziji in v Severni Afriki. Tu
pa za zdaj še povsod pašujeio okoreli
frortcoski kolonialni oblastniki in pol-
nijo žepe 200 znamenitim francoskim
familijam. Ce ne sprejm,eîa sugestij
ametikanskega strica, kaj poterà? Pred
nosom je nemška oborožitev, ogromni
potencial težke in lahke industrije, rast
iHemčije v znamenju Dullesovega obi-
ska! In notranje težave z volivci, s ko-
minformovci, ki bi jim taka rešitev
uravnala in utrdila zrahljane in rahi-
tične kosti! Ni se lahko odločiti in zato
Bidault predlaga kar referendum o
tevi. Naj se ljudstvo izrazi, s kom drži.
Ali je res, kar bereš na vsakem plotu
od Pas de Calaisa do Nizze: Ridguiay,
go to home! (Ridgvoaj, pojdi domov!)?
Vsekakor si ob tej francosìzo ameri-
ški zadevi, ki bo imela posledice za vso
Evropo in za ves svet, dva maneta ro-
ke: De Gasperi in dr. Adenauer. Se-
veda njuno zadržano veselje ni brez
oblakov na obzorju. Združene Evrope
brez Anglije in Francije ni mogoče
vzpostaviti. Tudi ankarski sporazum
peka; pâmeni. Obiski, ki so jih naši
zastopniki zadnje čase naredili v Angli-
ji (da ne omenjam ponovno Maršalo-
vega obiska), Franciji in Ameriki jas-
no kažejo, da Italiji ne bi šla pšenica
v klasje,' če bi resno mislila na kake
lokalne vojne dogodke na Balkanu. Naj
kar poskusijo,, če za vse čase nimajo
dovolj vojaškega škandala, ki so ga do-
živeli leta 1940 v Grčiji! Res, ni jim
lahko. Kajti staro diplomatsko pravi-
lo v mednarodnih odnošajih do ut des
(dam, če daš) velja za ves svet, ne sa-
mo za Apeninski polotok.
Svet se dalje zelo zanima za avstrij-
sko vladno krizo. Kako tudi ne, saj po
izidu te krize lahko sodimo, da so na-
predno usmerjeni Avstrijci pri volit-
vah sicer zmagali, da pa se reakcija
vseh barv in vseh sort povezuje magari
s hudičem, samo da bi obdržala v vla-
di večino in s tem oblast. Kar je spri-
čo dobrega sosedstva, za katerega smo
Jugoslovani vedno, žalostno je to, da
se neinška zgodovina v teheranski Av-
striji kruto ponavlja. Centrumaška kle-
rikalna ljudska stranka z vso silo vle-
če v vlado »neodvisne«, kar je lepo ime
za avstrijske naciste, ki jim ni bilo
treba menjati niti dlake, a kaj šele
kožuha.
Kaj pa dogodki za železno zaveso? O
teh je težko govoriti, svet pa kljub te-
mu mnogo ugiblje ob dejstvu, da je
Stalinova smrt potegnila za seboj celo
vrsto dosedanjih korifej v politično,
nekatere pa tudi v fizično smrt.
Poverjeniki,
tekmujte v nabiianju članov
za Preširnovo družbo!
z obiska zadružnega posestva v virštanju
Moderna teliniRa
spremlnia zapuščeno хетЦо v rodovitne vinograde
Člani upravnega odbora OZZ Celje-okolica so v soboto obiskali za-
družno posestvo, katerega je pred dobrim mesecem sprejela v upravljanje
Okrajna zadružna zveza.
Avtobus se je ustavil ob vznožju vir-
štanjskih gričev. Ker je pot strma in
neprehodna za motorna vozila, smo jo
mahnili peš v hrib. Podolgovato nizko
poslopje na bližnjem griču, obdano z
vinogradi, nas je pozdravilo že ob
izstopu iz avtobusa. Tu je bil že v bivši
Jugoslaviji sedež banovinskega posest-
va, ki je po osvoboditvi prišlo v last
zdravilišča Rogaška Slatina. Slabe pol
ure hoda po razsušenem kolovozu, ki
se vije med trsjem, in že smo dospeli
na cilj — do »Banovine«, kakor še da-
nes domačini imenujejo to posestvo.
zob Casa in okupator sta
vtisnila .»banovini« PECAT
revščine...
2e na prvi pogled smo ugotovili, da
je zob časa napravil svoje. Gospodarska
poslopja so zanemarjena, nikjer niti
sledu o.obnovi. Pred vojno je bilo po-
^•estvo bojda vzorno, toda dolga leta
okupacije, ko so Nemci le molzli, dali
pa nič, so vtisnila »Banovini« pečat rev-
ščino in izkoriščanja. Tudi po vojni se
ni dalo kar čez noč kdo ve kaj ларга-
viti. Gospodarska poslopja in primitiven
vodnjak, pred njimi, staro trsje po ¿ri-
čih kličejo po obnovi. Hlev, v katerem
je bila nekoč živina, je spremenjen v
lopo za stroje.
... a ZDA.Ï veje tu že novo
življenje
(■"»dkar je prevzela posestvo Okrajna
zadružna zveza, še ni dolgo, vendar se
že čuti, da veje zdaj tu popolnoma novo
življenje. Izgleda, da je posestvo prišlo
v prave roke. Stroji zadružne zveze in
dobro vodstvo bodo polagoma iz tega
zanemarjenega kosa vinogradniške zem-
lje napravili vzorno zadružno posestvo.
ZACETEK je bil TEŽAK, TODA ...
Uslužbenec OZZ tov. Videčnik, ki nam
je posestvo razkazoval in ki je bil tudi
ob prevzemu posestva navzoč, je pravil,
da je uprava zdravilišča Rogaška Sla-
tina odnesla vse, kar je bilo kaj vred-
nega. Mnogo poljskega orodja pa je bilo
razmetanega po bližnjih kmečkih do-
movih in le s težavo so ga našli in
znesli zopet nazaj. Takoj po prevzemu
so pričeli delati. Upravnik posestva tov.
Jug Albin, ki je na posestvu že dolgo
vrsto let, je zelo pribljubljen'med se-
zonskimi delavci, marljiv, delaven in
dober organizator. Zadružna zveza jim
je poslala v pomoč rigolni plug in dva
moderna traktorja za hribovit teren,
eden od njiju je močnejši, ki ima tudi
kosilnico. Prav lepo jih je bilo videti
v strojni lopi poleg v kotu ležečega
»okostja« zarjavelega motornega kolesa,
ki je edino počakalo v lopi ob prevze-
mu.
Mimogrede še to. V lopi smo videli
tudi traktorsko prikolico, ki jo i e iz-
delal obrtnik Perdih iz Dola pri Hrast-
niku za 60.000 din, medtem ko podobna
prikolica stane v inozemstvu okoli
90.000 deviznih dinarjev. Torej ne pod-
cenjujmo domače proizvodnje.
... pfsem traktorja že NA-
znanja tudi tod napredek
Daleč naokrog se je razlegala pesem
traktorja, ki je vlekel za seboj po str-
mem pobočju rigolni plug. Šli smo si
ogledat njegovo delo. Res veličasten
pogled, ko smo ob vznožju pobočja
opazovali, kako premetava ogromne
gmote apneno peščene zemlje. Rezilo
pluga je rezalo 60 cm globoko v zemljo
in skoraj nič manj široke plasti so se
vlažne lesketale v spomladanskem
soncu. Majhen se počuti človek ob
njem, če primerja svojo moč z močjo
tega železnega orača.
Pripovedovali so nam, da je ta »ču-
dodelni oratar« vzbudil med domačini
veliko zanimanje. Vsak dan ima okrog
sebe nekaj oboževalcev. Kmetje so brž
ocenili njegovo moč in mnogi med nji-
mi sprašujejo, če bi prišel tudi k njim
preobračat zemeljsko skorjo. Rigolni
plug je v nekaj dneh prerigolal velik
kos strmega pobočja izžetih trsnih na-
sadov. Na tem pobočju bodo še letos
nasadili nov trsni nasad s sadikami iz
lastnega matičnjaka. V pogovoru s
traktoristom smo izvedeli, da stane en
kvadratni meter tako izrigolano zemlje
5 din, medtem ko bi ročno delo stalo
20 do 25 din. To je samo finančni efekt;
koliko časa in znoja s tem prištedijo,
pa je razvidno iz tega, če primerjamo
delo, ki ga opravi rigolni plug v enem
dnevu, katerega bi zmoglo v istem času
nekaj sto poljskih delavcev in še ne bi
bilo tako temeljito izvršeno.
v nekaj letih bo postal.\
»banovina« zopet vzorno
posestvo
Posestvo, ki meri vsega skupaj okoli
15 ha, bo morala OZZ skoraj popolnoma
obnoviti. To ne bo lahko delo. Najprej
bo treba obnoviti trsne nasade, ki so
žo stari blizu 50 let. Obnoviti bo treba
opuščene vinograde ter posaditi še nove
površine z vinskim trsjem, kajti doslej
ima posestvo le okoli 4,5 ha vinogradov.
Ker je lega posestva najbolj prikladna
— peščeno apnena tla pa nudijo naj-
boljše pogoje za vzrast odlične kapljice
— se bodo vrgli predvsem na vinograd-
ništvo. Zemlja, ki vsebuje 17 do 70%
apna, ima tudi vse pogoje za razvoj
najboljšega matičnjaka v tem delu Slo-
venije. Sedaj imajo dva matičnjaka po
1,5 ha velika. Enega od teh je ocenil
Mariborski institut za vinaretvo kot
najbolj čistega v Sloveniji. Matičnjake
bodo tudi izboljševali z izbranimi vrsta-
mi cepljenk in jih še razširili na naj-
lepšo lego posestva. Tako bodo že pri-
hodnje leto lahko nudili virštanjskim
in šmarskim vinogradnikom najboljše
cepiče, do katerih je sedaj težko priti.
Ko bodo vinogradi obnovljeni, računa-
jo, da bo posestvo vrglo ob povprečni
letini okoli 300 hI vina. Za dokončno in
vzorno obnovo pa bo potrebnih najmanj
6 do 7 let.
Letos bodo popravili tudi zgradbe.
Upravo bodo preselili v bivšo Petričko-
vo hišo, ki jo bodo v ta namen pre-
uredili, dosedanje upravno poslopje pa
bo služilo za stanovanja poljskih de-
lavcev.
nova cesta, elektrika in v bližnji prihodnosti tudi železni-
ca bo zbližala ta odmaknjeni kraj z ostalim svetom
Od Virštanja do Drenskega rebra
gradijo cesto. S tem se bo razdalja od
Celja do Virštanja veliko skrajšala,.
Odpadel bo ovinek preko Šmarja pri
Jelšah, Podčetrtka in Pristave, če gremo
po tej strani. Ce gremo po kozjanski
strani, pa bo odpadel ovinek Kozje,
Buče. Ko bo ta cesta dograjena, bo
najbližja pot do Virštanja preko Loke
pri Zusmu ali Lisičnega. Ker seka nova
cesta pri Virštanju tudi vinograde, bo-
do oškodovani kmetje dobili v zame-
njavo odgovarjajoče površine agrarne
zemlje, katero je sedaj dal OLO v za-
časno obdelavo posestvu Zadružne zveze.
Ko smo se spuščali v dolino, se je
pred nami razprostrl lep razgled po
Sotelski dolini, tja na hrvaško stran.
Tej lepi dolini, ki je bila vse doslej
»za hrbtom sveta«, se odpirajo danes
vrata v svet. Povsod smo videli že po-
stavljene drogove električnega voda.
Pridne roke domačinov ob izdatnem
kreditu OLO bodo omogočile, da bo v
tej dolini zasvetila električna luč že
na Dan vstaje — 22. julija.
V bližnji prihodnosti pa bo po tej
dolini istočasno z regulacijo Sotle stekla
tudi železnica — saj o tem se že mnogo
govoi'i in piše — ki bo gospodarsko
dvignila ta lep košček doslej odmak-
njene slovenske zemlje.
NA olimsko APOTEKO — NAŠ NAJVAŽNEJŠI KULTURNO ZGODOVIN-
ski. .spomenik.— smo. premalo ponosni
Na povratku smo se odpeljali še v
Olimje, vas pod Rudenco, 3 km od Pod-
četrtka. Ogledali smo si Olimsko apo-
teko, žal pa je bil že mrak ter smo jo
le površno videli. To je res biser iz
naše zgodovine, vendar izgleda, da ga
ne znamo dovolj ceniti, niti dovolj iz-
koristiti, da bi znali nanj opc'zoriti do-
mače in inozemske goste, zlasti tiste,
kiobiskujejo Rogaško Slatino. Z nekaj
agitacije hi si mnogi domači in inozem-
ski turisti prav radi ogledali to zgodo-
vinsko znamenitost, kar bi bilo v korist
tudi samemu kraju.
Olimsko apoteko so ustanovili Pavlin-
ci, beli menihi, ki so prišli iz*Lepoglave
leta 1740. Najprej so ustanovili samo-
stan, nato bolnico, ki je dobila tudi
svojo apoteko. Apoteka se je nahajala
v pritličju samostana, v enem izmed
štirih stolpov olimskega gradu. To je
naš najvažnejši kulturni spomenik,
kajti podobni apoteki sta baje ohranje-
ni še nekje v Italiji in pri nas v Du-
brovniku, a se nobena ne da primerjati
z olimsko.
Z razpustom samostana v Olimju leta
1782 je apoteka propadla, inventar so
raznesli, po zidovih na so ostale freske,
poslikane s kazeinom. Apoteka ima tri
okna, ob katerih so slike staroveških
zdravnikov, na kupolastem stropu pa
so slike iz svetopisemskega zdravilstva.
Vse te slikarije so edinstven primer
sloveče Rangerjeve šole na Slovenskem.
Pred vojno so bile slikarije še kar
dobro ohranjene. Pozneje pa'se ni nihče
več bfieal zanje. Prostor so uporabljali
za skladišče poljskih pridelkov in sli-
karVJc so se zaradi vlage kvariîe. Leta
1948 se pričeli slike restavrirati ali delo
je nepričakovano prenehalo. OLO Celje-
okolica je pokazal za to razumevanje
in je že lani nakazal 70.000 din subven-
cijo za ohranitev tega zgodovinskega
spomenika. Vendar se dela za ohranitev
tega spomenika še niso pričela. Izgleda,
da se Zavod za varstvo kulturnih spo-
menikov verjetno zaradi preobilice dela
za to ne briga dovolj. Zadnji čas je, da
se reši vsaj to, kar se rešiti da. Ne
smemo dovoliti, da bi to pomembno
zgodovinsko vrednost cenili manj kot
morda enako v Italiji — zato ne do-
pustimo, da bi še naprej propadala!
—ma—
Glavni vhod
samostana
Olimje i
O preventivnem
cepljenju
Vsako leto izvaja zdravstvena služba
cepljenje otrok in odraslih proti na-
lezljivim boleznim. Ta preventivni
ukrep je med našim ljudstvom že po-
znan in udomačen, zlasti je poznano
najstarejše cepljenje proti črnim ko-
zam, ki so še pred dobrim pol stolet-
jem morile človeštvo. Mlajšega datuma
je cepljenje otrok proti da vici, tuber-
kulozi in tetanusu. Prav tako še ni sta-
ro cepljenje proti tifusu, katerega bo
v prihodnjem tednu izvedla sanitarna
inšpekcija pri osebah, zaposlenih v
družbeni prehrani in pri osebah, ki
imajo dosti posla z ljudmi kot zdrav-
stveno, prometno osebje itd. Cepljenje
je obvezno za vse naštete do 65 leta,
izvzeti so le bolniki in noseče. To cep-
ljenje je zakonito predpisano in se pro-
ti kršilcem uvaja kazenski postopek.
Zakaj je tako cepljenje potrebno?
Statistike nam točno kažejo padec šte-
vila obolenj po cepljenju in znano je,
da se dajo gotove nalezljive bolezni
popolnoma zatreti v civiliziranih kra-
jih, če se res vsi podvržejo cepljenju.
Za dokaz nam služijo črne koze, ki jih
še mnogi zdravniki poznajo le po ime-
nu. Slično ugotovitev bomo lahko dali
čez nekaj desetletij za davico, ki je
bila do nedavnega kruta morilka otro-
ških življenj. Drugo kar opažamo je,
da cepljeni eventuelno obelijo za lažjo
obliko nalezljive bolezni in da skoro
nikdar ne umre cepljena oseba za na-
lezljivo boleznijo, zoper katero je bila
cepljena.
S tem postopkom se doseže zmanj-
šano število obolenj ali pa vsaj lažja
oblika bolezni. Iz tega sledi, da ne pri-
de do tolikih izpadov delovnih dni
zaradi nalezljive bolezni, odpadejo stro-
ški za bolnice in smrt.
Ob takih zaščitnih ukrepih ostane
ljudstvo zdravo ter se lahko nemoteno
dalje posveča zboljšanju svojega zdrav-
ja in življenja. * DRP
V okrevpiisču Rdečega križa
v Sqvudri¡i je vse pripravljeno
22. aprila odpotuje na okrevanje prva
izmena otrok. Pohitite s prijavami, da
bodo prišli na vrsto vsi otroci, ki so
potrebni obmorskega zdravljenja. Orga-
nizacije Rdečega križa že ves mesec
zbirajo potrebne podatke, iz katerih
bi bile razvidne dejanske potrebe te-
rena. Zbiranju, podatkov pa so odgo-
vorni posvetili premalo skrbi, v neka-
terih okrajih pa k sistematičnemu delu
sploh niso pristopili. Zato je možnost,
da bodo zopet pozabljene sirote in otro-
ci staršev, ki žive v težjih socialnih
prilikaTi, ki niso sami zmožni plačila
oskrbnine. Zaradi tega prosi Glavni
odbor Rdečega križa Slovenije vse
zdravstvene delavce, učiteljstvo, mno-
žične organizacije, starše, zlasti pa član-
stvo Rdečega križa, ki s svojimi pri-
spevki omogoča vzdrževanje okrevali-
šča, da pri temu sodelujejo. Pomagajo
naj, da bodo v okrevališče res prišli
otroci, katerim je namenjeno, zlasti pa,
da omogočijo tudi socialno šibkim otro-
kom okrevanje ob morju. Prijave zbi-
rajo okrajni in mestni odbori Rdečega
križa.
TKANINA-GALANTERUn
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
CELJE
Velika izbira nafnovejših vzorcev, po-
mladanskih tkanin, trikotaže in pletenin.
Na zalogi vse vrste galanterijskega blaga.
Ugoden nakup - nizke cene - uvoz.
Oglejfe si nase zaloge - zahtevajte ponudbe.
Štev. 13
.SAVINJSKI VESTNIK«, dne 4. aprüa 1958
Stran 3
Molièrov „Namislieni bolnik
v Mestnem gledališču (25. marca 1953)
Moliera so že sodobniki imenovali
»opazovalca in slikarja« človeške na-
rave. V upodabljanju značajev in v po-
Hiembnosti idej, ki prirodno potekajo
iz dejanja, se je zdel nenadkriljiv svo-
jim velikim sodobnikom in prijateljem
Bacineu, La Fontai/ieu in celo Boileau-
ju. In ker je odlično ix>znal oder in vse,
kar je k njemu dotlej spadalo, ker je
življenje dodobra spoznal in okusil,
vrh tega pa ga odlikujejo še pravi gal-
sko sočni slog, izbran okus, silna ko-
mična moč in globoka zavzetost za vse,
kar je človeško, je Molière ostal na
odru doslej in bo še naprej. Drži, kar
je rekel znameniti francoski leposlovec
Sainte-Beuve: »Kdorkoli se nauči či-
tati, Moliera bo gotovo bral«. Dostavili
bi lahko: »Naj že bo najbolj preprosta
farsa ali najbolj vzvišena komedija,
dobra je, skoraj ne more spodleteti.
»Obe ti dve skrajnosti Molièrove tvor-
nosti upodabljata tudi Pradierjeva re-
liefa na znamenitem Molièrovem spo-
meniku na rue de Richelieu v glavnem
mestu Francije.
Namišljenega bolnika je igral Skof.
Z njegovo igro je bila zadovoljna pub-
lika, lahko pa je zadovoljen tudi sam.
Sloviti francoski slikar Gérome je z bo-
gatimi barvami upodobil sicer izmišlje-
no anekdoto, kako je Ludvik XIV. p>o-
vabil za svojo mizo ' velikega komika
in kako so se nad tem dvorjani zmr-
dovali. Brez ozira na monarhično noto
gre za to zmrdovanje nad MoUèrom in
nad vsemi velikimi komiki in satiriki.
Kaj ti pomaga zmrdovanje, življenja in
človeka ne obrneš na glavo ne zlepa
ne zgrda! Tako je, pa če je še tako
klavrno in smešno. To klavrnost in
smešnost- pa tudi tragičnost je Skof z
veliko igralsko močjo ves čas podajal,
ves čas tudi zdržal v tej ne ravno lahki
koži. Njegova žena — Božičeva — mu
to pot ni dobro sekundirala. Lahko bi
bila bolje izrabila »strahotno« smešnost
oporoke in nagrobnega govora. Ne
mislim tako, da bi zašla v burko, po-
grešal sem igralsko poglobitev takele
Evine hčere, ki jo je Molière hotel po-
staviti na »pranger«. Beralda je umer-
jeno podal Grobelnik, Angeliko Vreč-
kova. Marjanca Puncerjeva je svojo
nalogo pop>olnoma v redu izvršila. Kra-
šovčev Cleante pa je imel za moj okus
malce preveč zanosa. Slede osebe, na
katerih sloni komična tehtnost Na-
mišljenega bolnika. Reči moramo, da
so bile te vloge posrečeno zasedene. Oba
predstavnika stare i>metafizične« me-
dicine, Diafoirus starejši in mlajši sta
nam dobro predstavila ošabnost, domiš-
ljavost, praznoglavost in brezsrčnost
takih človeških korifej, opremljenih z
vsemi spričevali, pa brez prave srčne
•dgoje in duševne kulture, brez pri-
rodnosti in človeške pristnosti. Tako
Božič kakor Podgoršek, oba sta dala
igro, ki ji ni kaj prigovarjati. Dobro
sta izprašala vest takim tipom, velikega
in majhnega kalibra, saj življenje nam
postreže z vsem mogočim. Diafoiruso-
vemu duhu se konec koncev mora upi-
sati sleherni človek, ki mu nekaj v
»glavo zleze«, ki se rad potrka po prsih
in ki je v nevarnosti, da se mu v glavi
avrti, ker pač zviška gleda na drobnjad
•krog sebe. Mladi pa predstavlja tiste
sorte mladino, ki si jo mi najmanj že-
Kmo, ki pa je vedno nekaj zrase. Ne
samo po lastni krivdi! Stari Diafoirus
ima svoje legitimne zastopnike, vsaj
nekaj njegove krvi vrvi po tem in onem
Izmed nas. Purgona, >locum commune«
Namišljenega bolnika, je dal Avgust
Sedej z njemu lastno močjo. Purgonova
Kiamenita gradacija od apesije do smr-
ti, katero bi zakrivila Argonova nespa-
met, je bila res mojstrsko zaigrana v
teloti in ▼ detajlih. Tudi Novakov le-
karnar in Mirnikov notar sta bila v
redu podana, Goršičeva pa nam je
predstavila pravo Molièrovo služkinjo,
bistro, energično, dejavno, v besedi in
dejanju močnejšo od gospode, ki ji
služi.
Režiser Žižek je komedijo prav po-
stavil in žel za svoje delo obilo pri-
znanja. Njegovih gostovanj si še želimo.
Ob taki predstavi nehote pomisliš na
pavšalne trditve nekaterih p>olpreteklih
odrskih teoretikov, da Molierov oder
danes ni več mogoč, ker ne omogoča
ambienta, nastrojenja, občutja. Da je
treba tudi klasike »transportirati« gle-
de na moderno potrebo po občutju, saj
nas oni pritegujejo samo z dejanjem, mi
pa da smo za dejanje že kar otopeli,
češ vse kombinacije človeških intere-
sov so že izčrpane! Zdi se, da so kla-
siki tudi ta val sodobnosti že »prebo-
leli«. Njihove teatralike, njihovega pa-
tosa in deklamacije jim nič ne zamer-
jamo, marveč uživamo ob vsem tem,
veseleč se prav tako njihove trajnosti
kakor tudi zvoka dnevnih občutij, ki
izzvenevajo v nepovratnost.
Namišljeni bolnik je nov uspeh celj-
skega gledališča. Ob njem moramo po-
novno poudariti: če hočemo imeti do-
ber repertoar, moramo gledališču dati
primeren ansambel. To je zdaj vpra-
šanje. Vse drugo je 1« sreči skoraj že
za nami. T. O.
Akademski pevski zbor iz Ljubljane
pride v Celje
Po dveh letih se Akademski (prej
Studentski) pevski zbor odpravlja na
turnejo po Slovenski Štajerski. Na tej
turneji bo pel v Celju, Ptuju in Ma-
riboru, in sicer povsod prvič pod svojim
novim naslovom »Akademski pevski
zbor«.
Kot rečeno se bo Akademski pevski'
zbor ustavil tudi v Celju. Tu bo imel
koncert v nedeljo, 12. aprila v dvorani
kina Union ob 10 dopoldne. Ta čas si je
zbor moral izbrati zato, ker je vezan
na vozni red vlakov in mora še isti dan
odpotovati v Ptuj in tudi tam nasto-
piti. Pri vsem pa upamo, da čas ne bo
preveč neprikladen niti za Celjane niti
za celjsko okolico, ki ima z vlaki in
avtobusi prav dobre zveze.
Koncert, ki ga bo Akademski pevski
zbor odpel, bo obsegal slovenske ženi-
tovanjske pesmi iz treh delov Sloveni-
je. Prvi del bo posvečen ženitovanj-
skim pesmim naše Koroške (Pesmi so
priredili F. Marolt, E. Adamič, O. Deu,'
R. Gobec). Drugi del bo obsegal do-
lenjsko ohcet v priredbi Matije Tomca,
tretji pa prleško gostüvanje kot ga je
po zapiskih Tončke Maroltove in po
lastnih zapiskih priredil C. Cvetko. Vse
troje bo zbor pel v originalnih na-
rečjih. Isti koncert je Akademski pev-
ski zbor že pel pred letom dni v Ljub-
ljani in dosegel lep uspeh,.zato upajmo,
da bosta tudi Celje in okolica z njim
zadovoljna.
Zbor bo vodil naš dober znanec in
rojak dirigent Radovan Gobec.
Kaj bo odločilno pri gradnji beograjskega
mostu — estetski ali ekonomski razlogi?
V dnevnem časopisju je bilo že dosti
razprav o mostu preko Save v Beogra-
du, za katerega je Mestni ljudski odbor
Beograda razpisal mednarodni grad-
beni konkurs.
Rok ponudbe je 25. marca pretekel
in je razumljivo, da je z vsakim dnem
večji interes za tem, kdo ga bo gradil.
Domača podjetja »Djuro Djakovič«
iz Slavonskega broda, »Dragoslay Djor-
djević-Goša« iz Smederevske Palanke
in »Franc Leskošek« iz Maribora so se
s sodelovanjem domačih železarn pri-
glasila k licitaciji. Prizadevajo si, da
bi pokazala moč" domače industrije in
združene pričakujejo tako skupno delo.
Doslej so izdelala idejni projekt, pri-
pravila kalkulacijo in pripravila po-
nudbo. Domače železarne se zavedajo,
da ni samo vprašanje tega mostu, tem-
več, da bodo morali izdelovati v bo-
doče boljši material za mostogradnjo
sploh.
V ponudbi domačih tovarn so tri va-
riante za most preko Save pri Beogra-
du. V prvi varianti je bil za prototip
vzet most preko Rena pri Krefeldu, ki
je bil zgrajen leta 1936. Pri vsem tem
so domače tovarne imele za osnovno
načelo, da poleg ustreznega arhitekton-
skega videza, izdelajo most v domačih
tovarnah in iz domačega materiala. To
pomeni, da je ekonomskemu momentu
posvečena največja i>ozornost. Zato bi
MLO Beograd moral s tega stališča
dati prednost ekonomskim pogojem
pred estetskimi, o katerih je prav go-
tovo tudi dosti govora.
Dejstvo je, da domača industrija ne
more izdelati na primer visečega mo-
stu. Treba pa je misliti na to, da bi v
tem primeru, če bi bil tak most za-
želen, morali v inozemstvu kupiti drag"
kabel, ki ga doma ni mogoče izdelati.
Poleg tega bi morali zgraditi posebne
naprave, vse to pa bi terjalo visoke
vsote deviznih sredstev.
Domače tovarne so od osvoboditve
pa do danes napredovale v zelo težkih
pogojih, danes pa so sposobne, izvršiti
najtežje naloge, kar je končno tudi nji-
hov dolg do skupnosti.
Delavci po kolektivih, ki naj bi gra-
dili most, se živo zanimajo za to grad-
njo in so popolnoma upravičeni, ko
zahtevajo, da most prevzame domača
industrija, ki je sposobna z lastnimi
močmi in v odgovarjajočem času iz-
vršiti to delo.
Domači industriji je treba dati mož-
nost, da se tudi pri gradnji takega
objekta v popolnosti afirmira, da po-
kaže svoje sposobnosti in moči, zlasti
še, če so v prvi vrsti v vprašanju de-
vizna sredstva in če so domače to- ^
varne vložile toliko napora, da bi'
zgradile zares dober in lep most.
Delavci naših tovarn, ki so doslej
imeli toliko uspehov v izgradnji, ko
so dali naši domovini vrsto ogromnih
in kompliciranih objektov, zagotavlja-
jo, da bo tudi to pot kvaliteta prvo-
vrstna. Zato upajo, da jim bo dana
priložnost, da dajo socialistični domo-
vini še en dober in lep objekt in z
zanimanjem pričakujejo mnenje o tem
tudi od ostalih državljanov naše do-
movine.
Rajonizaciia
I. in П. gimnazije v Celju
Števuo dijakov na obeh celjskih
gimnazijah tako hitro narašča, da je
morala prosvetna oblast pred tremi leti
odpreti še eno, to je sedanjo II. gimna-
zijo, ki se postopoma razvija v osem-
letno. O pomanjkanju učnih prostorov
smo že pisali. To vprašanje se rešuje z
vso zaskrbljenostjo. K temu vprašanju
se ob koncu tekočega šolskega leta od-
pira še en problem. Letos dovršuje
četrti razred na obeh celjskih in z ma-
limi izjemami na vseh nižjih gimnazijah
v okrajih Celje-okolica in Šoštanj 860
dijakov. Ker bo precejšen odstotek teh
absolventov nadaljeval študij na višji
gimnaziji, bo treba dotok novih peto-
šolcev z ozirom na veliko pomanjkanje
učilnic na obeh celjskih gimnazijah so-
razmerno razdeliti.
To vprašanje je obravnaval šolski
odbor mestnega Sveta za prosveto in
kulturo, pred kratkim pa tudi sindikal-
ni zbor Društva profesorjev in pred-
metnih učiteljev, na katerem so bili
navzoči tudi člani iz prizadetih okrajev
izven mesta. Na njem je bil sprejet
predlog, da se vse podrpčje nižjih
gimnazij, ki glede na nadaljnji študij^
gravitirajo v Celje, razdeli na dva ra-
јогш. V rajon I. gimnazije spadajo vse
nižje gimnazije v Savinjski dolini,
okraja Šoštanj in nižji gimnaziji v
Dobrni in Vojniku, v rajon II. gimna-
zije pa vse nižje gimnazije na ostalem
ozemlju. Ker tudi ta začasna razdelitev
na oba rajona, ki zasleduje težnjo za
čim manjšimi ovirami pri dijakih, ki
se vozijo, ne bo popolna, bo ravnatelje-
ma obeh višjih gimnazij v Celju pre-
puščena končna razdelitev, ako bi se
na eni gimnaziji po tej rajonizaciji
vpisalo preveč dijakov.
Idealna svobodna izbira med obema
višjima gimnazijama v Celju bo mo-
goča šele tedaj, ko bo ustaljen naš šol-
ski sistem in ko na celjskih gimnazijah
ne bo več pomanjkanja šolskih prosto-
rov. Starše in dijake opozarjamo, da so
letos predpisani sprejemni izpiti za
sprejem v višjo gimnazijo in vse ostale
srednje šole, za katere se zahteva štiri-
razredna nižja gimnazija. Obe višji
gimnaziji bosta vsaka za svoj rajon
sprejemali prošnje za opravljanje spre-
jemnih izpitov v roku, ki bo objavljen
kasneje.
Pomagaj gluhonemim!
Kupi tablice tombole gluhonemih!
IZŠLA JE DRUGA ŠTEVILKA
„SVITA"
Pred kratkim je izšla druga, oziroma
združena druga in tretja številka »Svi-
ta«. Ta nova mladinska revija, ki se je
osnovala v Mariboru, si šele utira pot
na knjižni trg in zato jo zaenkrat le
redki poznajo. Posebno še, ker je 1.
številka izšla kot srednješolski list ma-
riborskih dijakov in je bila le lokalne-
ga pomena. Kljub temu je bil odziv na
prvo številko sorazmerno velik. In ta-
ko se je s podporo LP (Ljudska pre-
sveta) in s pomočjo starejših književ-
nikov (prof. Ingolič) »Svit« razvil v
mladinsko revijo, katere cilj je zdru-
žiti povojno generacijo našili besednih
umetnikov. Skoraj z gotovostjo lahko
trdimo, da bo »Svit« v kratkem postal
priljubljena in pomembna revija.
Za to trditev je več vzrokov. Kot
najvažnejšega moramo pač omeniti kri-
tično stanje naših revij. »Beseda«, ki
jo brez dvoma lahko označimo kot eno
naših najboljših literarnih listov, je v
glavnem že zbrala v svojem krogu za-
ključeno vrsto mlajših literato v in do-
segla tako visok umetniški kriterij, da
je skoraj nemogoče, da bi v njej ob-
javljali mlajši literati, ki svojega pe-
gaza tako rekoč šele sedlajo. Prav isto
velja tudi za »Nova obzorja«, le da ta
po imaetniški dovršenosti daleč zaosta-
jajo za »Besedo«. (Morda so zažarela
za njih z novim uredništvom tudi zares
nova obzorja?!) O »Novem svetu«, ki
že poje svoj memento mori, pa ni več
vredno govoriti, še manj pa pisati. Le-
tos je sicer začela v Ljubljani izhajati
srednješolska revija »Mlada pota«, to-
da doslej smo zasledüi v njih le dva,
tri nova imena, medtem ko vse ostale
strani te revije nap>olnijo (ali zama-
šijo) literati, o katerih bi lahko trdui
vse prej kot to, da so mladi (Potrč,
Bevk, Kristan) in da so poklicani ob-
javljati v srednješolskem listu.
Tako smo spoznali, da je »Svit«, ta
nova mladinska revija, še več kot zelo
potrebna. Posebno še, ker bodo v njej
lahko objavljali mladi literati brez ozi-
ra na njihov stan ali poklic (delavci,
dijaki, študenti).
Mnogo hvaležnih bralcev bo imel
»Svit« tudi zaradi svoje pestrosti. Poleg
čisto literarnih del (poezija, proza) bo
predvsem objavljal tudi polemične
članke, kritike, poročila, obenem pa bo
odgovarjal na razna aktualna vpraša-
nja.
Toda dovolj! Zadnjo besedo naj iz-
pregovorijo bralci, ki bodo že čez ne-
kaj dni lahko »Svit« pohvalili ali pa
grajali, oziroma kar bi bilo . zaželeno,
poslali uredništvu te revije svoje pri-
pombe in predloge. Prepričani ste lah-
ko, da bo uredništvo vsak predlog, ko-
likor bo le mogoče, rado upoštevalo.
Prav tako bo z veseljem objavUo vsak
prispevek, če bo le zadovoljil kriteri-
ju revije. Vsem tistim mladim litera-
tom, ki se šele oblikujejo, pa bo ured-
ništvo rado svetovalo in pomagalo.
Zato lahko upamo, da bo »Svit«
kmalu postal enakovreden ali celo bolj-
ši od nekdanje »Mladinske revije«, iz
katere se je pred dvema letoma razvila
naša najpomembnejša revija »Beseda«.
Z.
V soboto, 11. aprila otvoritev
RESTAVRACIJE *PO&TA- - Vebljeni/
Albin Podjavoršek:
Zidali bomo nove sole
Demokratizacija Šolstva, to je, da
imajo pravico in dolžnost tudi višjega
šolanja vsi otroci delovnega ljudstva,
»as je privedla v stanje, da hočeš —
nočeš moramo resno razmišljati o zi-
danju novih šolskih zgradb v našem
rnestu (in tudi v okraju Celje-okolica).
Pa ne samo razmišljati, nujno moramo
pristopiti k realizaciji naših zamisli, da
preprečimo škodo, ki se že godi na na-
áih otrocih in ki bi se utegnila v ne-
koliko letih razpasti v največjo nesre-
čo. Pomanjkanje šolskih zgradb v Ce-
iju ob dejstvu, da smo ustanovili po
9svoboditvi celo vrsto novih šol, danes
ni več kulturno-prosvetni problem, ki
Tiaj bi zanimal le prizadete šolnike, je
»eč — je družben problem, da je celo
politično vprašanje, ki nujno terja
•hravnavanja. Saj gre za otroke, za na-
*o bodočnost: za njih zdravje, za njih
solidno znanje! Socialistične družbe si
ле moremo zamišljati brez vsestransko
"Vzgojenih in izobraženih ljudi! Naše
otroke pa hočemo vzgojiti za gradi-
*elje socialistične družbe in borce za
socializem! Zato jim mora dati naša
iola poleg zdravja — telesnega in mo-
^'a.lnega —• tudi solidno znanje, ki pa
ho mogoče, če bomo šolsko delo nor-
"^alizirali, se pravi, imeli na razpola-
go zadostno število higienskih učilnic,
^ katerih bi se vršil pouk ne samo
Po pedagoških načelih, temveč tudi po
'^seh predpisih, ki jih določa modema
šolska higiena. Zato bomo zidali nove
šole.
Kolikor se tiče našega mesta, je sta-
tistično in s konkretnimi predlogi pri-
kazal naši javnosti problematiko po-
trebe novih šol naš Jože Kotnik, ki
zasluži vse priznanje. O zadevi smo
brali večkrat v Savinjskem vestniku,
prav tako je izčrpno spregovorilo o
tem tudi dnevno časopisje (gl. n. pr.
Slovenski poročevalec z dne 17. janu-
arja t. 1. — članek »Katere šole bi mo-
rali graditi v Celju?«). Stalno je bil
problem na dnevnem redu pri Svetu za
kulturo in prosveto MLO Celje, o njem
so dne 22. januarja t. 1. razpravljali
tudi na II. skupni seji Mestnega zbora
in Zbora proizvajalcev MLO in spre-
jeli potrebne sklepe. Na vseh nas je
sedaj, da sklepe čimprej realiziramo.
Zamisel, zidati nova šolska poslopja
na periferiji, tako na Polulah, Sp. Hu-
dinji in Ostrožnem a tudi drugod, je
vse pohvale vredna. Sodobna šolska hi-
giena priporoča gradbo manjših sonč-
nih stavb, ki naj bodo sredi okoliša, da
bi imeli vsi otroci približno enako do
šole, mlajši 2 km, starejši pa 4 km.
Hoja v šolo otroke preobremenjuje in
posledica so slabi učni uspehi. Ravno
tako je treba imeti pred očmi, da ne
gradimo šole ob glavni prometni črti;
šum in ropot moti zbranost otrok, ki
ne morejo slediti pouku v šoli. Pa tudi
prah je v poletnih mesecih zelo ne-
zdrav in ga je treba preprečiti. Šol-
skemu poslopju je treba dati sončno
lego, kar je važno predvsem v dolinah.
Paziti tudi moramo, da ne bi gradili
šole preblizu tovarn ali ropota. Ker
pa rabimo šole tudi v tovarniškem na-
selju, jih moramo postavljati tako, da
so daleč od plina, od dima in saj. Od-
več bi bilo menda omenjati, da je pri
šoli tudi važna preskrba z vodo (za
stranišča, kopalnice itd.), pri čemer ra-
čunamo s predpisano kapaciteto na člo-
veka, upoštevajoč vse letne čase.
Velikost zemljišča je odvisna od šte-
vila učencev, velikosti zazidane ploskve
in občih zahtev glede nezazidane
ploskve. Na potrebe šole gledamo da-
nes z drugega vidika kot so gledali
nekdaj. Sole brez dvorišča, igrišča si
danes ne moremo predstavljati! Veli-
kosti prostora posvečajo v inozemstvu
veliko pozornost. Danes vodimo otro-
ke v naravo, nudimo jim možnosti gi-
banja v odmorih, pred poukom, po šoli
itd. in je tak prostor pri šoli nujen in
zato tudi ni vseeno, kako velik je. Ra-
čunamo za učenca najmanj 10 m^, lah-
ko pa več, kar je pač odvisno od tega,
kje bomo zidali, ali v odprtem ali v
strnjenem prostoru (to zadeva pač per-
spektivo urbanistike). Ne smemo pa
pozabiti, da ne bomo gradili šol samo
za nekoliko desetletij, temveč za naj-
manj tri rodove (100 let) in da smo
pred bodočimi pokolenji prav tako od-
govorni kakor pred rodom, ki ga obli-
kujemo danes. Na našem podeželju je,
brez števila šol, ki imajo droben vr-
tič, dvorišča oziroma igrišča pa nič.
Kako trde boje so morali šolniki —
prednamci bojevati z občinskimi očeti,
da so šoli odkazali ali kupili kak pro-
stor, kakor da je šlo za otroke šolnikov,
a ne za otroke kmečkih prebivalcev!
Slovenski učitelj v svojem idealizmu
ni klonil, četudi dostikrat ni uspel. Da-
nes, ko sta šola in oblast eno, pa bodi
učiteljeva naloga, da ljudstvu pravilno
predstavi in tolmači probleme šole in
vzgoje in bo ob takem prizadevanju
žel polno razumevanje in dosegal uspe-
he.
Vsaka zgradba ima svojo problema-
tiko, tembolj šolska zgradba; tu so ar-
hitektonski in tehnični'vidiki ter pro-
storninski in psihološki problemi. Na-
čela arhitekture se menjajo. V zadnjih
sto, dve sto letih so postavljali v
ospredje zunanjo arhitektonsko obliko,
ki so ji podrejali prostore. Danes pa
se morajo vse zgradbe, ki sluzjo vzgoji
in pouku, podrediti načelom, ki jih po-
stavlja pedagogika in predpisom, ki jih
določa šolska higiena. V tem pogledu ni
mogoče dovoliti nobenega kompromisa
in morajo biti šolski prostori grajeni
tako, da se bodo otroci lahko učili in
da ne bo niti najmanj ogroženo njihovo
zdravje. Način pouka se je spremenil,
prav tako se tudi pedagoški način raz-
likuje od prejšnjega; zato se je mora-
la tudi prostornina šolskih prostorov
spremeniti. Kar se tiče psihološkega
problema, pa je treba pomisliti, da pre-
bije mladina skoraj polovico svojega
mladostnega življenja v šolU zato mo-
ra dati šola svetlobo in zrak in je prav
zaradi tega tudi spremenila šola svoje
probleme.
Glede zgradbe same ločimo pri grad'
njah danes dva sistema: enostavni in
paviljonski sistem. Enostavni sistem je
ta, ki ga poznamo po današnjih šolah:
dvo- ali trinadstropna poslopja z dol-
gimi hodniki in lomljenimi (ponekod
tudi polžastimi) stopnišči. Večje otroke
namestimo zgoraj, mlajše spodaj. V ta-
ki zgradbi je večja nevarnost prena-
šanja nalezljivih bolezni kot v pavi-
ljonski zgradbi, kjer sta le dva pro-
stora. Otežkočena je tudi povezava šol-
skega prostora s prirodo v odmorih.
Prednost pa je v tem, da je cenejši
način gradnje zaradi enega temelja in
ene strehe. Pri nas bomo verjetno
ostali pri enostavnem sistemu. — Pa-
viljonski sitem predstavlja nizke šol-
ske zgradbe, v kateri ima učilnica svoj
predprostor, s katerim je izolirana od
druge učilnice. Vsi predmeti so samo-
stojni, to je niso vezani drug na dru-
gega in se morejo prenašati, kakor tu-
di tabla. Druga prednost je v tem, da
učilnica ni vezana na velikost prostora,
kajti tu pristopamo že na dvostransko
osvetljenje. Način paviljonskih šolskih
zgradb je nastal na potresnem terenu
v Kaliforniji; pozneje so ga začeli po-
snemati v ZDA, Svici in Angliji in tu-
di v drugih državah. Pri nas bo po-
skus v Krvavem potoku pri Kozini—
Herpelju.
Pri gradnji naših novih šol se bomo
morali vsekakor ozirati na izsledke pe-
dagoške zna'^f^stì in moderne higiene
in ko home stopili h konkretnemu
delu, bo tr .v na vsak način uva-
ževati nasvete, ki jih bosta nudila pe-
dagogika in zdravnik. -
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 4. aprila 1953
Ster. HJ
Zdaj pa o Lašicem оШ\ toplic...
Ko smo že na tem, da o Laškem na
široko razpravljamo, bi ne bilo prav,
če bi zamolčal tisto, kar ni nič manj
važno za turistični razvoj kraja. Laško
je danes, roko na srce, Pepelčica med
zdravilišči. Prirodna lepota zatemni de-
loma vso tisto neskladnost, ki bi kje
drugje prišla še bolj do izraza,- ki pa
ni nujna. Laščani naj najdejo čarobno
bučo, da se bo Pepelčica lepo oblekla.
Ni treba prvič preveč zahtevati. Ze-
lje imajo včasih velike oči. Ni ravno
zunanje lice Laškega odvisno le od re-
gulacije, ureditve betonskih in asfalt-
nih cest ter novogradenj. Ce bi na vse
to čakali, bo Laško še dolgo nesnažno
in neprikupno mesto. Pravzaprav bi
Laško, dokler ne dobi nekaj reprezen-
tativnih stavb, kaj čudno izgledalo, če
bi bilo pri tleh tako velemestno ureje-
no. No, če bi, nič hudega. Toda želja
I» velikem naj Laščanom ne vzame
volje za izvršitev malega.
Letos, pol slepec lahko vidi, so ne-
kaj začeli. Starodavna zgodovinsko naj-
zanimivejša stavba dobiva lepši zunanji
videz. Na dvorišču bo vsak čas gotovih
nekaj stanovanj, ki jih MLO zida na
novo.
Laška železniška ix)staja pri zavlače-
vanju obljubljene obnovitve ne bo več
dolgo verna legitimacija vsega mesta.
Bivša gostilna »Sket« nasproti Telo-
vadnega doma bo končno (pravzaprav
verjetno) obnovljena. Je pa v Laškem
še dosti hiš, državnih in privatnih, ki
nujno, kličejo zidarje v obisk.
Menda je pri vsem tem najbolj bo-
leča točka to, da Laško ne premore
nobene stavbe, ki bi zaslužila ime »ho-
tel«. Dosedanji »Hotel Savinja« bi prej
zaslužil goli naziv restavracija, kajti
kaj drugega itak ni. Čudno je to, da
mesto, kjer se večina prebivalstva za-
nima za razvoj turizma, tega ne uredi.
Danes je ta »hotel« nekako »čudo bož-
je«. Na dvorišču so nekake kurje stop-
nice v nadstropje, po hotelskih sobah
stanujejo stranke, prav tako v neka-
terih pritličnih prostorih.
Stanovanjska stiska je razumljiva,
vendar bi MLO moral tudi na perspek-
tivni razvoj mesta bolj gledati in en-
krat izprazniti hotelske sobe za tujski
in turistični promet. To naj bi bil vsaj
začetek za bodočo turistično dejavnost
Hotel »Savinja« potrebuje poleg tuj-
skih sob tudi kavarno, kajti ob večerih
v Laškem, če nočeš sedeti med alkoho-
liki, ni druge izbire, kot če jo poteg-
neš pod odejo.
Zelo pomembno plat zdraviliško tu-
rističnega kraja obeležujejo javni na-
sadi, sprehodne poti, parki in temu po-
dobne naprave. No Gorenjskem pravi-
jo: Na oknih se vidi, če so dekleta
v hiši. No, Laščani so menda temeljito
zgubili čut za lepoto in ljubezen do
cvetlic. Ce bi vsak hišni lastnik po-
sadil vsaj nekaj rož, bi mesto cvetelo,
duhtelo in vabilo. Naposled bi se La-
ščani sami ugodneje počutili. Tako pa
je v Laškem obilo prostorov, ki bi z
nekaj cvetlicami in grmiči izgubili pu-
ščavski videz. Na primer prostor okoli
Doma ZB, prostor pri Dečjem domu
itd. Med Pivovarno in studencem pod
cesto bi posadili morda ozek zelen pas
lepotičnega drevja? Vse to je zvezano
z malenkostnimi stroški in nič hudega
ni, če kdaj tudi take prostore zazidajo.
Morda bi olepševalno društvo imelo še
več predlogov za tako ureditev. Mnogo
bi lahko uredili šolarji višjih razredov,
ki bi istočasno dobili praktičen pouk v
vrtnarstvu.
Posebno poglavje je urejenost go-
stinskih lokalov. Po gostilnih je naj-
različnejši inventar, neenoten, iz vseh
mogočih časov, različnih barv in oblik.
Skratka ni \^ Laškem lokala razen ho-
tela »Savinja«, kjer bi človek lahko
čutil, da se je Laško pomaknilo z raz-
vojem naprej.
Ce se torej Laščani zavzemajo za tu-
rizem, morajo nekaj ukreniti, kar bo
dalo mestu lepše vzdušje in videz, kaj-
ti tudi v tem pogledu je bilo Laško v
času cvetočega turizma čisto drugačno,
prikupne j še in lepše.
In se neftof o tashih toplicah
Ko sem že tako lepo v tiru — nekaj
za epilog. Prejšnji članek je baje po-
nekod dvignil prah, in da se poleže,
dovolite... Le nekaj kapljic pomla-
danskega dežja...
KADROVSKA POLITIKA ...
Iz »poluradnih krogov« sem zvedel,
da so v laških toplicah na »vidiku«
spremembe. Baje so sklenili ukiniti me-
sto stalnega zdravnika. Baje zato, ker
je premalo pacientov in bi bilo dovolj,
če bi imeli honorarnega zdravnika.
(Zopet linija najmanjšega odpora). Ob
sedanjem obisku, bogme, imajo prav.
Toda kaj, da se ne morejo le-tam F>ogo-
voriti tudi o tem, kako bi privabili
obiskovalce in »zaposlili« zdravnika.
Nihče sicer ne more imeti nič proti
temu, da zmanjšajo število uslužbencev,
če res niso potrebni in če to razbre-
meni plačilni fond. Toda, če bi teme-
ljito pregledali sestav in položaje v
laških toplicah, bi bilo menda kakšno
drugo mesto manj važno.
Zelo zamotano je vse to. Na eni stra-
ni trdovraten odpor proti uvedbi go-
stinske osnove laških toplic, češ, to je
zdravstvena ustanova, ne »semenj«, na
drugi strani pa predvidevati odpustitev
zdravnika, ki je nekaka poosebljena
reprezentanca »čistega« zdraviliškega
značaja?
LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO...
— Premalo, tovariš, še premalo si na-
pisal! me opazarjajo in ustavljajo La-
ščani. Priznam. Kdo bi vse to videl,
si zapomnil in zapisal, a kdo vse to
objavil. Res pa je, da so Laščani upra-
vičeno jezni, da uprava kopališča tako
neusrniljeno seka park, ki je zatočišče
pacientov, turistov in meščanov v po-
letni vročini. Komu je do sonca, »fala
bogu«, "tega se ne manjka. Zdraviliški
park je vendar okras mestu. Pa ko bi
vsaj povedali, kaj jih do sekanja za-
vaja,-kakšne izboljšave si obetajo, tako
pa samovoljno »i nikome ništa«.
Zivo mejo so tudi tako pristrigli, da
je ni več kaj striči. Včasih je branila
pasante pred prahom s prometne ceste,
danes je le še ovira za kakšnega pi-
janca, da se ne priziblje s ceste v
»park«. In olepševalno društvo, mne-
nje Laščanov? Kdo vse to kaj vpraša?
IN NAPOSLED ZA INFORMACIJO
Ker mi je na uho prišla telefonska
vest o tožbi se prostovoljno odrekam
zaščite »Savinjskega vestnika« in izjav-
ljam, da sem vse te stvari o zdravilišču
in okoli zdravilišča, ki izražajo mišlje-
nje pretežnega dela Laščanov in so pi-
sane na njihovo željo, pisal jaz,
Jurček Krašovec
Prijateljsko srečanje v Novem Celju
Nikoli prej nismo imeli posebnih sti-
kov in se tudi poznali nismo s člani
kolektiva iz Novega Celja. Prejšnjo ne-
deljo smo se odzvali njihovemu pova-
bilu, da bi se njihovi člani sindikata
in tekmovalci mestnega odbora sindi-
kata drž. uslužbencev iz Celja srečali
v prijateljskem tekmovanju v namiz-
nem tenisu, streljanju in šahu.
Čeprav je bilo to prvo srečanje in
čeprav je potekalo tekmovanje v zelo
lepem razpoloženju, je bila borba, zla-
sti v namiznem tenisu, precej ostra.
Šahiste imajo močne in« tudi v ostalih
dveh panogah bi se lahko pomerili z
drugimi ekipami.
Vedeti moramo namreč, da je sindi-
kalna podružnica v Novem Celju pred
nekaj leti samo životarila, dočim je
sedaj zaživela s posebno močno dejav-
nostjo. Seveda oni o svojem delu sami
ne pišejo, drugi pa tudi o tem veliko
ne vedo, ker je kolektiv in kraj pre-
cej ločen od zunanjega sveta. In ven-
dar kolektiv zdravilišča v Novem Celju
je menda eden od redkih, ki je ustvaril
tesno povezavo z vasjo, z mladino in
ostalimi prebivalci te okolice. K rjim
prihajajo kmečki fantje, ki so postali
prav dobri igralci-šahisti in ki >ie za-
ostajajo v namiznem tenisu in stre-
ljanju. In še nekaj; sindikalna podruž-
nica je zaktivizirala vse svoje dane.
Namizni tenis igrajo vsi od tovari-
šice, ki je zaposlena v kuhinji do šefa
zdravilišča, pravtako je v ostalih de-
javnostih.
Državni uslužbenci iz Celja, ki smo
bili pri njih gostje, smo se marsičesa
naučili. Tekmovanje nam je ostalo v
lepem spominu in bomo s stiki nadalje-
vali. Ze ta mesec nas bodo le-ti obi-
skali v Celju. K temu bomo pritegnili
še uslužbence Celjske bolnice, da bo
tekmovanje bolj pestro in da bo imelo
širši obseg.
Hvaležni smo kolektivu v Novem Ce-
lju — lepo bi bilo, če bi se spx)znale
t njimi tudi druge sindikalne pwdruz-
Tiice. Gotovo se bodo strinjale z nami,
da je namreč sindikalna podružnica do-
segla lep>e usp>ehe, posebno pohvalno
pa je, da je pritegnila k svojemu delu
tudi ljudi iz vasi.
V tem bi jih morale posnemati tudi
ostale sindikalne podružnice v Celju in
drugod.
Nekatere celjsfce hiše
so spet začele rasti
Zivo bitje raste določeno vrsto let,
hiše pa do strehe in potem je pika. Se-
danja pereča stanovanjska stiska v Ce-
lju pa je to piko spremenila v vejico,
to se pravi, da še lahko kaj pride...?
V Celju so hiše, katerih zidovje je
tako močno, da bi vzdržalo še kako
nadstropje, veliko jih je pa, ki mo-
rejo »zrasti« za mansarde. Tako bo
Celje ob sedanjih pogojih dobivalo pa-
riški značaj mansardnih stanovanj.
Uprava drž. stanovanjskih zgradb v
tem času gradi nekaj takih podstrešnih
stanovanj. V Zidanškovi ulici boste, če
že niste, opazili, da se je streha trinad-
stropne hiše dvignila. Le-tam bodo v
razmeroma kratkem času in z veliko
manj stroškov kot pri novogradnjah
uredili dvoje dvosobnih stanovanj z
vsemi pritiklinami in še lepo samsko
sobo povrhu. Stanovanja bodo zračna,
sončna, edino kar jim je oporekati je
to, da je potrebno prehoditi lepo število
stopnic, toda ljudi ob današnjem po-
manjkanju stanovanj to ne moti pre-
več.
Uprava stanovanjskih zgradb bo s
posebnimi komisijami pregledala drž.
stavbe in raziskala možnosti čim šte-
vilnejših nadzidav. Tov. Presinger, ki
sam dela načrte in vodi gradnje, ima
v načrtu za letos veliko teh možnosti.
Na primer stavba bivšega pokojninske-
ga zavoda v ulici »Tončke Cečeve« pre-
more v podstrešnih prostorih z ma-
lenkostnimi prizdki in prezidi več le-
pih stanovan.i. Takih stavb je v Celju
še veliko, če bo le denarja, da bo pod-
jetje začeto iniciativo lahko uspešno
nadaljevalo.
Morda bi celo privatniki pristopili v
stik z Upravo stanovanjskih zgradb in
v lastni režiji uredili taka stanovanja
s pravico brezplačnega koriščenja sta-
novanja do časa, ko bi vložen kapital
dosegel običajne najemnine. Morda pa
bi tudi stanovanjska zadruga na ta na-
čin laže prišla do veljave in obetanih
načrtov.
Vsekakor ta iniciativa je zdrava in
otipljiva.
TD „PARTIZAN" Celje-mesto vabi v telovadnico
»Partizan« vabi v svojo telovadnico.
Vabi pred durmi velikega zleta telo-
vadcev, ki bo 24. maja t. 1. To bo praz-
nik tiste napredne miselnosti, ki ne vi-
di v redni in smotrni telovadbi le
osnovnega pogoja za vzgojo telesno in
duhovnega čilega  državljana,  ampak
tudi najbolj zdravo in hkrati koristno
razvedrilo.
Zlet bo pregled telesnovzgojnega dela
od osvoboditve do danes in revija naše
telesne lepote in moči, hkrati pa orga-
niziran v proslavo rojstnega dne našega
Maršala.
Zato velja to vabilo v telovadnico k
redni telovadbi najprej našemu delov-
nemu človeku. Ta si bo med telovadno
uro svoje mišice še bolj "ojeklenil in
svoje telo še bolj usposobil za izvrševa-
nje poklica, obenem se pa v tovariški
povezanosti z drugimi telovadci tudi
duševno odpočil in sprostil.
Dalje vabimo v telovadnico našo mla-
dino. Njo pravzaprav najbolj, ki je te-
lovadbe kakor hrane potrebna. Potreb-
na ji je za krepitev telesa in duha, za
oplemenitev značaja in za dvig po-
žrtvovalnosti in poguma, solidarnosti in
tovarištva. — V skrbi za mladino trka
telovadnica na srca vseh staršev, ki jim
je do zdravih in delavnih otrok, obrača
se do vseh šolnikov, ki si žele najzve-
stejšega pomočnika k njihovim vzgoj-
nim ciljem.
In končno odpira vrata vsem šport-
nikom, ki verujejo v njen nenadomest-
ljivi prispevek k dviganju športniku
potrebnih telesnih kakor tudi moralnih
in duhovnih vrlin.
Da bi to vabilo ne ostalo brez od-
ziva, sporočamo, da je naša telovadnica
(v II. — prejšnji mestni — osnovni šoli)
odprta v ponedeljkih in četrtkih od po-
poldneva do večera za vse ženske od-
delke — pionirke, mladinke, članice,
v torkih in p)etkih pa za moške oddelke
— pionirje, mladince in člane, v nede-
ljah pa za treninge in izredne telovadne
ure. V telovadnico vas z veseljem uvede
vsak pripadnik »Partizana«.
Pridite vsi, ki vam je za napredek v
življenju našega ljudstva in domovine!
Zdravo! G.
Kdo bo kriv?
Z veselim odobravanjem je celjsko
prebivalstvo sprejelo sklep mestne ljud-
ske skupščine, da se bo začela graditi
nova osnovna šola na Polulah. To je
začetek gradnje novih šolskih poslopij,
ki jih bo v Celju treba še več. Delo se
je že pričelo, gradijo namreč dovozno
cesto, ki je potrebna za dovažanje grad-
benega materiala, pozneje pa za pri-
meren in dostojen dostop do nove šol-
ske zgradbe.
Z večjo skrbjo pa gledamo na po-
časne priprave za odobreno adaptacijo
vojaškega skladišča, v katerem bo na-
meščena Vajenska šola raznih strok.
Da se gospodarski svet resno bavi s tem
vprašanjem, je razvidno iz sklepov, ki
so bili sprejeti na njegovi zadnji seji.
Da bi z adaptacijskimi deli lahko čim-
prej pričeli, so potrebni še nekateri
administrativni ukrepi, ki bodo sprožili
izpraznitev skladišča. Le-ti pa se ne
ganejo z mrtve točke. Pomisliti je tre-
ba, da je za preselitev podjetja, ki naj
napravi prostor drugi ustanovi, v tem
primeru vojaški, treba več tednov, je
tako počasno ukrepanje nevarno; kajti
do jeseni, ko bo šola zopet na cesti, nas
loči samo še pet mesecev. Da Vajenske
šole v Celju ne moremo zapreti, o tem
ni treba razpravljati.
PLZ V Štorah in Teharju
je oživela
Organizacija protiletalske zaščite v
Štorah in Teharju se je v zadnjem
času znatno izboljšala. Občinski odbor
PLZ je organiziral strokovni tečaj za
hišno PLZ v Teharju in v Storah. Te-
čaja v Teharju se udeležuje 37 članov
PLZ v Storah pa 40 članov PLZ. Te-
čaj v Teharju vodi z uspehom tovariš
Smeh, šolski upravitelj. Tečaj v Storah
pa vodita sekretar občinskega odbora
PLZ tovariš Lampret in tovariš Stravs.
Disciplina na tečajih je pohvalna. V
začetku je bilo sicer nekaj primerov
nerazumevanja med posameznimi čla-
ni PLZ, vendar so s pravilnim pojas-
njevanjem dosegli, da sedaj takih pri-
merov ni več. Predavateljski kader je
res kvaliteten, čigar zasluga je, da je
na tečajih vzorna disciplina.
Naše nadaljnje delo bo v organiza-
ciji novih tečajev, splošnih predavanj
o PLZ, zlasti pa v organizaciji inter-
nih praktičnih vaj hišne protiletalske
zaščite skupno z gasilskimi društvi, s
katerimi se bo hišna zaščita resnično
pripravila za izvrševanje svojih nalog.
Naloga občinskega odbora PLZ je, da
tečaj hišne PLZ naredi vsak odrasel
človek, član PLZ. Hišna protiletalska
zaščita naj bo vedno pripravljena, da
bo znala zaščititi prebivalstvo in ljud-
sko premoženje. Protiletalska zaščita
mora postati močna in trdna organiza-
cija — desna roka naše armade.    L-k
V VELENJSKEM RUDNIKU BOD«
RAZPISALI NATEČAJ ZA IDEJIVI
OSNUTEK ODKOPNE METODE
Na šestem rednem zasedanju Delav-
skega sveta rudnika Velenje je glavni
inženir predlagal, da bi razpisali na-
tečaj za idejni osnutek odkopeie me-
tode. Določili naj bi nagrade posamez-
nikom ali skupini, ki bi predložil«
sprejemljiv načrt. Predlagal je tudi, na|
bi poleg denarne nagrade dobil tvorec
osnutka tudi določen odstotek dobička,
ki bi z uvedbo metode nastal. Rudnik
Velenje ima na razpolago 600 milijo-
nov ton premoga, odkopi j e jo ga p>a le
35%, medtem ko ostalo ostane v jami.
Tako s starim načinom odkopavanja
nastaja 40 do 45% izgube. Delavski
svet je ta predlog sprejel. K natečaju
bodo povabili rudarje, tehnike in in-
ženirje. Komisija bo sestavila rok iz-
delave osnutkov, ki jih bodo avtorji
pošiljali pod šiframi. Določiti bo treba
tudi posebno rudarsko polje za preiz-
kušnje. Tako bodo pri izboljšanju od-
kopnih metod sodelovali lahko vsi, ki
poznajo delo v jami, ne samo ozek krof
za to plačanih ljudi.
Na tej seji so govorili tudi o štednji,
ki naj ne zajame popravil delavskik
stanovanj, nadalje vprašanje izplačanik
nadur, ki pa niso izkazale potrebnega
učinka. Predlagali so, naj bi vodilni
uslužbenci, ki delajo v nadurah, ne bili
plačani po nadurahi, temveč bi preje-
mali nagrade, ker se njihovo delo n«
da tako lahko kontrolirati.
V CELJU JE BIL SESTANEK
PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV
TRGOVINSKIH ZBORNIC
ŠTAJERSKE
25. marca je bil v Celju setanek vseh
predsednikov in tajnikov trgovinskih
zbornic iz Maribora, Maribor-okolica,
Ptuja, Slovenj Gradca, Trbovelj, Celja,
Kranja in celjskega okliškega okraja.
Navzoč je bil tudi zastopnik republiške
trgovinske zbornice tov. Teržan Zvone.
Na tem sestanku so razpravljali pred-
vsem organizacijska vprašnja, šolstv«
in vzgojo kadrov, o odpiralnem in za-
piralnem času trgovin in gostinskih
px>djetij, o trgovski zakonodaji in o so-
delovanju z organi oblasti.
Ker bodo o tem obširneje poročali
strokovni listi, nimamo namena objav-
ljati širše problematike, ki jo je ta se-
stanek prinesel, ker je s tem ugoden«
le manjšemu številu naših bralcev,
medtem ko prizadeti prejemajo redne
strokovne liste.
LESNO OBRTNE DELAVNICE...
Izigravanje samoupravljanja in de-
mokracije so si dovolili v lesno obrt-
nih delavnicah. Tam so prišli celo take
daleč, da je morala poseči vmes notra-
nja uprava. Svet za gospodarstvo je
na zadnji seji sklenil podjetje reorga-
nizirati, tako da bodo smučarske de-
lavnice prišle pod upravo bodočega
lesno-industrijskega kombinata, sodar-
stvo postane samostojno podjetje, lesne
galanterija, oziroma dekorativna galan-
terija pa itak nima izgledov za razvoj
in bo prenehala z obratovanjem.
V tem podjetju bo Gospodarski svet
uvedel prisilno upravo in bo s tem
ukrepom naredil red, ki je le-tam
zadnje čase zelo osirotel.
Stev.
13
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 4. aprila 1953
Stran 5
Iz celja ...
Škodljiva „PASJA MODA"
Kakor sem bil vesel ob povratku iz
tujine, da se je Celje v marsičem zgra-
dilo (gledališče, stanovanjske zgradbe,
stadion, razsvetljava itd.), bi rad spre-
govoril o kontrastih, ki nasprotujejo
socialistični miselnosti in ne spadajo v
socialistično Celje.
Pred nekaj dnevi sem slučajno sre-
iil kolesarja z nemškim volčjakom, ki
pa je bil (kolesar) tudi rjrimerno oble-
£en samo bele nogavice so mu še manj-
kale Zraven je pa prepeval še >^das
schöne Steierland«. No bil je kolesar.
Nisem ga mogel dohiteti, prehitro je
izginil v viaduktu pod pošto.
Drugi primer je bil v kolodvorski
restavraciji. Dva moška sta se ves čas
pogovarjala nemško in ko sta odšla
sem se zanimal za njih in zvedel, da
sta rojena Celjana. Žalostno ...
Posebno pozornost povzročajo pa
nemški volčjaki in podobne pasje ra-
se, za kakršne plačujejo nekateri tudi
po 30.000 din. Ce so poleg teh psov
njih gospodarji še primerno oblečeni
ima človek občutek, da gleda gesta-
povce, ki so svojčas strahovali Slovence
in ščuvali take pasje mrcine nanje. Ta
pasma se je preveč razzi vela v Celju,
Nekaka moda. Pri tem pa ti psi delajo
škodo lovu, kot narodnemu gospodar-
stvu, saj so krvoločne zverine. Posebno
pozornost pa zaslužijo prosto tekajoči
psi brez nagobčnikov, ki jih je polno
po mestnih ulicah, parku in staremu
gradu, ter povzročajo strah otrokom in
ženskam.
Pred nekaj meseci je tak pes napa-
del mojega petletnega sina od zadaj,
ga podrl na tla in kdo ve kako bi se
končalo, da ga navzoči ljudje niso od-
podili z brcami. Drug primer: V bližini
starega gradu je tak krvolok napadel
malo Metko in njeno mater tov. Krelj.
Otroka je volčjak podrl na tla, in ko
so jo rešili starši pa 14 dni potem niso
vedeli, če bo otrok spregovoril, toliko
ga je pes prestrašil.
Po vsem tem je jasno, da bi morali
ljubitelji psov omejevati to krvoločno
pasmo. Zlasti če le-ti niso dresirani,
so za družbo nevarni in spominjajo na
gestapovsko modo hitlerjevske Nem-
čije. Poteî)ene pse bi bilo treba likvi-
dirati, ostale klasificirati na čuvaje,
lovske in športne pse. Le-te pa bi bilo
treba kot luksus obdavčiti z visokimi
taksami.
To žalostno »pasjo« modo bi bilo
treba zatreti, kajti preveč nas spominja
na okupacijo. Janez
>,JADRAN<i čevUi -
izdelki žilavih primorskih Slovencev
v pasaži Prešernove ulice je te dni
bila urejena prikupna trgovinica čev-
ljev. Lokal je poleg »Jugovinila« doslej
najprikupnejši, moderen in daje mestu
izgled sodobnosti. Urejen je po načrtih
Projektivnega biroja MLO Celje, ozi-
roma arhitekta Miloša Hohnjeca. Tr-
govino vodi tov. Kogovškova.
Zanimanje Celjanov za izdelke, do-
slej manj znane trvrdke čevljev je ve-
liko. Morda bo Celjane zanimalo tudi
to, kakšna je tovarna, ki te čevlje pro-
izvaja:
Tovarna čevljev »Jadran« je v vas:
Miren pri Gorici. Ta slovenska vasica
ima čisto obrtniški značaj. Ze leta 1908
so se tamkajšnji čevljarji združili v za-
drugo in ustanovili podjetje »Adria«.
Večinoma vsi vaščani so čevljarji, ra-
zen dela prebivalcev, ki so se svojčas
bavili tudi s kamnoseštvom. Med prvo
svetovno vojno se je celotna tovarna
z delavci vred preselila na Štajersko
v Mozirje, kjer je obratovala do konca
prve svetovne vojne. Po vojni so se
vrnili nazaj v svojo vas, kjer pa jim
je fašizem leta 1930 zaplenil vso to-
varno in jo za smešno cene predal
Jiekemu fašistu. Delavci te tovarne so
si potem s trudom služili kruh na
razne načine.
V NOB so vaščani bili zavedni. Enot-
no so se udeležili vstaje. Pol vasi je bilo.
požgane, prebivalci pa izseljenV Ko
so se po vojni vrnili na svoje domove,
so to vas 5 km južno od Gorice s kri-
vično mejo razkosali. Dobra tretjina
najtx)ljših polj, pet hiš in celo pol po-
kopališča je prišlo pod Italijo. V so-
cialistični državi se je čevljarska de-
javnost spet razmahnila. S pomočjo
države in z lastnimi močmi so tovarno
spet obnovili, tako da danes spet v po-
polnosti obratuje. Poleg tega se je raz-
vila še mizarska obrt in tudi kamno-
seštvo,. ki se ves čas po prvi svetovni
vojni ni opomoglo, se počasi spet ob-
navlja.
V vasi so zgradil lep in velik kul-
turni dom, ki na skrajni meji nudi kul-
turno zatočišče osvobojenim Slovencem
na Goriškem.
Tako so po polnih 46 letih v Mix'nu
končno postavili trdno čevljarsko in-
drustrijo. Žilavost in volja tega pre-
bivalstva je v tem gospodarskem raz-
voju imela veliko zaslug tudi /za na-
rodnostni razvoj, za ohranitev sloven-
ske besede in privrženosti toliko let
tlačenega ljudstva do slovenske narod-
nostne skupnosti.
In za konec. Ce so izdelki te tovar-
ne tako močni in neuničljivi, kot so
bili ves ta čas ljudje, ki jih izdelujejo,
potem se' bodo naši ljudje v mestu in
iz okolice radi oglašali v novi trgovini.
LJUDSKA riVIVERZA V CELJC
Predavanje univ. prof. dr. Vurnika
Ivana: Razvoj urbanizma in njegovo
današnje pojmovanje, bo v četrtek 9.
aprila t. 1. ob 19.30 uri v predavalnici'
učiteljišča. Predavanje bodo ponazarja-
le slike! Vljudno vabljeni.
Urbanizem je znanost o graditvi in
ureditvi mest in naselij. Danes ni več
izgradnja in ureditev mest, trgov in
vasi prepuščena slučajem. Vsa sodobna
mesta gradimo po dobro premišljenem
celotnem načrtu. Pri izdelavi načrta za
gradnjo ali ureditev mest in vasi upo-
števajo inženirji-urbanisti značaj me-
sta, smoter gradenj, kot tudi mnoge
zahteve zdravstva, higiene, prometa,
skladnosti, nadaljnjega razvoja in po-
trebe prebivalcev.
Celjani radi razpravljamo o ureditvi
mesta Celja, vendar mnogokrat neenot-
no in pomanjkljivo, saj mnogi ne po-
znamo temeljnih načel in zakonitosti
urejevanja mest. Z vsem tem nas bo
seznanil dr. Vurnik v svojem nazor-
nem predavanju.
Inž. Znuderl Bernard bo v aprilu
predaval tudi o urbanistični ureditvi
mesta Celja. Predavanje urbanista-
znanstvenika dr. Vurnika nas bo naj-
lepše usposobilo za temeljitejše umeva-
vanje urbanističnih načrtov mesta Ce-
lja in za tehtno razpravljanje o njih.
Na Spodnji Hudinji bo v dvorani
»pri Ameriki« v sredo 8. aprila ob 20.
uri vzgojno predavanje: »Družinska
vzgoja — naša prva skrb«. Predavala
bo predmetna učiteljica tov. Tončka
Podjavoršek. Vsi vljudno vabljeni.
Tekmovanje „malih letal"
Prejšnjo nedeljo dopoldne so mode-
larji celjskega Aerokluba na letališču
y Levcu prvič v letošnjem letu pre-
izkusili svoje modele in v obliki pr-
venstva dosegli prav lepe uspehe. 32
modelarjev je z »malimi letali« ob
Ugodnem spomladanskem vremenu tek-
movalo za naslov prvaka I. gimnazije.
Modelarji Industrijske kovinarske šole
iz Celja pa so namreč tekmovali iz-
ven konkurence in prav tako pokazali
viden napredek napram njihovim lan-
skim rezultatom. Na prvenstvo so bili
Povabljeni tudi modelarji II. gimna-
zije, vendar se vabilu niso odzvali, kar
]e vse graje vredno posebno še iz raz-
l^ga, ker so tudi v II. gimnaziji dobri
^odelarji, ki bi bili na tem prvenstvu
'^segli vidne uspehe.
Komisija, ki je vodila tekmovanje,
je razglasila naslednje rezultate:
V A-2 kategoriji (nordijski) je tek-
movalo 8 najboljših modelarjev in je
Gregi Dominik dosegel 518 točk, Ja-
nuš Franc 420 točk itd. V kategoriji za-
četnikov je bil najboljši Kodelja Jože,
dočim je bil izven konkurence najbolj-
ši modelar IKŠ-a Zagozda Jože.
Prvak I. gimnazije je ostal še vedno
osmošolec Gregi Dominik. Gregi je tu-
di preizkušal model z bencinskim mo-
torjem, ki pa se mu je zaradi nastalega
vetra razbil.
Celjski modelarji so s tem uspelim
tekmovanjem prikazali velik napredek
pri gradnji svojih letal, predvsem pa je
velika udeležba na tekmovanju dokaz,
da nam ne bo manjkalo kadra za na-
daljnje šolnje na jadrilicah in motor-
nih letalih. R. R.
RESTAVRACIJO AD KLADIV AR
JE PREVZELO GOSTINSKO
PODJETJE »VINO KOPER«
Restavracija »Vino Kop)er« je v polnih
treh mesecih pridobila med Celjani to-
liko prijateljev istrske kapljice, da je
bilo zadnje čase že preveč nabito polno
ljudi v resta\Taciji, da je polagoma že
izgubljala na privlačnosti za tiste, ki
nočejo piti stoje in v oblakih dima.
Na px)nudbo AD Kladivar je uprava
»Vino Koper« prevzela lično restavra-
cijo v Domu AD Kladivar na Dolgem
pxïlju v Kersnikovi ulici. Tako se tjodo
verjetno obiskovalci »Vina Koper« iz
tega dela mesta preselili tjakaj, kajti ta
»podružnica« bo oskrbovana z enakimi
vini in jedili po enakih cenah kot v
mestu.
MESTNO  ZIMSKO  IN  LETNO
KOPALIŠČE — SAMOSTOJNA
USTANOVA
V zvezi z reorganizacijo mestnih pod-
jetij, bo zimsko  kopališče,  skupaj  z
letnim, postalo samostojno podjetje, to-
rej ločeno od proračuna. Novo podjetje,
ima vse pogoje za samostojno uprav-1
Ijanje in razvoj. Prav gotovo pa bodoj
v tem podjetju ob spremenjenih po-
gojih razvili tudi večjo iniciativo. Sila'
dela čudeže, pravijo.
I
MESTNE PARKE IN NASADE j
BO PREVZELA VRTNARSKA SOLA
Gospodarski svet je na zadnji seji
sklenil reorganizirati dosedanjo upravo
javnih nasadov. Ker je urejevanje par-
kov in nasadov pravzaprav najbližje
ustanovi, kot je Vrtnarska šola, je
MLO sklenil, dati ta del javnih na-
sadov in naprav v urejevanje tej šol-
ski ustanovi, ki bo stem dobila v učni
program namesto splošnega kmetijstva,^
ki je itak v vseh kmetijskih šolah, nov
predmet, to je urejevanje parkov. Tako
bodo učenci vrtnarske šole dobili pri-
liko za praktičen pouk, mesto pa bo na
ta način dobilo jprez dvoma ob strokov-
nem vodstvu pedagoškega kadra na tej
šoli lepše parke in javne nasade. Upaj-
mo, da se bo letos v tej reorganizaciji
videla korist tudi na zunaj.
ČIŠČENJE CEST IN  KANALOV BO
PREVZELA UPRAVA ZA CESTE IN
KANALIZACIJE
Ker je Uprava za ceste in kanaliza-
cije najsorodnejše podjetje dosedanje-
mu podjetju »Snaga«, ki bo prišlo v
likvidacijo, bo to podjetje prevzelo skrb
za čiščenje ulic, za škropljenje in pra-
nje cest. Seveda bo podjetje moralo
verjetno povečati število uslužbencev,
vsekakor pa poživeti dosedanjo službo
čiščenja, ki je bila vselej bolj »zaspana«
reč. MLO bo s tem podjetjem sklenil
pogodbo in skrbel, da bodo naročena
dela izvršena.
Vse kaže, da bo z ureditvijo cest
vpadnic in s kockanjem, oziroma as-
faltiranjem nekaterih mestnih ulic in
cest, ki so doslej predstavljale »skla-
dišče« nesnage, postalo mesto tudi pri
tleh bolj čisto. Tako bo postalo Celje
z zunanjo obliko hiš spet snažno, da
se ne bomo zastonj razmetavali z
»lažno« frazo o »mestu belem in ve-
selem«
GRAZERSTRASSE 124
Tako in nič drugače se glasi hišna
številka na Mariborski cesti. In to že
leto dni in šesto leto po osvoboditvi.
Ko hodim mimo te indolentnosti (po
slovensko malomarnosti) premišljujem,
kaj bi se zgodilo v Gradcu, če bi bili
mi prekrščevali graške ulice in bi še
danes stalo na neki hišni tablici: Ma-
riborska cesta. Kaj mislite?
NEODGOVORNO POSLOVANJE bivšega poverjenika za državne nabave pri OLO Šoštanj
in poznejšega direktorja trgovskega podjetja „Material" v Šmartnem ob Paki
Pri okrožnem sodišču v Celju je bila dvo-
dnevna razprava. Zagovarjali so se bivši di-
rektor Okrajnepa trgovskega podjetja »Ma-
terial« v Šraartnem ob Paki, Koleno Alojz, ko-
mercialist pri istem podjetju Juvan Jože, Šarb
Franc, sedaj zaposlen pri trgovskem podjetju
OZZ v Šmartnem ob Paki ter Lužnik Stane, se-
daj upravnik žage v Šoštanju.
Obtožnica očita Alojzu Kolcncu v enajstih
primerih neodgovorno poslovanje, ki ga je za-
krivil kot poverjenik za drž. nabave pri OLO
Šoštanj in kot poznejši direktor trgovskega
podjetja »Material« v Šmartnem ob Paki. Za-
krivil je kaznivo dejanje poneverbe, ponare-
janja listin, zlorabe uradnega položaja in urad-
nih pravic. Juvan Jože je zakrivil kaznivo de-
janje zlorabe uradnega položaja in uradnih
pravic, Šarb Franc in Lužnik Stane pa kaznivo
dejanje neupravičene uporabe uradno jima za-
upanih stvari.
Obtožnica pravi med drugim, da je Kolenc"
leta 1951 ali v začetku leta 1952 dal razdeliti
od  količine   raznovrstnega   usnja   v  vrednosti
452.299 din po nabavni ceni. del tega usnja med
36 oseb, med katerimi je bil tudi on sam, in
sicer tako, da je 18 oseb dobilo usnje za
škornje. 18 pa usnje za čevlje po nabavni ce-
ni, čeprav bi smelo trgovsko podjetje »Mate-
rial« po nalogu OLO Šoštanj vso dobavljeno
količino usnja prodati le po dosegljivi komer-
cialni ceni. Iz skladišča podjetja »Material« v
Šmartnem ob Paki si je vzel 5 do 6 m''' tesanega
lesa v vrednosti okrog 36.000 din ter ga od-
peljal na svoje gradbišče v Nizko, pri čemer
pa je nameraval ta les vrniti kot neustreza-
jočega.
Obtoženci so zakrivili še niz večjih in manj-
ših nepravilnosti, zaradi katerih je bilo trgov-
sko podjetje »Material« oškodovano za pre-
cejšnjo vsoto.
Kolenc Alojz je bil kot glavni krivec obso-
jen na 2 leti in 10 mesecev strogega zapora,
Juvan Jože na 14 dni zapora, Lužnik Stanko
na 1 mesec zapora, dočim je bil Šarb Franc
oproščen. Kolenc mora plačati podjetju »Ma-
terial« 220.000 din  odškodnine.
... in zaledja
IZ SLOVENSKIH KONJIC
v Slovenskih Konjicah se že nekaj
časa sem pripravljajo na ustanovitev
občinskega gradbenega podjetja, ki bo
verjetno pričelo s svojim delom aprila
letos. V sestav podjetja bosta prišli
gradbeni ekipi tovarne usnja Konus in
LIP, v kolikor pa bodo potrebe večje,
bodo zaposlili še nove delavce. Za le-
tošnjo gradbeno sezono se obeta, da bo
dela kar dovolj. Gradili bodo stano-
vanjske zgradbe za tovarno usnja, ure-
dili mestni jarek in še več manjših
stvari, seveda če bo na razpolago do-
volj denarja.
Prav tako se pripravlja ustanovitev
sodarskega podjetja in kovaške delav-
nice v Zečah, predvidevajo pa tudi, da
bo državni mlin, ki je sedaj v sklopu
Mlinskega podjetja v ^ Celju, prešel
sčasoma pod upravo občine.
Na zadnjih zborih volivcev so volivci
predlagali še ustanovitev posebnega
transportnega podjetja. To bi prav go-
tovo mnogo koristilo vsem lokalnim
podjetjem, ki nimajo lastnih prevoznih
sredstev, saj jih eno samo podjetje niti
r^e bi moglo vzdrževati. V primeru, da
bi se tako podjetje ustanovilo, bi del
prevoznih sredstev dala tovarna usnja
KONUS, ki bi prepustila tudi večji del
svojih prevozov. Predlog je vsekakor
koristen in bi bilo želeti, da bi ga ljud-
ski odbor še podrobneje proučil.
Lepo vreme, ki vlada že dalj časa,
je privabilo kmetovalce v konjiški oko-
lici, da so priceii ze z delom na polju.
Posejali so že večje površine ovsa, pre-
tekli teden pa so pričeli saditi krompir.
V tem tednu je imel prvo zasedanje
novoizvoljeni delavski svet tovarne
usnja KONUS, ki so se ga udeležili
tudi dosedanji člani delavskega sveta
in upravnega odbora. Iz poročil, ki so
bila podana, je razvidno, da je kljub
nekaterim napakam tovarna lani do-
segla precej uspehov, člani delavskega
sveta pa so si nabrali dosti izkušenj
za praktično delo. S tajnim glasovanjem
so na zasedanju izmed treh predlaganih
kandidatov ponovno izvolili za pred-
sednika tov. Pavla Omerza, ki je DS
vodil že lansko leto. Na istem zaseda-
nju so izvolili tudi 6 članov v novi UO
podjetja. Večina članov v obeh organih
je letos šele prvič v neposrednem vod-
stvu tovarne, kar bo omogočilo, da se
bo čim več delavcev podrobneje sezna-
nilo z upravljanjem podjetja. Prvo za-
sedanje so imeli tudi že v podjetju
»Usnjarski remont«. L. V.   .
KDO DVIGA GLAVO? \
Preteklo nedeljo je bilo na Gomil-
skem razglašeno, da vaški pašnik ni
last Obč. LO, kot nekateri mislijo, tem-^
več da je last nekaterih kmeto-^, kij
pa zahtevajo odškodnino za dve leti j
nazaj za pašo. Čudimo se temu, da so^
po dolgem času nekateri spet dvignili-
glave in skušajo obdržati monopol nadi
pašnikom, ki je last Obč. LO. i
Tudi telovadci »Partizana« se upra-;
vičeno sprašujejo, kje bodo imeli od-i
slej prostor za lahkoatletiko in nogo-!
met? Ali naj prenehajo z delom ter^
stalno telovadijo v dvorani (tudi po-|
leti!)? Ne, tu je treba storiti odločeni
korak in stopiti na glavo tistim, ki j ih i
dvigajo. i
Vsi prizadeti pa se sprašujejo, kdo!
je tisti »upravitelj vaškega pašnika«, ki;
se je po dolgem času spomnil in dvi-j
gnil glavo, da bi bilo res koristno, се|
bi se povrnili tisti časi, ko so tlačili'
in držali ljudi v nevednosti.        A. 2^
Na nižji gimnaziji je izšla druga šte-
vilka dijaškega lista Dramilo.
Dijaki se zelo zanimajo za Počitniško
zvezo. Vse kaže, da bo slednja imela
tukaj precej članov.
ZAKLJUČEK TEČAJA PREDVO TAŠKE VZGOTE
PODEŽELSKE ŽENSKE MLADINE V LAŠKEM
Kakor drugod, se je tudi v Laškem 28. mar-
ca zaključil predvojaški tečaj ženske mladine
letnikov 1924 in 1925.
Kaj se pravi organizirati tak tečaj in še na
terenu kot je okolica Laškega — hrib pri hri-
bu — vesta predsednica RK Laško tov. Lov-
šinova in upravnik tečaja tov. dr. Mrmolja.
In vendar se ie pričel po načrtu že 1. novem-
bra 1952 ter je trajla do konca marca, ko so
po uspešno končanih izpitih slovesno zaklju-
čili s tečajem. 80 mladink je z malimi izje-
mami (obisk je bil skoraj 1009Ó) redno obisko-
valo predavanja in praktične vaje. Posebno
priznanje gre tečajnicam izpod Malča. Gornje
Rečice in Vrha, ki so kljub mrazu in visokem
snegu prihajale tudi tri ure daleč redno in
točno.
Vzorna predavanja in odlična organizacjja
je pritegnila mladino, da je z veseljem in ču-
tom odgovornosti sledila pouku, ki ji je nu-
dil primerno znanje.
IZ BOCNE
Tukajšnja kmetijska zadruga je za-
čela z urejevanjem vodovoda. Odko-
pavajo stare vodovodne ceVi, ki so že
doslužile. Nov vodovod bo poleg Bočne
napajal še Otok in Kropo, kjer ljudje
ob px)letnih mesecih pijejo vodo iz Dre-
te, v kateri se kopajo ljudje in živina.
OLO je dal 250.000 din pomoči.
Kmetijska zadruga je izvedla zimsko
škropljenje sadnega drevja in dala
brezplačno na razpolago motorno škro-t
pilnico »Unimog«.
*
Kulturno prosvetno delo je živahno.
Nabavili so za oder novo reflektorsko
razsvetljavo in pripravili Finžgarjeve-
ga »Divjega lovca«. —
Druge organizacije in društva živo-
tarijo. Gasilci dremljejo in čakajo na
tovariša, ki bosta prišla z gasilskega
tečaja. Upajmo, da bo potem bolje.
*  .
Čevljarska delavnica v Bočni je pre-
nehala z delom in je likvidirana. Usluž-
benci te delavnice pa so brez dela in
težko preživljajo svoje družine. Imamo
pa upokojence, ki prejemajo še redne
prejemke v plači, kot na primer pismo-
noša, ki zasluži 14.000 din. Morda bi
to mesto prevzel mlajši človek, kajti
sedaj prenaša pošto njegova hči, ki je
stara 12 do 13 let.
*
V Bočni si želijo javnega partijskega
sestanka, ki je lani prinesel mnogo
koristnega. bix
OB USTANOVITVI Okrajnega
odbora ,,PARTIZAN" v Šoštanju
1't4'(1 dnevi so sc v .Šoštanju zbrali delot^ati
vseli parti/.uiiskili društev šoštanjskega okr.ija
z zastopniki oblasti in množičnih organizacij
na ustanovni skupščini okraincga odbora za
telovadno vzgojo >Partizan< Šoštanj. Delegati
društev so na tej skupščini povedali marsikaj
zanimivega, stvari, ki kažejo še na slabosti v
partizanskih društvih samih, na drugi str:nii
pa še na nerazumevanje od gotovih krajevaih
organov oblasti in množičnih organizacij do te
vseljudske družbeno koristne organizacije.
V Rečici ob Savinji ima mladina veliko ve-
selje do telovadbe in športa. Ustanovili so dri-
štvo »Partizan« in prosili občinski odbor za do-
delitev igrišča, saj je občinske zemlje v tem
kraju dovolj. No, pa doslej je bila vsaka proš-
nja odbita, mladina še kar čaka na svoj pro-
stor, kjer bi se lahko na zdrav način
Ijala. Vprašam se, ali je občinskim odboini-
kom vseeno, kaj bo delala mladina v nji-
hovem krajif? Ali ne morejo podpreti zdravih
stremljenj kmečke mladine? Z malo iìohré
volje se mora najti pravilna rešitev tega vp<-a-
šanja — saj je v Partizanu okrog 100 mladine
in bo končno le treba upoštevati njihove pr:>š-
nje!
Problem zase je Ljubno. Naj so še najdejo
kakršni koli pisci, ki branijo »ugled« tega
kraja kot se je našel nekdo v preteklem ietii
s člankom v našem listu »Od besed k dej<i-
n jem iT, moram ponovno pribiti, da v tem kra-
ju še ni prodrla zavest o koristnosti telesne
vzgoje, o potrebi društva »Partizan« za ta-
moSnjo mladino in pionirje. Partizanska orga-
nizacija republiška oziroma poprej FZS je
storila vse, da bi tudi v tem kraju lahko
mladina v zimskem času bila deležna teliisne
vzgoje. Dotacija 400.000 din pred več leti je
pomenila precej, kar nam kaže obnova bivše-
ga prosvetnega doma prav s tem denarjem.
Ta dom pa danes služi povsem drugim na-ne-
noni! Ta ugotovitev drži in je nihče ne more
izpodbijati!!! Kaj so storili Celjani oziroma
'okrožni odbor »Partizan«? V ta kraj so po-
šiljali najmanj po 10-krat letno ali pa še več-
krat svojo instruktorico, da je tamošnjo inla-
dino učila. V vaditcljske tečaje so stalno ла-
bili mladino tega kraja, da bi prišla do svo-
jef;a kadra. Vsi napori pa so bili doslej brez
uspeha. In vendar je v tem kraju ogromno
mladine, osnovna šola pa celo še nižja gimiia-
^ zija. Kje telovadi ta mladina? V Ljubnem pa
so vendarle agilni ljudje! Našel se je denar za
izgraditev 60 m skakalnice, ki bo morda le
enkrat letno prizorišče kakšnih skakalnih te-
kem, našel se je denar za izgraditev kegljišča,
ki vsekakor ne more služiti za zdrav telesni
razvoj pionirjev in mladine. Ali res v *em
kraju ni denarja za zgraditev telovadnice, ki
bi služila šolski mladini za reden pouk telo-
vadne vzgoje, v popoldanskem in večernem
času pa za partizansko društvo? Sicer pa, če
ie republiški odbor dal že 400.000 din, naj ga
krajevni občinski odbor pa zadruga vrnejo z
gradnjo potrebne telovadnice, o kateri je bilo
že toliko polemike po našem časopisju. Niti
Celjani niti nov okrajni partizanski odbor v
Šoštanju ne bosta mogla v tem kraju dr/oti
društva v življenju na ta način, da bosta skr-
bela za stalno pošiljanje vaditeljev k redni
vadbi posameznih oddelkov! Zakaj pa v Vel--
nju cvete partizansko društvo? Kar trije pro-
svetni delavci vadijo posamezne oddelke, pa
tudi v Šoštanju imajo učitelji in profesorji
vzoren odnos do te organizacije, isto v Afo-
zirju in povsod v teh krajih je ogromno mla-
dine po društvih, ki je deležna pravilne vzgo-
je od naših poklicnih vzgojiteljev.^ Koliko pro-
svetnih delavcev pa je pri tem delu an,»aži-
ranih v Ljubnem?
Preveč bi se oddaljil od ostalih problemov,
če bi še podrobneje analiziral problem »Ljub-
no«! v Šmartnem ob Paki je pred vojno tudi
obstojal sokolski dom. ki bi po naši zakono-
daji po osvoboditvi moral pripadati novi parti-
zanski organizaciji. Ker pa ta stavba sloji na
privatnem zemljišču, ea je lastnik tesra zemlji-
šča baje po neki čudni pogodbi laliko prodal.
Mladina tega kraja pa nima prostora za nemo-
teno delo, saj se z vsemi ostalimi organizaci-
jami gnete v prosvetnem domu. ki ne odgo-
varja Ingienskini pogojem za telovadbo. No v
tem primeru bo potrebna »sodpa operacija«,
ki bo pokazala komu dom dejansko pripada!
Pri ostalih društvih bi se ne ustavljal, ker
delajo res vzorno. Trenutno sta v mali krizi
Lokovica in Gornji grad, vendar lahko pri-
čakujemo, da bosta obe društvi uspešno pre-
magali trenutne težave.
S formiranjem novega okrajnega organa bo
brez dvoma po sprejetju obširnega načrta za
letošnje leto zaživela partizanska organizacija
tudi v območju šoštanjskega okraja pestrejše
kot prejšnja leta.
Iz sodne dvorane
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Koštomaj Jernej si je v Hrenovi pri Dobrni
med svojim vojaškim dopustom leta 1951 pri-
lastil dvokolo. last cestarja Karla Cečka. Lani
poleti, po odpustu iz JLA. si je prilastil mo-
ško obleko, last svojega gospodarja Naraks
Antona pri Tomažu pri Vojniku. Zvečer 13. 6.
1952 se je vlegel s prižgano cigareto v prì'e-
Ijo in zaspal. Goreči ogorek je padel na zim-
nico^ ki je pričela goreti. Prenočeval je v pod-
strešni sobi pri Naraksu. Ljudje so pravočasno
opazili dim in preprečili razširitev ognja. Ko-
štomaj je bil obsojen na 8 mesecev znpora.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo dušev-
no zaostalost obtoženca.
Kmecl Marijan je pri popravilu svoje hiše
v Pondorju pri Vranskem rabil cement, kate-
rega je vzel podjetju »Slovenija-ceslc«. Vzel ie
vsega 15 vreč, od katerega je podjetje dobilo
vrnjenega 10 vreč. Obsojen je bil na 2 me-
seca zapora.
Brezposelni šofer Križnik Konrad iz Trbovelj
je prišel 18. 9. 1952 iz zapora, ki ga je od-
služeval zaradi tatvine. Ze 25. 9. 1952 je na-
pravil ponoćni obisk v mlekarni v Trbovi;
in vzel najmanj 13.600 dih gotovine. Nato je
še dvakrat vlomil v mlekarno in je bil ob
tretji priliki zasačen. Obsojen je bil na dve
leti strogega zapora.
Stran 6
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 4. aprila 1953
Stev. 13Ì
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA  VeCELJU
TOKRAT  PA TRIBUNA NE  GRAJA
Navajeni ste bili, da tribuna samo
graja in opozarja na napake. Res, to je
tudi njena naloga, vendar pa bo danes
Tribuna izrekla nekaj pohval.
Začnimo z izložbami. Priznati mo-
ramo, da so izložbe trgovskega pod-
jetja Volna lepe. Želeli bi, da bi pod-
jetje Volno posnemala še ostala pod-
jetja. Tudi Ljudski magazin prejme
pohvalo, ker je zamenjal šipe v svo-
jih izložbah. Ali niso izložbe lepše?
Samo nekaj truda je bilo treba, pa
je šlo. Tudi prodajalci v tem podjetju
so postali prijaznejši.
Imamo tudi nekaj novih prodajaln
in gostišč. Podjetje Sadje-Zelenjava
je uredilo čedno prodajalno v Stane-
tovi ulici, Jugovinil v najožjem centru
mesta, tovarna čevljev Jadran v pa-
saži, Vino-Koper pa je s svojo lepo
restavracijo gotovo dalo nekaj pobude,
da je pričel MLO z ureditvijo restav-
racije Pošta in Beli vol. Tudi Mladin-
ska knjiga urejuje moderno knjigarno
in čujemo še o raznih preureditvah
in modernizacijah.
Nikakor ne smemo prezreti pri po-
hvali gradnje stanovanjskih blokov v
Kocbekovi ulici, pri Gledališču in ob
Dečkovi cesti ter ureditev Cankarjeve
ulice. In končno mora tribuna pohvaliti
še sebe. Po mestu se pojavljajo nove
plakatne deske, sicer z veliko zamudo,
pa vendarle.
Tako. Hvale dovolj. Tribuna, tvoja
naloga je, da opozarjaš na napake, ne
pa da hvališ. No včasih pa naj bo kaka
izjema.
Celjani so se predramili. Celje po-
staja lepše. Zelo počasi, pa vendarle.
PLOT OB SKLADIŠČU BETONA
Beton ima svoje skladišče v Ulici
29. novembra in ob tem skladišču ze-
lo majav plot in tudi zelo lep napis,
katerega pa tudi pri najboljši volji ne
moreš več precitati.
Res je, da imajo Betonovci sedaj pol-
ne roke dela na gradbiščih — vseeno
pa bi mogoče le zmogli kar mimogrede
popraviti plot in obnoviti napis.
ŠKROPILNI AVTOMOBIL
Čeprav smo šele v zgodnji pomladi,
imamo že prahu dovolj po naših več
ali manj slabih cestah. Tudi škropilni
avtomobil se je letos že prikazal na
ulicah, da prežene prah. Ogledovali
smo si starčka in se vprašali, če bo
vzdržal še letošnje leto? Tega bi si za-
gotovo ne upal trditi. Mislim, da je
srčna želja vseh Celjanov, da ne bi
omagal.
Pregledali smo letošnji mestni pro-
račun, da bi našli postavko za nabavo
novega škropilnega avtomobila. Pa je
nismo našli. No, letos je res še več
bolj nujnih izdatkov, za prihodnje leto
pa bo treba ugrizniti v to ne preveč
sladko jabolko in kupiti nov škropilni
avtomobil. Merodajni naj mislijo o tem
in o pravem času.
PLOČNIK
PRED MESTNIM ODBOROM
Pred novim poslopjem Mestnega ljud-
skega odbora je lep širok pločnik, ki
pa neha ravno 3 m pred pločnikom so-
sednje hiše. Tam je bila vso zimo lepa
luža in tudi ob prvem dežju ne bo
drugače. Mogoče bi pa MLO le naročil
Upravi za ceste, da dokonča tiste ubo-
ge tri metre pločnika.
OBČNI ZBOR
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA
Sredi meseca aprila bo redni letni
občni zbor Olepševalnega društva, ki
naj bo res javna tribuna prebivalcev
našega mesta in na katerega že danes
vabimo Celjane. Cas in kraj občnega
zbora bomo objavili v prihodnji šte-
vilki.
Telesna vzgoja in šport
Zadnji nastopi našilr športnilcov
z nastopom pomladi je nastalo izredno razgi-
bano življenje naših športnikov, ki vsak dan
prihajajo na igrišča, da se preko vestne vadbe
pripravijo za razna tekmovanja. Vmes pa kori-
stijo vsako nedeljo, da preizkušajo svoje moči
z raznimi nas];rotniki.
V Celju >;o tokrat nastopili kegljači Kladi-
varja proti mariborskemu Braniku v borbi za
zadnje točke v kegljaškem prvenstvu Slovenije
v mednarodnem slogu. Celjani so bili uspešni
proti oslabljenemu moštvu Branika in dosegli
krepko zmago s 117 keglji razlike. Zmaga je bila
odločena že po prvih treh kegljačih, kjer so do-
mačini dosegli že tolikšno prednost, da jih Bra-
nikovci niso mogli več doseči. Od vseh nasto-
pajočih je bil v tem srečanju najboljši Celjan
Gerdina s 405 podrtini keglji. Kladivar je do-
segel 2241 kegljev (Hrastnik 369, Marinček 591,
Gerdina 406, Vanovšek 379, Karadjole 371, Tru-
glas 325), Branik pa 2124 (Malovražič 364, Hoče-
var 336, Smaka 342, Godnič 325, Vrečko 561, Ko-
bal 596). Celjani so se kljub tej zmagi pomak-
nili v lestvici za eno mesto nižje in začasno
»bivakirajo« na 4. mestu.
Nogometaši Kladivarja so v nedeljo zopet raz-
^öselili prijatelje nogometne igre. Nogometaše
Samobora iz Zagreba so odpravili kar z dvo-
številčnim rezultatom — 10:2 (5:1). Celjani so
zlasti v drugem polčasu predvedli pravo eksibi-
cijo, kjer so z lepo igro in točo golov zadovo-
ljili še tako razvajene gledalce. Lahko trdimo,
da je celotno moštvo zadovoljilo s svojim zna-
njem. In ko se med nogometnimi strokovnjaki
vedno bolj postavlja v ospredje vprašanje kako
sestaviti moštvo za predstoječa tekmovanja v
slovenski ligi, v kateri bo prav prvo srečanje v
Mariboru proti Železničarju odločilno za vrh
lestvice, lahko po zadnjih nastopih ugotovimo,
da starejši igralci kažejo solidno formo in zna-
nje, ki ga ni podcenjevati. Zlasti velja ta ugo-
tovitev za Catra in Dobrajca, ki iz nedelje do
nedelje dokazujeta, da še nista za »staro šaro«.
Vsa čast mladim igralcem, ki se vedno bolj in
bolj uveljavljajo, vendar prav v odločilnem
srečanju ne bi bilo umestno vršiti težjih opera-
cij. Tudi m-ladina je dosegla visoko zmago s
Prvomajskim iz Zagreba kar s 6:2 (5:0). Nič
čudnega, če v Beogradu malo drugače gledajo
na naše mladinsko moštvo in ga po pisanju
»Borbe« prištevajo med najboljša mladinska mo-'
štva v državi. Neuradno smo čitali v časopisih,
da bo mladina Kladivarja kot edino slovensko
moštvo sodelovalo v Zagrebu na velikem med-
narodnem mladinskem turnirju v mesecu maju.
Lepo priznanje od najvišjih nogometnih orga-
nov! ~ Nogometaši ŽŠD Celja so bili v gostih
v Štorah. Kovinarji- pa so bili na domačem igrj-
šču uspešnejši. Mladinci so se razšli z neodloče-
nim rezultatom 0:0, pri prvih moštvih pa so
Storjani dosegli zmago s 5:2 (2:1). — V Celju
pa se srdito borijo med seboj nogometaši celj-
skih srednjih in strokovnih šol za prehodni po-
kal Kladivarja. Zadnje tekme so dale naslednje
rezultate: 1. gimnazija : Učiteljišče 5:1 (2:0),
II. gimnazija : Vajenska šola 2:1 (1:0), 1. gimn'. :
II. gimnazija 5:5 (2:1) in IKŠ : Učiteljišče 1:1
(1:0). Tudi objavljeni rezultat II. gimnazije :
Učiteljišče 7:1 ni pravilen in se glasi 1:1! Naj-
več izgledov za osvojitev prvega mesta imajo
nogometaši 1. gimnazije, teoretično možnost pa
še IK.'^ in II. gimnazija. 2oga je okrogla, pa bo-
mo videli čez dober teden dni vrstni red posa-
meznih šol. Tekmovanje se namreč že pгibIi^
žujc kraju . . .
Celjski atleti so v nedeljo nastopili na prven-
stvu Slovenije v krosu. Kar 58 jih je odšlo v
Kamnik in so predstavljali najmočnejšo ekipo.
Takole nekam prepričani smo bili v njihovo
moštveno zmago, no |^ so tokrat prisenetili atle.
ti Odreda iz Ljubljane, ki so osvojili naslov
ekipnega prvaka Slovenije. Celjani so popolno-
ma odpovedali pri mladincih C kategorije, kjer
je Odred dobil toliko prednosti, da je tudi
ostali atleti niso mogli več nadoknaditi. Pri mla-
dinkah je prepričevalno zmagala Celjanka
Siamnikova, Velejeva je dosegla 5., Glinškova
?.. Ocvirkova pa 6. mesto. Kot ekipa so mladin-
ke dosegle prepričevalno zmago z 41 točkami
pred Odredom s 27 točkami. Pri članicah je za
atletske strokovnjake bila preii»nečenje tega
tekmovanja Celjanka Belejeva, ki se je zvrstila
na 2. mesto, takoj za renomirano Blaževo (O).
Celo Joštova je po daljšem času bila uspešna in
je v tej kategoriji dosegla 4. mesto. Zmaga pri
članicah je pripadala Odredu s 33 točkami, sledi
pa Kladivar s 26 točkami.
Pri mladincih C ni nobenega Celjana v ospred-
ju. Prav tej kategoriji je Odred nabral kar 78
točk, Kladivar pa samo 31! Pri starejših mla-
dincih so zopet dosegli zmago Celjani — ekipno
in v posameznikih. Zmagal je talentirani Vi-
potnik, ki mu sledi tudi Celjan Gajšek. Reno-
mirani Belšak (O) je zasedel šele 4. mesto, če-
prav so ga smatrali za favorita! V tej kategoriji
so Celjani nabrali 99, Odred pa 92 točk. Člani
so tekmovali v dveh skupinah. Na krajši progi
jc zmagal Špacapan (Žel. Lj.), Celjana Prelog
in liane pa sta dosegla 4. in 5. mesto. Naslov
ekipnega prvaka v tej skupini je zopet pri-
padlo Odredu s 45 točkami, sledi Kladivar s
34 točkami. Nk progi 7 km je naš Mlinaric
izgubil naslov prvaka prav tesno, in to samo
zaradi slabega finiša, v katerem pa je Kranjc
(O) pravi mojster. Tudi v tej skupini so Od-
redovci beležili svojo zmago s 4 točkami pred-
nosti pred Kladivarjem 40:56. In če seštejemo
vse posamezne kategorije za absolutnega prva-
ka Slovenije v krosu, dobimo sledeče razmer-
je: 1. Odred 46, 2. Kladivar 55, 5. Železničar
(Lj.) 20, 4. Železničar (Mbr) 15.5 točk itd.
Upajmo, da bodo atleti Kladivarja imeli več
sreče na državnem prvenstvu v krosu prihod-
njo nedeljo v Subotici.
Ne smemo še preko vidnega uspeha naših
telovadcev, ki so v nedeljo nastopili v Ljub-
ljani ob proslavi 90-letnice prvega telovadnega
društva v Sloveniji. Hus Branko je tekmoval
izven konkurence v kategoriji članov, kjer je
le za 10 stotink točke ostal za zmagovalcem
Šubicem iz Jesenic (58,10). Popoln uspeh pa so
dosegli naši mladinci I. razreda, kjer je Ve-
ber Tine prepričevalno dosegel prvo mesto s
60.95 pred Skazo iz Hrastnika s 57.77 točkami
in se tako uspešno revanžiral za zadnji poraz
v Celju z razliko par za polne tri točke! Na-
darjeni Zavodnik je dosegel častno tretje me-
sto. Travner pa 7. mesto. Zadnji uspehi naših
mladih orodnih telovadcev nas veselijo tem
bolj, ker smo v tej športni panogi prav v Ce-
lju zadnja leta močno šepali in nismo korakali
vzporedno z   uspehi naših ostalih |portnil^pv.
Novo
sredstvo
za
izboljšanje
zemljišč
Pred nedavnim
je neka ameriška
kemična tovarna
iznašla novo sred-
stvo za izboljšanje
zemlje, ki ga ime-
nujejo hrilium.
Krilium je ke-
mična spojina iz
skupine tako ime-
novanih polielek-
trolitov, ki so raz-
topljivi v vodi, Z
njim nadomeščajo
prirodni humus
(črnico). En kilo-
gram k ril i um a
lahko nadomesti
200 kg humusa. Z
njim pravzaprav
spreminjajo slabo
zemljo (težlio, ne-
porozno, glinasto,
muljaste) v visoko
plodno. To ni umetno gnojilo, ker ni-
ma hranljivih snovi, vendar je njegovo
dejstvo še učinkovitejše. Krilium dro-
bi gručasto in lepljivo zemljo ter ta-
ko omogoči vsesavanje velikih količin
vlage in zraka ter razraščanja korenin.
V nasprotju s humusom ni podvržen
bakteriološkemu razpadanju, zato je
njegovo dejstvo tudi dolgotrajnejše. Po-
izkusi so pokazali, da seme hitreje
vzklije, korenina, steblo in listje se
močneje razraščajo, pridelek pa je tudi
za polovico večji.
Na sliki vidite dve rastlini, od ka-
terih se je leva že razcvetela, ker je
zemlji primešan krilium, druga pa je
posejana istočasno, le brez njegove pri-
mesi.
OBJAVE IN OGLASI
Podjetja, ustanove^ sole роавог!
Prodajamo bukova drva fco vagon ali po želji na mesto potrošnje. Cene zmerne.
Vse informacije dobite pri: GOZDNEM GOSPODARSTVU, CELJE Tel. 20-55
VPISOVANJE
Vpisovanje otrok v prvi razred osnovne šole
se vrši na I. in II. osnovni šoli v Celju v
ponedeljek, dne 6. aprila in v torek, 7. aprila
od 8. do 11,  ure.
Vpisujemo otroke, ki so rojeni 1, 1946, Otro-
ke naj pripeljejo k vpisu starši, S seboj naj
prinesejo rojstni list otroka.
Upravi L in II. osnovne šole.
SPREMEMBA AVTOBUSNEGA REDA
»Avtobusni promet Celje« spreminja s 6. IV.
1955  avtobusni  vozni  red na  sledečih  progah:
Avtobusna proga Celje—Laško
Odhodi iz Celja ob 9.00, 13.20 in 17. uri.
Odhodi iz Laškega ob 9.55, 15.55 in 17,50 uri.
Avtobusna proga Celje—Dobrteša vas—Prebold
Odhodi iz Celja ob 5.15. 7,15 do Prebolda,
iO,15 do Žalca, 12,00, 14.50, 16,00 18,00 in 20,15
do Dobrteševe vasi in ob 17,00 do Prebolda,
Odhodi iz Dobrteše vasi ob 6.20, 12.45, 15.10,
16.50, 18.50 in 20.45, odhodi iz Prebolda ob 8.05
in 14.15 uri; odhod iz Žalca ob 10.40 uri.
Avtobusna proga Celje—Vojnik—Strmec—
Frankolovo
Odhodi iz Celja do Vojnika: 8.00, 10.50, 12,50
ob nedeljah, 18,00 in 20,50 uri; do Strmca:
6.00 in 14.50 uri ob delavnikih; do Frankolo-
vega: 15.15 in 20.50 uri.
Odhodi iz Vojnika: 8.50, 11,00, 15,00, 18,50 uri.
Odhodi iz Strmeča: 6.50, 15.00.
Odhodi iz Frankolovega: 6.15 in 15.45 uri.
Avtobusna proga Celje—Štore—Šentjurij:
Odhodi iz Celja do Štor: 5.20. 7.50. 11.50,
15.50,  15.50,  17.50,  19,50; do Šentjurja: 9.50,
Odhodi iz Štor v Celje: 5.50, 7,45, 11.45, 14.10.
15.45, 17.45 in 19.45; iz Šentjurja ob 10,00 uri.
Uprava,
NAJDENO
Neugotovljenega dne v mesecu novembru
1952 je bila neki ženski v Ljudskem maga-
zinu v Celju ukradena denarnica s 700 din
gotovine in neko pogodbo. Denarnica s 400 din
gotovine se je našla. Na cesti v Tremarjih je
bila najdena avtomobilska guma št, 900—20
znamke »Dunlop«. Lastnika naj se javita z do-
kazilom o lastništvu na ONZ Celje-mesto, soba
štev. 70._____ , _       _......_...... .
PUTNIKOV  POSEBNI  VLAK  V  MARIBOR
Na nogometno  tekmo  Železničar Maribor   -
Kladivar   Celje.  Odločilna  tekma  za  vstop  v
slovensko-hrvaško ligo. Cena prevozu 150 din.
Prijave in informacije pri Putniku.
Vsakdo   se   lahko   udeleži,    četudi   ni   člaTr
»Kladivarja«.
POSREDOVALNA PISARNA s premičninami
in nepremičninami, Ljnbljana, zastopnik Pukl,
Celje, Ložnica 38, proda po zelo ugodni ceni
hiše, vile, parcele v centru kakor v okolici
Celja. Kupi takoj in plača ilubro eno- ali
dvostanovanjsko hišo ali malo posestvo v oko- ^
lici  Celja,   v Žalcu  ali  v Konjicah. "i
DRUŠTVO UPOKOJENCEV podružnica Celje
vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor,
ki bo v nedeljo, dne 12. aprila 1955 ob 9. uri
v dvorani Ljudskega gledališča Celje.
ŠOFERJA za osebni avtomobil iščemo. Pisme-
ne ponudbe je poslati na: Trgovinska zbor-
nica Okraj Celje-okolica.
PRODAM parcelo v Celju in voz platoner (cno-
vprežni).   Naslov v  upravi lista.
PRODAM pettonsko prikolico v dobrem sta-
nju.  Kmetijska zadruga, Ljubečiia.
PRODAM lepo  lovsko   obleko  za  srednjo  po-
■ stavo.   Pečolar  Štefan,   Lava   9,   Celje.
PRODAM   T)isalni   stroj   »Fortuna«.   Naslov   v
upravi lista.
PRODAM štcdihiik s kurjavo in z električnimi
ploščami.  Naslov  v upravi lista.
PRODAM 4 ha gozda v Kamčiču, Libo je. Po-
jasnila daje Skoberne, Liboje.
PRITLIČNE HRUŠKE še dobite pri učitelju
Petraku, Lava 57, Celje.
VEČJO NJIVO blizu Celja (ravna lega, odlič-
na zemlja) dam v večletni zakup. Naslov v
upravi lista.
■ *Mlv\JAM enosobno komfortno'stanovanje v
mestu, za enako vredno na perferiji. Pisme-
ne ponudbe na upravo lista.
POMOČ v gospodinjstvu dvakrat tedensko ra-
bim.   Naslov  v   upravi lista.
OPOZARJAM,  da  nisem  plačnica  dolgov  svo-
jega   moža,   Kolenc  Adolfa,   ker  je   hiša,  ki
stoji   na   zcmlii   mojega   očeta,  moja  osebna
,4.   Kolenc Anica,  Rečica ob Savinji.
REVIZIJSKI ODDELEK OZZ y Celju, Titov trg
št. 7-1 ima  telefonsko številko 26-65.
TAKOJ ZAPOSLIMO večje število delavcev pri
delih v kamnolomu, drobilcu in proizvodnji
apna. Stanovanj nimamo na ra/.polago.
Apnenik »Pečovnik«, Celje
Kupujemo slovenske antikvarične knji-
ge (Modra ptica. Hram, Dobra knjiga
itd.) v vseh količinah
Knjigarna - papirnica - antikvariat
Drž. založba Slovenije, podružnica II.
Celje, Stanetova ulica 10
IZJAVA
Podpisani Smrečnik Severin, uslužbenec iz
Celja, Plečnikova ulica, obžalujem in prekli-
cujem vse žaljive izraze, ki sem jih izrekel
dne 2. 12. 1952 napram Zadravec Dragu, rav-
natelju Lesno-prcdelovalnega podjetja v Сд-
Iju. Smrečnik Severin
Celje, dne 51. 5.   955.
Tov. URANJEK NADA, trgovska pomočnica
pri poslovalnici »Turist« v Celju, ni od ni-
gar pooblaščena kakor tudi ne od nje določe-
na oseba, zbirati kakršnih koli podatkov o
tovarišici Borštner Marjeti. Ulica 29, novembre
štev, 15, Celje, V nasprotnem primeru sledi
sodni postopek, Borštner Ivan.
RAZPORED NEDELJSKE DEŽURNE SLUŽBE
Dne 5. 4. 1955: tov. dr. Cerin Josip, Celje,
Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniške
dežurna služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj
Kinr O
KINO UNION CELJE
Od 51. 5. do 6. 4.: JARA GOSPODA, slovenski
film
Od 7. 4. do 15. 4.: GLAS DRUGEGA, franco-
ski  film
KINO  DOM CELJE
Od 51. 5. do 6. 4.: ENCORE, angleški film
Od 7. 4. do 15. 4.: CANTIFLAS - MUŠKETIR
mehiški   film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob  16.,  18.  in 20. uri.
V začetku maja bo izšla enajsta izpopolnjena in pomnožena izdaja
knjige
Felicita Ш1± SLOVENSKA KUHARICA
Dejstvo, da je bila 10. izdaja tega priljubljenega gospodinjskega
priročnika v glavnem razprodana že v dveh mesecih, je najboljše pri-
poročilo za to najboljšo in najobširnejšo slovensko knjigo o kuhanju.
Nova izdaja bo ustrezala vsem dejanskim potrebam, pa naj gre za
pripravo preprostih, a okusnih jedi v družini ali za jedilnike v hotelih
z mednarodnimi gosti. Vsaki že izurjeni kuharici in gospodinji bo drago-
cena svetovalka, začetnicam pa nepogrešljiv in zanesljiv učbenik za
strokovno izobrazbo. KER JE PRIČAKOVATI, DA BO TUDI NOVA 11.
IZDAJA KMALU RAZPRODANA, JE PRAV, DA SI JO ZAGOTOVITE
Z NAROČILOM VNAPREJ.
Cena v platno vezani knjigi je din dOO.—. Zunanji naročniki dopla-
čajo še din 30.— za poštnino. Prednaročnikom nudimo ugodnost plačila
v dveh obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo ob oddaji naročila, z na-
kazilom druge polovice kupnine z dodatkom za poštnino jim je knjiga
zagotovljena in jo prejmejo takoj po izidu. S plačilom vnaprej si pri-
hranite višje stroške za pošiljatev s povzetjem. Denar nakažite na naš
tekoči račun pri Narodni banki FLRJ, podružnica za Slovenij, številka
604-T-68. Navedite na zadnji strani položnice ki jo dobite pri vsakem
poštenm uradu, da se nanaša plačilo na 11. izdajo »Slovenske kuharice«.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD
Ljubljana
Poštni predal 163