Št. 290 V Ljubljani, nedelja dne 18. decembra 1910. Leto 1. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah in praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. ~~ Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niitvn mesečno K 1*—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18*—, polletno K fr—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlfitvo Je v Frančiškanski ulici št 8. Dopisi se pošiljajo saedništvu, naročnina upravništvu. Ne-ftanklrana pisma »e ne sprejemajo, roko> piši se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša* nju popust. Za odgovor se priloži znamko Odkrita beseda k položaju nižjih uslužbencev mestne občine ljubljanske. Če tudi je bivši ljubljanski občinski svet lahko ponosen na lepe uspehe, ki jih je dosegel vobče za povzdigo slovenske prestolice, vendar moramo brez ovinkov priznati, da je imel pri vsem tem le malo zanimanja za posebne interese posameznih stanov. Naravnost čudovito malo so kazali gospodje socijalnega smisla in sočustvovanja do nižjih slojev. Nočemo razmotrivati kdo je bil v resnici kriv te smeri v bivšem občinskem svetu, ali večina, ali posamezniki, dejstvo pa je, da se to naziranje še danes na eklatanten način kaže v stanovskem položaju nižjih uslužbencev ljubljanske mestne občine. Mestno policijsko stražo, mestni delavci, užitninski pazniki ter drugi uslužbenci teh vrst, so v takem položaju, da smatrajo čisto opravičeno ljubljansko mestno občino za svojo mačeho. Neverjetno je, da je napredni občinski svet šele lansko leto uvidel neobhodno potrebo, da odpravi neznosno službeno razmerje pri užitninskih paznikih, ki so imeli po dnevi in po noči nevzdržema po 24 ur službe in nato le 12 ur prostega časa za počitek, pri trudapolnem delu pa še malenkostno plačo. Hud je bil takrat boj za užit-ninske paznike. »Narodna delavska organizacija,* napredno časopisje, kakor tudi vodstvo stranke, je z vso odločnostjo stalo na strani trpinov in zahtevajočih. Doseglo se je skrajšanje službenega časa za '/» in ustvarila se je podlaga, da se užitninskim paznikom razmere v bodoče tako urede, kot to zahtevajo razmere in čas. Obupen je položaj mestne policijske straže. Dočim se je uradništvo in tudi že magi-stratne sluge postavilo na stališče državnih uslužbencev, ima policija še danes naravnost nesocijalno in nemoralno službeno razmerje, plače pa take, da so v sramoto tako velikega mesta kot je Ljubljana. Ne smemo pozabiti, da je policijska služba na magistratu ena najnapornejših. Samo dejstvo, da mora policijski stražnik po 200, ali še več Moči na leto prebdeti na prostem, v mrazu, dežju, vročini, ob vsakem vremenu in ob vsakem času, že zadostuje za ilustracijo ■jihovega položaja. Ob plači 1000—1300 K maj živi stražnik v času splošne draginje, preživlja sebe, ženo in marsikdo še 7—8 otrok. Največja krivica pa je, da imajo mestni policijski stražniki ob vstopu v mestno službo skoraj isto plačo kot po službovanju 20. ali 30. let. Nevzdržne so tudi službene razmere v kolikor so straž-aiki na milost in nemilost izročeni tiranskemu šefu. Ravno tako žalosten je položaj mesilih delavcev. Bivši občinski svet se je nevzdržema izgovarjal s pomanjkanjem denarja, prin-cipijelno pa ni bil proti temu, da bi se tudi naj nižjim kategorijam mestnih uslužbencev zvišale plače. Bal se je le povečati občinske doklade, ki bi zopet razburile davkoplačevalce. To pa je bilo napačno stališče! Šele letos se je ojunačil in zvišal mestne doklade na 35 °/o, kar je še vedno majhen odstotek v primeri z drugimi mesti. Rad nikdo ne plačuje doklad, vendar pa je ljubljansko občinstvo že toliko zavedno, da je sprejelo povišanje doklad, dobrovedoč, da so potrebne, z mirno krvjo. Da bi bivši občinski svet doklade povišal že pred 10 leti, bi lahko odpravil vse nedostatke in odpomogel tudi opravičenim zahtevam nižjih mestnih uslužbencev. Prav je, da je stiskal bivši občinski svet in ni razsipaval denarja tako brezsmiselno kot to delajo klerikalci pri deželnem odboru, ki bodo deželo spravili |e v bankerot. Prav pa ni, da je vendat le preveč stiskal in da je to delal na račun nižjih sloje'v! Odkrito besedo smo povedali in stvar obrazložili tako, kakor je. Rečemo pa, da mora biti prva skrb prihodnjega občinskega sveta odpraviti neznosno službeno razmerje prej Imenovanih nižjih uslužbencev mestne občine ljubljanske. Ker je absolutna večina v prihodnjem občinskem svetu narodno-napredni stranki zagotovljena, zato bo ravno nanjo padla naloga, da to zadevo izvede. Naša dolžnost je, da se pri izberi kandidatov, oziroma na ljudi, ki bodo tudi te želje ne le upoštevali, marveč tudi obljubili, da jih udej-stvljo. Vsekako je vodstvo narodno-na-predne stranke poklicano, da še pred volitvami zavzame k temu vprašanju stališče in ga tudi javno razglasi. SpleSii pregled. Kabinet. Kakor poroča »Našinec*, ki ima informacije od strani posl. Hrubana, bo novi kabinet sestavljen pred 15. januarjem, ker ni mogoče, da bi demisijonirano predsedstvo kabineta stopilo pred delegacije, ki bodo imele svoja posvetovanja 18. januarja. Tudi se bo baje napravil skrajni poskus, da se snide češki dež. zbor čimpreje. Interesirani krogi upajo, da se^bo ta poskus posrečil. Ustanovila se bo stalna spravna komisija in obe davčni predlogi bodeta predloženi v obravnavo. Nato bo v stalni spravni komisiji prišlo na vrsto češko nemško vprašanje. Da bodo ta pogajanja še dolgo trajala, je naravno. Gre se le za metodo, po kateri bi se jih zopet spravilo v tek. Poljaki baje silijo Čehe na Dunaju, naj odstopijo od svojega pretiranega, ne- sprejemljivega stališča, enako baje groze Nemcem, da ne bodo z njimi kooperirali v nobeni večini, ako bodo nepodajni in trmasti. Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je sklican na 20. t. m. in ima nalogo najprej obravnavati o indem-nitet, potem o proračunu. Vesti, da se namerava sabor razpustiti, niso resnične. Merodajni krogi sploh ne nameravajo motiti nadaljno delo sabora, posebno ker večina stoji na ustavni podlagi ter je upanje, da bo sabor izvršil svojo nalogo. Reciprociteta zagrebške univerze. Vsled velikih demonstracij, ki so se pojavile pretekli teden med hrvaškim dija-štvom v Zagrebu za reciprociteto zagrebške univerze, je akademični senat ponovil svojo staro zahtevo, da mora imeti zagrebška univerza enako vrednost z drugimi avstrijskimi univerzami, in da so nje izpiti enakove-ljavni. Pastirsko pismo avstrijskega eplskopata. Avstrijski episkopat je izdal daljše pastirsko pismo, v katerem govori o zadnjih škofovskih konferencah na Dunaju, o verski nevednosti in mlačnost ter o javni nenravnosti, ki se baje širi bolj in bolj. Seveda se bori pastirski list tudi proti modernizmu, ki je postal v zadnjem času največje strašilo v katoliški cerkvi, in se ostro obsoja Nathanov govor zoper papeža. Končno se vernike poživlja k zvestobi do prestola in cesarske hiše in izpolnjevanju božjih dolžnosti. Tako se dotika pastirsko pismo vseh raznih stvari, le da ima javnost cerkvi še važnejših povedati. Spor med francoskimi rojalisti. Zaradi napadov od strani »Action Francais* se je vojvoda Orleanski izjavil, da ne mara nikakih zvez s komitejem niti z direktorji lista »Action Francais*, dokler se ne podvržejo njegovim zapovedim. Enako njegovi podložniki ne smejo imeti nikakih stikov z .Action*. »Action Francais* pa se neče podvreči. Svota, ki je na razpolaganje za boj proti grofu de la Regle znaša čez 103.000 frankov. Neka zbirka znaša 9000 frankov. Mnogi načelniki rojalističnih komitejev so se vsled zadnje izjave vojvode Orleanskega odpovedali svojih mest in so se pridružili kot solidarni z »Action*. Kreta. Vlada na Kreti se obotavlja objaviti zadnjo noto velevlasti, ker se boji nemirov, V oni noti namreč velevlasti priznavajo turško oblast nad Kreto in ne priznavajo sklep narodne skupščine, ki, je ponovno izrekla željo, da pride Kreta pod grško oblast. Dnevne vest!. Politično In prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi danes, dne 18. decembra 1910. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Antona Steinerja naOpekarski cesti shod narodno - naprednih volllcev in volilk krakovsko-trnovskega okraja. Na shodu bosta govorila deželna poslanca gg. dr. Tavčar in dr. Karel Triller. Ker je shod splošno važnega pomena, se ga gotovo udeleže vsi volilci in volilke okraja, ki jim je kaj mar občna in lastna korist. Zato vsi na shod, da daste primeren odgovor na infamno natolcevanje in žaljenje izza klerikalnega shodiča, ki se je vršil pred kratkim v znani Kotnikovi gostilni na Opekarski cesti. Politično društvo za kolizejski okraj priredi danes, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne shod pri Goršetu na Marije Terezije cesti. Govorila bodeta dr. Tavčar in prof. Reisner. Kako klerikalci agitirajo. Dr. Zajc zbira užitninske paznike — one namreč, ki hočejo prihajati na njihove shode — in jih napaja z vinom, ki ga gotovo ne plačuje iz svojega žepa, ker tako požrtvovalen mož gotovo ni. Uboga »Slovenska Straža!* Na Štefetove laži v včerajšnjem »Slovencu" o sodni obravnavi povodom tožbe g. Sl. Škerlja proti lastniku našega lista odgovarjamo samo s suhim dejstvom, da je sodišče zavrnilo tožbo in obsodilo toži-telja g. Škerlja na plačanje vseh stroškov. Prava katoliška laž je Štefetova trditev, da lastnik našega lista noče plačati g. Škerlju zasluženih provizij. Sicer pa naše občinstvo dobro pozna Štefetovo resnicoljubnost in za to — punktum. Imenovanje. Finančni minister je imenoval finančnega komisarja dr. Rudolfa Sajovica podtajnikom v finančnem ministrstvu. Imejte usmiljenje z njimi t Božični prazniki stoje pred durmi! Niso to prazniki le bogatinov, prazniki so tudi revežev. — Vsakdo izmed njih bi si rad privoščil vsaj nekoliko boljšega od vsakdanjega slabega. Kakor drugod, postaja tudi naš ljub^anski trg zlasti v prihodnjih dneh živahnejši. Iz dežele, iz ljubljanske okolice se dovaža in donaša ob tej priliki primerno več živeža in za praznike primernih dodatkov. Prazniki so poljedelca in producenta glavna bera dohodkov, ob taki priliki se blago preje in dražje spravi v denar, Da, pa tudi najdražje! In to je ravno tisto, kar ne le, da se nam ne zdi prav, nego to je tudi tisto, kar po vseh človeških in božjih postavah res ni prav. Že ob priliki velikonočnih praznikov smo v posebnem članku opozorili na to protihumano, protisocijalno izkoriščanje konsumentov od strani producenta. Zakaj se mora ravno ob praznikih LISTEK. MICHEL ZE?ACO: Otroci papeža. Roman iz rimska zgodovine. [189] »Pojdiva v Rim!* je vzkliknil Ragastens. »Tvoj nasvet je dober.* »Počakajte malo, gospod. Na vašo glavo je razpisana nagrada . . . Dajte torej, da vas spravim v neko hišo, kjer boste prav tako varni, kakor ste bili v gostilni »Pri vilicah*. Med tem pa pojdem jaz v mesto ter vam poizvem vse, kar bo potrebno.* Ragastens je majaje z glavo zajahal Kapitana ter se brez odgovora spustil v dir proti Večnemu mestu. Spada-cappa mu je sledil, ves potrt, da mora gledati svojega gospodarja v takem brezmejnem obupu. Na hvalo izbornosti svojih konj sta bila četrti dan zvečer pred rimskimi vrati. Čim se je bližal velikemu mestu, je Ragastens opažal nenavadno gibanje. Rimska okolica, navadno pusta in žalostna je mrgolela od prihajanja in odhajanja ljudi, ki je imelo povsem vojniški značaj. Naposled je stopil v Rim, ne brez burnejšega utripanja srca. Na tihem trepetaje, je jezdil mimo Palače Smeha, ki je stala v mrklem molčanju. In spričo nje ga je porazil nenavaden prizor: šipe na oknih so bile pobite, kipi, ki so krasili stebrišča, prevrnjeni . . . palača je bila videti opu-stošena. Sicer pa je vse mesto nudilo čuden pogled. Po ulicah so tekale trume meščanov, oboroženih s halepartami in meči; nekateri so tudi nosili arkebuze. Ne da bi ga kdo nadlegoval, je Ragastens jezdil skozi te gruče, ki so postajale tem številnejše in tem glasnejše, čim bliže je prihajal središču mesta. »Kaj praviš o vsem tem?* je vprašal Spadacappo, ki je hodil poleg njega. »To pravim, gospod vitez, da so vrli Rimljani po vsem videzu siti svojega suženjstva. Služnost ima svoje vrline, tega ne maram tajiti: ona varuje narod potrebe, da bi moral mislili in ukrepati sam zase. Tako se človek naveliča vsega, tudi sreče, da mu reže vladar jermene z života.* Ragastens ni odgovoril; zopet se je bil spomnil, da je Primavera v rokah Lukrecije Borgia. In za vsako ceno je trebalo izvedeti, kje se skriva Lukrecija. Po ovinku je prišel Ragastens do svojega nekdanjega bivališča — do krčme pri »Lepem Janu*. Zajahal je na dvorišče ter skočil s konja. Ko je dični krčmar Bartolomeo videl prihajati jezdeca, je skočil proti njemu; toda obstal je in zazijal od presenečenja: »Gospod vitez de Ragastens!* je zamrmral. »Da, jaz, dragi gospod Bartolomeo . . . Kako da vas moj prihod tako preseneča? . . .* »Nič me ne preseneča, gospod ... a pravzaprav — res je! . . . Če pomislim, da so vas dali ti falotje, bor-gijski, obsoditi! Toda zares, vi ste eden izmed njihovih najhujših sovražnikov . . . Kolika čast za mojo krčmo! . . . Živel gospod de Ragastens, sovražnik Cezarja Borgija!...* Krčmar bi bil še dalje tako glasno izražal svoje navdušenje, da ni planil Ragastens k njemu ter ga prijel za uho. »Mojster Bartolomeo,* mu je dejal, »poslušajte v lastnem interesu, kaj vam zdaj-le povem: ako ne prenehate kričati moje ime, odrežem uho, za katero vas držim/ »Molčal bom," je zatrdil Bartolomeo. »Potem bova dobra prijatelja. Dajte mi torej tisto sobico, ki se odpira na Tibero . . .* »Nikakor ne! Gospodu vitezu dam samo najlepšo sobo svoje gostilne — tisto, ki jo imam samo za kralje in cesarje!* Toda Ragastens je ponižno vztrajal v svoji zahtevi, da hoče imeti isto sobico, kjer je prebival takrat, ko je prišel v Rim . . . Bila je polna njegovih spominov, in najsi je bil naš junak še tako malo sanjarski, vendar se je udajal tistemu otožnemu čaru, ki ga človek okuša, kadar si obuja spomine o svoji preteklosti. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je bil Ragastens plavač prve vrste; Tibera je bila že enkrat njegova pot v svobodo, in tudi zdaj se ji je namerjal izročiti, ako bi bilo prišlo kako prenaglo presenečenje. Še tisti večer je Ragastens pričel svoja poizvedovanja; in Spadacappa je bil njegov vodnik. Toda vse je bilo brezuspešno. Cez teden dni, ko je bil pretaknil Rim in njegovo okolico, je bil še prav tako kakor prvi dan brez najmanjšega podatka, ki bi mu bil mogel pokazati sled Lukreciie Borgia. Ragastens je čutil, da se ga loteva malodušnost. Nič več se mu ni zdelo verjetno, da bi mogel najti Lukrecijo in s tem tudi Primavero. Ta teden dni je preživel v čimdalje hujši, čimdalje vročičnejši tesnobi srca. Ves ta čas se je razvijal upor Rimljanov po običajnem tiru; narod je zdaj oblegal Sveto-angelski grad. Deveti dan je jahal Ragastens mimo razvalin Palače Smeha. Dospevši na trg je zapazil črno oblečenega možička, ki je slučajno dvignil oči in pri tem spoznal viteza. »Gospod de Ragastens!* je vzkliknil. ------------------------------ (Dalje.) Vaše zdravje si ohranite 1 Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko .Elza-fluid* Dvanajsterica za poBkušnjo 5 kron Iranko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elaa-trg št. 264 (Hrvatsko). vse najobčutneje podražiti? Ni li breme splošne draginje že več kot dovolj težko zlasti za srednje in nižje sloje? Čemu to breme ravno sedaj, ko ga morajo najbolj občutiti ravno ti od gmotnega blagra najmanj obiskani stanovi, s povišanjem tržnih cen, s slabejšim blagom še bolj obtežiti? Ljudje božji, vi namreč producenti, uvažujte baš te dni suho denarnico konsumenta-meščana, imejte pred očmi, da vse to vaše podraženje živil najbolj zadene reveže; privoščite jim z zmernimi cenami vsaj to redko veselje do božičnih praznikov. Res je, tudi vi, producenti, imate iste želje, iste pravice, a rotimo vas, nikar ga ne skušajte vživate na račun mestnega malega konsu-menta, na račun revežev. Imejte raje ravno ob tej priliki usmiljenje z njimi — pomislite, da so tudi ti reveži — vaši! Slovensko deželno gledališče. Danes v nedeljo popoldne ob 3. drugič in zadnjič v sezoni Tolstega drama »Vstajenje" (za lože nepar); — zvečer točno ob 7. drugič opereta »Jesenski manever" (za par-abonente). Ta opereta se poje pred božičnimi prazniki le še enkrat^ ker v soboto (božični večer) ni predstave ter pade praznik Sv. Štefana na nemško gledališče. — Z dveh strani je prejelo ravnateljstvo slov. gledališča vprašanje, kdaj se ponovi opera „Tannhauser\ Ker je bila že peta predstava te opere prav slabo obiskana, bi se ponovila le kakšno nedeljo zvečer, ako se priglasi z dežele kaj več gostov za to opero. Morda bi bil primeren dan 25. t. m. Ravnateljstvo prosi, da se društva in posamezniki z dopisnicami prijavijo takoj, da se jim prostori reservirajo. — V božičnih počitnicah se bodo pele opera »Janko in Metka" ter opereti „Grof Luksemburški" in »Jesenski manever". Božič je tu. Na Kongresnem trgu je kar čez noč vzrastel diven gozdič sveže duhtečih božičnih drevesc. Mala in velika, lepa in skromna, kakor jih kdo potrebuje in kakor jih kdo more — plačati. Ta pojav na Kongresnem trgu ne opominja le nas, nego vsakogar, kdor gre tam mimo, na veselo vest: božič je tu! Planine v božični sliki. Po dolgem megleno-oblačnem odmoru so se včeraj dopoldne razgrnile naše ljube planine. Pozdravile so nas v njihovi novi belosnežni obleki, v veličastni božični sliki. »Schulvereinske" vžigalice v Novem mestu. Prodajalec nemških »Schulverein-skih" vžigalic ni Haiden, temveč Paul Heider, mesar in prodajalec prašičjega mesa v Novem mestu. Slovenska knjiga v češkem prevodu. V Založbi E. Beauforta v Pragi je izšla te dni 258 str. obsegajoča zbirka novel FranaGovekarja»0, te ženske* v češkem prevodu J. Kofrona pod naslovom »Oh, ty ženy!" Knjiga je lepo opremljena ter ima med tekstom štiri originalne ilustracije. Prevod je jako skrben, lahko razumljiv ter ga priporočamo onim, ki se hočejo na lahak način praktično učiti češkega jezika. Cena broširana K 160, vezana K 2 80. Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k mesečnemu zborovanju, ki se bode vršilo v sredo, dne 21. decembra ob pol 6. uri zvečer v prosekturi deželne bolnice. Dnevni red: 1. Dr. Homan: Purpura ful-minans Henoch. 2. Dr. vitez Bleiweis Trste-niški: O merjenju krvnega tlaka. 3. Demonstracije. Poštni promet za Božič in za Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile te-le odredbe: Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vožne pošte od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Mali listek. Slovensko deželno gledališče. »VSTAJENJE". Drama v štirih dejanjih s predigro. Po L. N. Tolstem spisal Henri Bataille. V proslavo spomina velikega misleca L. N. Tostega je ravnateljstvo uprizorilo včeraj njegovo »Vstanj enje", dramati-zovano po znani firmi g. Henri Bataille j a. Ravno .Vstajenje", ta prekrasni tendenciozni roman, v katerem naglaša Tolstoj svojo filozofijo vseobče ljubezni in odpuščanja ter obvezne odgovornosti za vsako dejanje, ravno ta roman daje veličastno primero največje umetniške harmonije, največje konsekventnosti in občudovanja vredne duševne zrelosti. Počenši od prvih novel pa do svojih filozofskih in estetskih spisov išče Tolstoj ' vedno le resnico in boga: silno antipatijo kaže do vsega, kar je človeštvu neprirod-nega, neresničnega in umetnega oz. umetno vzgojenega. Tolstoj je kakor Ibsen v prvi vrsti neizprosen kritik človeške družbe; posvoji analystični methodi razkraja vse ljudske misli in dejanja v njih sestavine, ki se zbirajo na anodi in kathodi njegovega Občinstvo se zato nujno opozarja v svojem lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda pošiljatve v kolikor mogoče, že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se jih bo dalo tisti dan odpraviti. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če je treba, ime ulice, hiš. štev., nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še eden popolnoma enak naslov, ker se jo na ta način lahko odpošlje tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarjajo na pošiljatve, ki so podvržene vžitnini. Pri takih pošiljatvah ki gredo v mesta, kjer je uvedena vžitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd. je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah (kilogrami, litri, komadi) po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve ročneje dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa na splošni promet neugodno upliva. Za pošiljatve do 5 kg je dostavnine 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je, plačati dostavnino za vsakega posebej. Če poravna pošta užitnino za stranko, plača za to prejemnik 20 v pristojbine za vsak paket. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolkov na prostor, ki je odmenjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora plačati naslovnik naknadno poštnino. Jutranja izdaja »Slovenskega Naroda" preneha izhajati z novim letom. Maščevanje tatinskega lovca. Anton Furlan iz Pušče je bil radi tatvine na ovadbo I. Zupanca star. iz Javorovič kaznovan, vsled česar se je hotel nad njim maščevati. Vzel je puško in odšel na mesto, kjer je 12 letni Zupančev sin Janez cepil drva in ustrelil nanj. Zadel ga je v levo oko in obe roki ter ga nevarno poškodoval. Nedolžnega sina so odpeljali v bolnico v Kandijo, napadalca pa izročili sodišču. 13 aretacij. Ljubljanska policija je od predvčerajšnjem popoldne do včeraj ponoči aretirala 13 oseb in sicer tri moške radi beračenja, dva radi prepovedanega povratka. Dalje so bile tri osebe aretirane radi razgrajanja, dve pa radi brezposelnosti. Neka ženska je bila aretirana vsled postopanja, ena vsled tatvine. Na južnem kolodvoru je stražnik zasačil 23 letnega delavca Alojza Dolenca iz Košiče, ko se je hotel odpeljati v Ameriko, ne da bi poprej zadostil svoji vojaški dolžnosti. Večina aretovancev je bila policijsko kaznovana, drugi pa so bili odgonskim potom odposlani v domače kraje, ali pa izročeni sodišču. Nesreča. Jernej Lavrič in njegov brat iz Gor. Polja sta sekala v gozdu drva. Posekana bukev se je podrla na drugo bukev, nakar sta tudi to podžagala. Ko sta do sredine prežagala se taista nenadoma pre- ostrega duševnega aparata, prožarjene skozi in skozi po intenzivni magnezijevi luči njegovega psihološkega slikanja. Analiza Tolstega pa je razentega postavljena tudi na široko bazo neprestanega opazovanja in ravno ta okolnost ga je napravila za prvaka realistične povesti. Methoda njegovega psihološkega slikanja je torej že od vsega početka eksperimentalna; ta važna konstacija vsebuje obenem tudi razlago, zakaj se ravno Tolstoj prav do smrti še vedno ni izčrpal. Značaj in svetovno nazi-ranje Tolstega sta se v različnih fazah njegovega razvoja različno formovala: mladostna dela so topla in vsa svetla, polna vere in upov, ljubezen veje iz njih in življenje: poznejša dela pa so temna in hladna, zastrupljena po dihu otopelosti in otrpnenja, ki more izvirati le iz izrazitega materijalizma in brezupnega pessimizma. V to kategorijo gre uvrstiti tudi »Vstajenje", ki pa se loči od drugih v to vrsto spadajočih del po nekaj svetlejših nuancah in toplejših momentih; zlasti konec se dosti občutno razlikuje od konca, ki bi zgrajen na istih premisah, vendarle bolj karakteri-zoval Tolstega v tej dobi. Dramatizacija tega romana je za ruti-novanega dramatika oz. dramatizatorja jako hvaležna. Nepravično bi bilo odrekati g. Batailleju njegovo znano in priznano umet- kolje in udari Jerneja po desni rami in rebrih, ter mu taiste zdrobi, vsled česar je po dveurnih bolečinah umrl. Moteno spanje. Predvčerajšnjem ponoči je policija napravila po mestu pogon za različnimi sumljivimi elementi. V nekem hlevu na Dunajski cesti je zasačila nekega postopača in ga odvedla na stražnico. Pritožbe krakovskih in trnovskih že starih ciparjev.** Res sma mi krakovski ciparji slabe čase dočakal. Že več kuker sto let so že naši predniki stari ciparji cipe lovil, pa jim ni jh nim ni nubeden branu lovit. Zdej letaš sa se pa kar gspudi naenkrat za taku mejhna stvar kar pomujal taku deleč, d sa nam tem revnim ciparjem še ta veselje in tudi ta dobiček, k sma per cipah kej zaslužil kakšne krajcarje pa tud našm ternovskem brajnovkam, so ti gspudi odžerl ves profit k sa kakšen krajcar zaslužile. Zdej je taku na svet, de ta reven folk že ne more nč veselja na svet imet, le za ta bogatince je vse dovoljeno. Letaš sma kar naenkrat mi ciparji krakovski in ternovski bral v nemških cei-tengah Pieperfang ferboten. K pa per nas ne znama in na zastopma nemšk, nisma dober vedel, kaj je to. Pa sa peršel gspudi, da sa nam vzel ves orodje za cipe lovt. Pol.sma šel pa mi ciparji k gspudem v kan^jja, pa sma prosil za nas ciparski ceih nazaj. Pa sa rekel, d bo šel vse tu naše orodje v muzevm; zdej nej eden premi-sel, kakšna pravica je na svet, kaku delajo bogatinci pa ta višji gspudi s ta revnim ludem, kar vse je prepovedan. Kakšna škoda imam jest; več kuker en finfar sa m vzel. 500 limanc pa 2 ravšelna za cipe in nov procak. Pa nisma nič nazaj dobil. Reven folk je povsod zatiran in zaničevan. Nam revnim ludem so zdaj še ta nedolžen veselje vzel, ki smo ga imel, ki smo se o nedeljah zabavali s tičjim lovom. No so pa za Lahe dobro naklonili seveda za Trnovčane in Krakovce je škoda. Naj gremo v Trst. Na trgu se dobijo razno verstni tiči naprodaj, ki imajo tam ta reven ludje stem kupčijo in imajo koncesije, z mrtvimi in živimi tiči kupčijo. Le pri nas na Kranskem je ta revnim ludem vse prepovedan, d b se ja nobeden človk na zaslužu kakšen krajcar. Grozno je to zatiranje lucva revnega v Trnovem in Krakovem. Gospodom vse privoli se da plačajo le nekoliko svotice A mi pa revni ciparji smo povsod preganjani. Eden za vse trnovske in krakovske tičarje, Žabarje in ciparje. *) Priobčujemo to pritožbo v izvirniku, kot smo jo prejeli. Razne vesti. * Poplavljenja. V Liguriji na Laškem divja strahovita povodenj. Škoda je ogromna. Poštna zveza z drugimi kraji se vzdržuje potom različnih čolnov. Bivši ruski minister za zunanje zadeve Izvolski, ki je odpotoval na svoje poslaniško mesto v Pariz, je moral obstati v mestu Alassis, ker mu je na-daljna pot zaprta. Tudi na južnem Francoskem je neprestano deževje napravilo velikansko škodo. Železniški tir je na mnogih krajih popolnoma razdrt. Promet je zelo oteškočen. * Rodbinska tragedija. V mestu Ravena v Italiji sta se brata Alojzij in Franc niško zmožnost, ali tu pač treba, da kon-statujemo, da je roman na svoji poti iz prvotne oblike v dramo izgubil marsikaj, predvsem pa — to povdarjamo — predvsem duh in kolorit izvirnika. Razumemo in popolnoma uvažujemo, da se je moral dramatizator, g. Henri Bataille, ozirati na diverzne stereotipne norme teatralne tehnike in opremiti različne scene z različnimi učinkujočimi gledališkimi efekti; ne moremo mu pa prihraniti opravičene graje, da se je v splošnem vse premalo oziral na narodni t. j. specifično ruski značaj, temveč ga v ogromni večini slučajev nadomestil z osladnim surogatom nekaknega mednarodnega duševnega kostuma. Da pri tako ne-ženiranem ravnanju trpi tudi umetniška kvaliteta originala, vsaj v očeh nepoznavalcev izvirnika, je zelo naravno. Ko so pred leti uprizorili Tolstoj-Bataillejevo »Rčsurrection* v pariškem gledališču theatre Odeon, je očital g. F e 1 i x Duquesnel, znani kritični grand-seigneur javno g. Batailleju, da »invo-lontaire il a discreditč la littč-rature russe devant tout le monde". , Ako bi hoteli izreči čisto brezobzirno sodbo, bi mogli reči, da je ustvaril francoski dramatizator iz pretresujočega romana nekakšen sentimentalen melodram, nekakšno umetno mavrico, obstoječo iz peterih čisto Fiamenglio, ki sta že dolgo let živela v najboljših odnošajih, pred kratkim radi rodbinskih razmer sprla. Včeraj se je prepir med obema tako zelo poostril, da sta se spopadla med seboj z orožjem. Starejši brat Alojzij je potegnil za bodalo in ž njim usmrtil svojega mlajšega brata in dva strič-nika. Nato je pograbil samokres in še sebe ustrelil. Ta žalosten dogodek je vse sosede strahovito razburil in presenetil, zlasti ker sta bila oba brata povsod zelo priljubljena radi svoje poštenosti in prijaznosti. * Strašna nesreča na volilnem shodu. V mestu Dundrun na Angleškem se je na nekem volilnem shodu zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala nebroj žrtev. Tam se je vršil namreč v nekem prostoru, ki se je nahajal nad hlevom, volilni shod! Ko je prišla koncem shoda resolucija na glasovanje, so navzoči volilci tako silno tolkli po tleh, da se je strop podrl in padel v hlev. Vsi volilci so popadali v znak na krave, ki so se nahajale v hlevu. Okolu 20 oseb je bilo težko, mnogo lahko ranjenih. Šest oseb je na mestu obležalo mrtvih. * Umor. Včeraj so našli veletrgovca Antona Adlerja, ki je odšel pred par dnevi v svoje gozdove, da bi tamkaj izplačal svoje delavce, v neki drevesni votlini blizu mesta Deva, mrtvega. Adler je imel s seboj čez 17.000 kron. Najbrže so ga na potu napadli roparji in umorili. Okolu njegovega vratu so našli vrv, s katero so ga morilci najprej zadavili, ga nato oropali in potem skrili v imenovano drevesno duplino. Morilcem so orožniki že na sledu. * Čudežni doživljaji navideznega mrtveca. Meseca oktobra lanskega leta je na zelo skrivnosten način izginil v Londonu 60 leten inženir James Rigway. Rig-way je odšel na potovanje, a ga ni bilo več nazaj. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna. Splošno mnenje je bilo, da je postal žrtev razbojnikov, ki so ga oropali in umorili. Proglasili so ga že za mrtvega in njegova rodbina je oblekla žalno obleko. Ko je te dni hotela njegova soproga odpreti testament, je dobila iz Vanocu-verja v Ameriki na njeno veliko začudenje pismo svojega moža. Naznanil ji je, da se nahaja v tamkajšnji bolnici in da bo najbrže moral vsled bolečin, katere mu je pri-zadjala operacija, umreti. Izjavil je dalje, da je svoje dni najbrže izgubil spomin, ker sam ne ve, kako je prišel v Ameriko. Sedaj pa je vodstvo imenovane boluice sporočilo gospej Rigway, da bo njen mož kmalu okreval, da pa obenem vedno sanjari o nekem umoru, katerega je izvršil. Inženir Rigway je namreč pri odhodu iz Londona zasledoval tata, ki mu je ukradel več tisoč kron, do Doverja. Ker mu je ob morskem obrežju tat grozil z bodalom, ga je v silobranu pahnil v morje. Kako pa je nato prišel v Vancouver v Ameriko, še sedaj ne ve. Iz strahu, da ne bi bil obtožen radi umora, ni hotel družini ničesar sporočiti od sebe. Žena je nesrečnežu takoj sporočila, da so tata potem rešili iz valov in naj se torej vrne domov. Ta poziv pa je inženir odločno odklonil in sporočil ženi, naj pride s celo družino k njemu v Ameriko. * Samo v Ameriki mogoče. V mestu Sycamore v Ameriki se je pred tamkajšnjo cerkvijo zbralo približno sto svatov, da bi prisostvovali poroki gdč. Gardner z Benjaminom Nelsonom. Nevesta je že stala pred altarjem in ženin bi moral priti vsak čas. A ni ga bilo. Poslali so po njega domov, a tudi tu ga niso našli. Vsi svati in nevesta so bili že v veliki zadregi. Tu pristopi k nevesti neki mladi gospod in jo prosi za roko. Nevesta se sramežljivo obrne proti njemu, ga ljubeznivo pogleda, potem pa reče: da. O dogodku so telefonično obvestili pristojno oblast, ki je zakon telefo- samostojnih slik; seveda ne smemo mavrici delati krivice: njene barve se zlivajo z lepimi prehodi druga v drugo, a dra-matizovano »Vstajenje* je sestavljeno brez upoštevanja gorenjega principa. V svrho dramatizacije je bilo tupatam potrebno primerno modifikovati Tolstojev izvirnik: nič ne ugovarjamo pesniški svobodi, ako original ne izgubi pri tem kaj bistveno važnih mislij in velepomembnih momentov; g. Bataille je izvolil z občudovanja vredno nonchalanco preiti celo preko nekaj temeljnih mislij na dnevni red. V treh slikah se je dramatizator kolikor-toliko točno naslanjal na Tolstega, a samo zato, da se v ostalih dveh tembolj oddalji od njega. Knez Nehljudov, simpatični junak romana, nositelj Tolstega idej o ljubezni, premagovanju egoizma itd. je v drami pravi pastorek; poleg Katjuše Mas-love je odločno vse preveč pasiven. Sicer se pa delo odlikuje na zunaj po dovršeni tehniki, kakor so sploh Francozi mojstri v dramatski arhitektoniki ter po lepi, mestoma pač nekoliko francozujoči dikciji. Ocena o gg. solistih in poročilo o današnjih dveh predstavah v torkovi številki. —a— nično dovolila. Nato se je vršila poroka, po kateri je nevesta izjavila, da hvali Boga, da ni prvi ženin prišel k poroki, ker je njen sedanji mož bil vedno edini pravi ljubljenec. ______________ t peževega dvorn. založnika lekarnarja G, Pic:ti v Ljubljani, Dunajska cesta. Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-| logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1-— 1 kg. | Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin. Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2—. Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin. Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj mehčajo sliz. Skatljica 20 vin. 11 škatljic K 2- .’ Naročila se točno Izvršujejo. d®—--------------------------------- — Kongresni priporoča Največja zaloga ženskih ročnih del] in vseh potrebščin. I Vezenje na rolo. Tamlrariranje. Flisiranje. Predtisfarija. Božična darila! Pred no sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le nri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špeeljahia trgovina najnovejših prccizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „11,-0“. Najvcč;a zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvclov ter briljantnih nuhltov itd., istotako ogromna izbira klna-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št.273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner*. Cenik zastonj in poštnine prosto! Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala, steklenica 7/i0 K 1'50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica 7/10 K 2-50 Najfinejše vino WERMOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni ZE^IECASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). Vsak vprašuje kje bi dobro in po ceni nakupil božična in novoletna = darila = Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, Srebro iti drage kamene kupujem ——— ali jemljem v zameno ——— Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po izredno nizki ceni. LTD. ČESUE Juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ul. -3. Oklic. V konkurzno maso zadruge „Agro-Merkur“ spadajoči I. v Ljubljani in Šiški se nahajajoči: 1. Konji, konjska oprava, vozovi in krma v sodno dognani cenilni vrednosti 2245 K • Z. Zaloga moke in otrobov v sodno dognani cenilni vrednosti 6594 K 63 h • nnmvn fn S V,"V S?dn0 4°gnani cenilni vrednosti 37.353 K 66 h s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cendnt vrednosti 11.552 K 54 h; 4. zaloga špecerijskega blaga v sodno dognani cenilni vrednosti 17.570 K 06 h- 5. zaloga konjaka, špirita in drožinke v sodno dognani cenilni vrednosti 12.329 59 K s kletarsko opravo in sodi v sodno dognani cenilni vrednosti 1211 K 66 h; 6. skladiščna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 2574 K 99 h; ’ 7. pisarniška in sobna oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 1397 K 08 h skupno ali vsaka zase. ’ II. v Trstu se nahajajoča: 1. zaloga blaga obstoječa iz moke, otrobov, ovsa, gnojil in raznih špecerij v sodno dognani cenilni vrednosti 15.066 K 65 h; J 2. skladiščna ter pisarniška oprava v sodno dognani cenilni vrednosti 737 K 90 h skupno ali vsaka zase se prodajo ofertnim potom kakor stojijo in ležijo. Konkurzna masa ne prevzame jamstva za kakovost in količino, pridržuje si pa Dra-vico, posamezne prazne sode in vreče ter kose oprave proti odbitku njih sodno doenane cenilne vrednosti od kupnine iz prodaje izločiti. Pismene ponudbe opremljene z 10®/0 vadijem, vložiti je pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 24. decembra 1.1. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 31. decembra 1.1. Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico došle do nudbe brez ozira na njeno visokost sprejeti ali odkloniti. F Ponudnik, kojega ponudba se sprejme, mora kupnino odštevši priloženi vadij takoi ko se mu naznani sprejem njegove ponudbe, v roke upravitelja konkurzne mase plačati’ Ako se plačilo kupnine točno ne vrši, zapade položeni vadij v korist konkurzne mase ter je konkurzna masa upravičena, od kupne pogodbe odstopiti. Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo in opravo tekom 8 dneh Drevzeti ter odstraniti. F Inventurni zapisniki leže pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št 140 Prepis inventurnih zapisnikov glede v Ljubljani in v Šiški se nahajajočih predmetov so na vpogled v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja, prepis inventurskega zapisnika v Trstu se nahajajočih predmetov pa v pisarni gospoda dr. I. Zencovicha c kr notarja v Trstu, Via S. Spiridione št. 6. Predmete v Ljubljani in v Šiški razkaže na željo podpisani konkurzni upraviteli predmete v Trstu pa gospod notar dr. I. Zencovich. F V Ljubljani, dne 16. decembra 1910. Dr. JOSIP SAJOVIC, advokat v Ljubljani, Gosposka ulica 3, kot upravitelj konkurzne mase zadruge »Agro-Merkur*. Išče se poslovodja za čevljarsko obrt. Vstop takoj. Margareta Trefoar Sv. Petra cesta št. 6. V nedeljo dne 18. t. m. dop. je trgovina odprta. ADlleSto sflatde oblet, 0. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5. Važno za vse urade in trgovce! Ličen stenski KOLEDAR 1911 je Izšel in se dobiva pri založniku FR. IGLIČ v Ljubljani Mestni trg št. 11. Cena samo 30 v, pri večjem naročilu popust. TfTffTfTfflTfTfr Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje Repše & Jeršek, Ljubljana, Stari trg20 priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v Izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin. Belo vezenje. vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke. 1...lCočna dela. ".■nagB-j.va Cene nizke. Stemajpllje Trsselh. -vret. S. MONDSCHBIN Dunaj I., Laurenzerberg št. 3. Stempel za datum 10 let 2 K. Žepni stempel od 1 K višje. _ aS-ILa.«**/* TPATUFIrtOU 414 črk K 2-80, če se denar pošlje naprej. Iipn& tUUMLIM ,,JrAJIUe , Društva 10% popusta. Zalog-a, n.aj no ve j šilx Numeniteure des Bates Machin (onipam, tfevv York. Iščejo se agentje! Ceniki zastonj. 2v£očUn.a, tr^orrlaaa 52-8 W Josipina Podkrajšek Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 najtopleje priporoča za jesensko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Perilo za dame in gospode. — Veliko izbero za vratnic, ovranlkov in manšet o v. IVogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd. s Produktivna zadruga Ij ubljanskih mizarjev r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej). Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršit je vsa mizarska stavbena dela* - Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. - • § I • • »i* •-•M* • • 1« • • • ••• « • t s 3 a 3 S Število naročnikov za Planinšekovo praženo kavo narašča od dne do dne. mb' Nad tisoče gospodinj jo kupuje. Velecenjena gospa! Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati! Planinšekova pražena kava 2C5E kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska e. 0. Največja božična G53 SSS s® ssj okasion prodaja v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. im Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. HUtimMHNIIHMHIHIMHIHIHlMIHIHimHNIMINMHHNIHNMMMiNUMHHNMM Tr ZLjj -ulToIo anl. Cementne cevi t vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. 85-35 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali spenita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska = ulica = MAKSIMILIJAN SART0RY : Ljubljana, Rožna ulica št. 15. : Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za : zobozdravnike. : m Glavna zaloga Vsak dan sveže žgana kava. gg rudninskih A. Šarabon, Ljubljana. voda Velepražarna kave z električnim obratom. Špecerijska trgovina na drobno in debelo. Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 kreditna Rezervni fond: K 450.000. Stritarjeva ulica štev. St. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4Vlo