ČRNO^BELEM
GLASILO CASOPISIMO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA—DNEVNIK
Leto XII	JUNIJ 1976	IZREDNA ŠTEVILKA
Delavec naj ima odločilno besedo
Povzetek uvodne razlage Toneta Krašovca o osnutku zakona 0 združenem delu na skupnem sestanku osnovnih organizacij
ZK LP in LD
Zakon sam je, kot najbrž že veste, 'jtzdeljen v tri dele, ki urejajo ekonom-odnose, samoupravno organizacijo :et uresničevanje samoupravnih pravic 'n obveznosti. Sam zakon ureja le te-'heljne možnosti, kar je toliko bolj pomembno, saj v javni razpravi ti temelji budijo možnost za široko kreativnost Pri oblikovanju lastnih rešitev v vsakem delovnem kolektivu ali drugi sredini, poudariti moram tudi, da je zakon o združenem delu temeljni zakon, zraven Pa bo izšla še vrsta vzporednih zakonov, 1 Pa so nekateri že izšli.
Glede na obsežnost samega osnutka ~akona se bom v svoji razlagi zadržal Predvsem pri družbenoekonomskih od-i ih, ker menim, da se boste v samo-Pravni organiziranosti in v uresniče-jaoju samoupravnih pravic sami najlaže našli. Bistvena prvina tega našega za-ona je v tem, da dohodek, ki ga ustvari slavec v delovni organizaciji, ostaja v VJ temeljni organizaciji in se edino v lahko izkazuje. S tem ustvarjenim °hodkom se potem pokrijejo potrebe lastni delovni organizaciji, koristimo pu ga tudi za druge potrebe, bodisi, da
gre za medsebojne povezave združenega dela v Srših oblikah in za nekatere skupne in splošne potrebe, predvsem za tiste, ki se pri nas v glavnem uresničujejo prek samoupravnih interesnih skupnosti. Zakon tudi še bolj določno izraza ustavno določilo, da lahko država intervenira in del dohodka z zakonom določi za posamezne potrebe, vendar samo v primerih, ko so ogroženi resnično elementarni interesi družbenega razvoj a.
ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
Vendar pa bi še omenil, da ta ustvarjeni dohodek ni samo last tistega, ki ga je neposredno ustvaril v temeljni organizaciji. Zakon sam pravi, daje nujno povezovati ta sistem združenega dela v integralni sistem celotne družbe, kar pomeni združevanje dela in sredstev v različnih oblikah. Drugi mehanizem, ki preprečuje drobnolastniško pojmovanje dohodka, pa je svobodna menjava dela. Tu poznamo dve obliki, in sicer prek interesnih skupnosti in neposredni do-
govori med združenim delom in družbenimi dejavnostmi.
Naslednji, sila pomemben mehanizem, je družbeno planiranje, ki je bilo pri nas dalj časa zapostavljeno. To pa nas je pripeljalo v položaj, ko imamo izredno dobro razvito predelovalno industrijo, zato pa šibko energetsko in surovinsko osnovo. Četrti mehanizem so samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ki dajejo delavcem v roke neposredno odločanje prek delegatov in delegatskega sistema.
Seveda pa ustvaijeni dohodek ni le plod živega dela, temveč se tu odraža tudi gospodarjenje s sredstvi, kar imenujemo minulo delo. To je na kratko ekonomska definicija dohodka, vendar pa ob njej ne smemo pozabiti tudi na njegovo družbeno vlogo. Torej dohodek v eni temeljni organizaciji ni samo rezultat dela tistih delavcev, ki so tam konkretno delali, ampak je bilo treba poprej ustvariti ustrezne družbene pogoje. Za normalno ustvarjanje dohodka v temeljni organizaciji so potrebni kvalificirani delavci, strokovnjaki, zagotovljeno varstvo otrok, zdravstveno varstvo itd., kar vse opredeljuje družbeno vlogo dohodka.
BOJ ŽE BIJEMO
Pri vsem tem pa je izredno pomemben boj, ki ga že bijemo, in sicer do-
končna izpeljava zavarovanja plačil in pa obračunavanje dohodka po plačani realizaciji. To pa zato, ker se šele s tem zagotavlja delavcu, da bo z ustvarjenim dohodkom dejansko tudi razpolagal, saj bi sicer še vnaprej samo manipulirali s fakturami, v resnici pa bi uporabljali dohodek drug od drugega. Nijvečkrat pa je to v praksi tako, da tisti, ki je najmanj ustvaril, živi na račun drugega.
Iz tega pa sledi, da se bomo odslej vsako leto morali samoupravno sporazumevati tudi o ustvarjenih dohodkih, ne pa le, kot dosedaj, samo o delitvi osebnih dohodkov. Ob takem pomenu dohodka je jasno, da zakon o združenem delu zagotavlja nujno enakopravnost pri delitvi dohodka za vsako temeljno organizacijo in skupnost na enotnem jugoslovanskem trgu. Če pa se bo kljub vsemu temu pojavil trenutni monopolni položaj, ki ga bodo vsilili naravni pogoji ali trzni položaj, potem bo
Nadaljevanje na 2. strani
SAMOUPRAVLJAVCI!
SMO NA ZAČETKU NEČESA NOVEGA
Analiza uresničevanja ustavnih določil v TOZD Ljudska pravica in TOZD Ljubljanski dnevnik ter predvidene spremembe samoupravnih aktov na podlagi določil osnutka zakona o združenem delu
Tokrat ste dobili v roke iz-redno številko našega internega glasila „Čmo na belem“ in pri-‘°go , .Problemi združenega dela ~ reševanje teh problemov v osnutku zakona o združenem ^eln in naloge sindikata avtorja Dušana Bogdanova.
Za izdajo te posebne številke srno se odločili zato, da bi vam Posredovali gradivo za javno razpravo o osnutku zakona o Z(jruženem delu. Uredništvo je skušalo zbrati gradivo, ki naj bi Vas dobro informiralo in v ta namen objavljamo uvodno raz-ago Toneta Krašovca, ki jo je niel na skupnem sestanku osnovnih organizacij ZK obeh UZD, nadalje analizo uresničevanja ustavnih določil v Ljud-1 pravici in Ljubljanskem nevniku ter predvidene spre-embe samoupravnih aktov na Podlagi določil osnutka zakona Združenem delu, dohodkovne znh°SC V osnutka novega °na ter naposled še stališča Tn°7Vnih ■ organl™cij ZK obeh rn, lo, ki so lahko izhodišče za azpravo.
dlako bo potekala razprava?
V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu bomo dajali delavci pripombe, stališča in predloge ustno na vseh sestankih, ki bodo organizirani v ta namen. Prav tako pa bo morala biti zagotovljena tudi možnost dajanja pismenih pripomb, stališč in predlogov k osnutku zakona ali pa za konkretne rešitve v naši samoupravni praksi. Te pripombe bosta do 15. avgusta sprejemala odbor, ki vodi javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu ter izvršna odbora obeh sindikalnih organizacij Dnevnik in Ljudska pravica.
Na vsa nejasna vprašanja bomo skušali odgovoriti s pomočjo občinske komisije, ki je zadolžena za vodenje javne razprave v občini. Vsak delavec pa bo obveščen o usodi njegove pripombe: ali je bila sprejeta, oziroma zakaj ni bila. Več o javni razpravi o novem osnutku zakona o združenem delu pa bomo objavili v naši septembrski številki glasila ,,Cmo na belem
ODGOVORNI UREDNIK
Za uresničevanje ustavnega koncepta združenega dela in družbenega sistema kot celote je zakon o združenem delu najpomembnejši sistemski zakon. Z njim bodo napravljeni odločilni in dokončni koraki v spreminjanju oblasti v imenu delavcev v oblast samega delavskega razreda in delovnih ljudi.
Osnutek zakona o združenem delu opredeljuje temeljno organizacijo združenega dela kot temeljno samoupravno skupnost delavcev, v kateri uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Pravica dela z družbenimi sredstvi je osnovna pravica delavcev v združenem delu, iz te pravice pa izhaja pravica delavca, da na podlagi dela s sredstvi in zaradi zadovoljevanja svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov svobodno in enakopravno z drugimi delavci upravlja svoje delo ter pogoje in rezultate svojega dela.
Izr te splošne in vsebinske opredelitve lahko izvedemo vprašanja, na katera moramo odgovoriti: kako daleč smo že v delovni organizaciji ČTP PRAVICA-DNEVNIK in v obeh TOZD Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici pri uresničevanju teh, v ustavi in osnutku
zakona o združenem delu zapisanih načel in določb.
Iz vpisa v gospodarskem registru izhaja, da tako delovna organizacija kot tudi obe TOZD izpolnjujeta ustavne in zakonite pogoje za poslovanje in prav-no-politični obstoj. Konstituiranje je bilo izvršeno 21. januarja 1975. Vsaka TOZD ima statut in samoupravne splošne akte z vseh področij, ki urejajo izpolnjevanje ustavnih in zakonitih pravic in dolžnosti delavcev. Na ravni delovne organizacije pa so delavci obeh TOZD sklenili samoupravni sporazum o združitvi in sprejeli statut delovne organizacije.
Pri spremembah, ki jih uvaja osnutek zakona o združenem delu na podlagi ustavnih določil, se moramo zavedati, da smo na začetku nečesa novega. Zato bo treba ponovno preveriti in na novo določiti naš položaj v združenem delu. Spremeniti bo treba organizacijsko in samoupravno zgradbo in seveda na novo sprejeti samoupravne akte. Tvorno bo treba sodelovati pri urejanju vseh problemov in predlagati vsak po svoji moči in sposobnosti najprimernejše rešitve. V tem je zakon, katerega osnutek je v javni razpravi, bistveno nov. Njegove od-
Nadaljevanje na 2. strani
Dohodkovni odnosi v luči osnutka zakona o združenem delu
Nujno je, da v OZD Pravica-Dnevnik izdelamo skupen srednjeročni razvojni program, ki bo osnova za naše nadaljnje delo in podlaga za medsebojne dohodkovne odnose
Delavec naj ima odločilno besedo
Če želimo primešati dohodkovne odnose sedaj in v bodoče med TOZD Tiskarna L P in TOZD Dnevnik, moramo ugotoviti, da bo po sprejetju zakona o združenem delu prišlo do bistvenih sprememb. Pri tem skušajmo obrazložiti, kakšno je stanje sedaj, ker bomo edino tako lahko prišli do primerjave, ki jo prinaša osnutek.
Že pri samem prehodu iz klasičnega načina tiska z uvedbo IBM in nove rotacije sta obe TOZD pokazali interes pri skupnem vlaganju in skupnem razreševanju investicijske politike, kar seje pokazalo za pozitivno. To sodelovanje se je nadaljevalo v obojestransko korist obeh temeljnih organizacij s podpisom dolgoročne pogodbe o poslovno-teh-ničnem sodelovanju z vsemi ugod-
nostmi. Skupna vlaganja, predvsem v časopisni obrat TOZD Tiskarna, so pomembna za TOZD Ljubljanski dnevnik, da pridobi na kvaliteti, tako Dnevnika kakor Nedeljskega. Doslej med temeljnima organizacijama ni prišlo do nesporazumov, ker smo vedno našli skupen interes, prav tako pa tudi dokazali, da v sodelovanju lahko dosegamo boljše poslovne rezultate. Odstopljena sredstva med temeljnima organizacijama so bila odstopljena za določen čas v določen namen in s pogodbo določena obrestna mera. Medsebojne obveznosti so bile vedno v redu in pravočasno poravnane.
In kaj nam prinaša osnutek zakona o združenem delu na tem področju? Sodelovanje obeh temeljnih organizacij v organizaciji združenega dela z združevanjem dela in sredstev. Odpirajo se
Smo na začetku nečesa novega
Nadaljevanje s 1. strani ločbe niso dokončne, temveč se oblikujejo - oblikujemo jih vsi.
Najprej naj omenimo nov samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. V samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo so v zvezi s samoupravnim sporazumom o združitvi dela zlasti pomembna vprašanja o skupnih zadevah in interesih, ki se uresničujejo v delovni organizaciji, koordiniranju delovnega procesa, sprejemanju skupnega samoupravnega plana in razvojnega programa in usklajevanju planov in temeljnih organizacij. Natančneje bo torej treba določiti na ravni delovne organizacije skupne osnove in merila za urejanje določenih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov. Glede na enoten delovni proces v delovni organizaciji pri tiskanju Dnevnikovih izdaj v Tiskarni Ljudske pravice bo treba izdelati stalno obliko investiranja in delitve dohodka in seveda ključ za sodelovanje, kar smo doslej lahko urejali s sklepanjem pogodb ob običajnih kreditnih pogojih.
Upoštevati moramo načelo, da se mora ustvarjeni čisti dohodek TOZD vedno tudi vrniti vanjo. Osnutek zakona prinaša natančnejšo opredelitev dohodka, ki ni več „last“ TOZD, temveč je kot rezultat družbene delitve dela družbeni dohodek, ki hkrati omogoča zadovoljevanje vseh potreb delovnih ljudi. Po novem mora biti sicer zagotovljen tolikšen osebni dohodek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, vendar pa smo vsi delavci dolžni sodelovati pri ustvarjanju in delitvi dohodka.
Ustrezno bo treba prilagoditi vse sporazume, ki določajo naloge in odgovornost posameznih delavcev. Pri tem je važno poudariti tudi odgovornost delegatov - ne samo tistih delavskega sveta, temveč tudi tistih, ki se preko delegacij za samoupravne interesne skupnosti in
CRNO°BELEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica — Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
družbenopolitične skupnosti vključujejo v samoupravljanje širše družbene skupnosti. Odločamo namreč o razvoju, nalogah in financiranju celotne skupnosti in ne samo temeljne ali delovne organizacije.
Zato bomo morali dosledneje opredeliti odgovornost delegatov v samoupravnih organih in delegacijah, dosledneje izpeljati delegatski sistem, na novo določiti vsebino samoupravnih sporazumov, opredeliti in razmejiti vsebino neposrednega in posrednega odločanja.
Ustanoviti bo treba novo koordinacijsko skupino za upravljanje in načrtovanje skupnega dohodka. Podrobneje bo treba določiti obvezne kazalce za zagotovitev pravilnega in enotnega izkazovanja rezultatov poslovanja, za kar osnutek zakona predvideva sklenitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osnovah načrtovanja.
Ta prikaz je imel za cilj opozoriti le na najbolj temeljne spremembe, naloge in izhodišča in predvsem še na možnost in dolžnost , Jc roj iti svojo usodo". Smo torej na začetku nečesa novega in imamo možnost in pravico spreminjati in sodelovati. Vsak mora prispevati svoj tvorni del in seveda nositi tudi odgovornost za rezultate dela.
možnosti, da temeljni organizaciji skupno ustvarjata dohodek, ker skupno in s svojim delom ustvarjata proizvod. To je tako imenovana fazna proizvodnja. Seveda pa moramo pred tem uresničiti in se dogovoriti za cilje: v kakšen namen •bomo združevali sredstva, pogoje in način združevanja dela in sredstev ter vzajemne pravice, obveznosti in odgovornosti pri pridobivanju dohodka.
Tako bo zagotovljen medsebojni vpliv pri razvijanju poslovne in razvojne politike OZD, prevzeto skupno terjanje rn skupna odgovornost glede povečanja produktivnosti dela v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga morata temeljni organizaciji podpisati. S samoupravnim sporazumom je treba ugotoviti, po kakšnih merilih in za kakšno obdobje bomo razporejali skupni prihodek. To obdobje naj bi bilo praviloma daljše, in sicer za dobo, kot se sprejema srednjeročni plan. Že tako bodo zagotovljeni pogoji za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejše in učinkoviteje izkoriščanje družbenih sredstev pri delu ter.za zmanjšanje materialnih in drugih stroškov poslovanja. Takšen skupni prihodek se praviloma razporedi takoj, ko je dosežen, in sicer hkrati na obe temeljni organizaciji. To je potrebno zaradi tega, da ne bi ustvarjali anonimnih družbenih sredstev.
Za sredstva, ki jih temeljni organizaciji združujeta v skupnem mteresu, se s samoupravnim sporazumom dogovorita pod kakšnimi pogoji bodo vrnjena in kdaj ter za kakšen cilj so namenjena.
Zato je nujno, da v OZD PRAVICA - DNEVNIK izdelamo skupen srednjeročni razvojni program, ki bo osnova za naše nadaljnje delo, prav tako pa zagotovilo, da bomo s spremembo vseh samoupravnih aktov obeh TOZD in OZD v duhu osnutka zakona o združenem delu uredili tudi medsebojne dohodkovne odnose, ki bodo zagotavljali, da nobena od temeljnih organizacij ne bo prišla v neenakopraven položaj.
Vse to je za našo OZD pomembno in po dosedanji praksi sodelovanja med temeljnima organizacijama z nekaj dobre volje izvedljivo. Brez težav prav gotovo ne bo šlo. Pri tem pa nam mora biti vodilo skupen cilj in boljši rezultati celotne OZD.
Nadaljevanje s 1. strani
ta ekstra dohodek tudi natančno opredeljen in razporejen.
Pomembna postavka pri opredeljevanju dohodka, pridobivanju dohodka ia osebnega dohodka je tudi minulo delo, kar potrjuje ugotovitev, da se lahko dohodek ugotavlja samo v temeljni organizaciji. Prav prek tega elementa pa bomo lahko kasneje izgradili konkretnejša merila za nagrajevanje delavcev, kar hkrati tudi pomeni, da minulo delo nikakor ne moremo uveljavljati za deset, dvajset let nazaj, vendaf pa bo nujno, da z dnem, ko bo zakol pričel veljati, uredimo te stvari.
EKONOMSKA
SOLIDARNOST
Naslednji pomemben element samil1 družbenoekonomskih odnosov v zdru ženem delu pa je tudi ekonomski ele ment solidarnosti. Ta solidarnost se iz raža že pri pridobivanju in delitvi druž benega dohodka, pri njegovem razporejanju, pri delitvi sredstev za osebne dohodke in pri skupni porabi. Zakon pojmuje solidarnost na ekonomskem temelju predvsem tako, da se vsaka celica združenega dela, družbe, vsaka temeljna organizacija, ki zaide v težave, usposob' za normalno produkcijo in gospodarjenje s pomočjo drugih. Tako lahk° prične ustvarjati ustrezne dohodkovn1’ učinke in zagotovi razvoj sebi ter hkrati prispeva svoj delež za splošni družben1 razvoj.
Druga oblika solidarnosti se izraža v skupnih rezervah v temeljni organizacija ko zakon priporoča, da se združijo taksne rezerve na ravni, recimo, delovne organizacije in ko vsaka TOZD točno ve, koliko je njenih rezervnih sredstev ter soodloča o uporabi teh sredstev-Najširša oblika solidarnosti pa je tis*1 del sredstev, ki jih izloča temeljna organizacija za skupne družbene potrebe 1,1 jih danes poznamo kot socialno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, osnov no zdravstveno zavarovanje kmetov podobno.
Stališča ZK — osnova za nadaljnje delo
Iz razprave skupnega sestanka 00 ZK in 10 ZS Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika
Drugega junija so se sestali na skupnem sestanku člani osnovnih organizacij Zveze komunistov Ljudska jjravica in Ljubljanski dnevnik ter izvršnih odborov sindikalnih organizacij obeh TOZD, da bi analizirali uresničevanje ustavnih določil ter predlagali stališča oziroma predloge za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu za poglobitev samoupravnih odnosov; to naj bi bila podlaga za razpravo na skupnem sestanku osnovnih sindikalnih organizacij obeh TOZD konec meseca. Udeležba na sestanku ni bila zadovoljiva, zato tudi ni bilo moč sklepati o predlogih. Kljub temu pa se je v razpravi izoblikovalo nekaj stališč, ki so lahko dobra osnova za nadaljnje delo.
V razpravi je bilo rečeno, da so odnosi med obema TOZD dobri, vendar jih je treba razvijati naprej, pri čemer je zakon o združenem delu dobra spodbuda in tudi usmeritev. V razpravi je bilo rečeno, da je samoupravljanje v Ljubljanskem dnevniku od oddelka do oddelka različno razvito, predvsem pa je delavski svet še premalo delegatski. V normativnih aktih bi morah določiti, da so se člani delavskega sveta, delavske kontrole in sploh vseh samoupravnih
teles, ki delajo po delegatskem načelu, dolžni posvetovati z delavci pred vsako sejo, na kateri sprejemajo odločitve.
Zbori delavcev so pogosto še gola formalnost, kljub temu pa ima Dnevnik tudi dobre izkušnje, saj so zbori delavcev zelo aktivno in konstruktivno samoupravno razpravljali o nekaterih pomembnih vprašanjih (analitska ocena delovnih mest, planiranje) ter s tem prispevali k učinkovitim rešitvam. Za naprej bo treba oceniti, katera vprašanja so tista, ki jih kaže obravnavati neposredno in formalno na zborih delavcev, in katera tista, o katerih naj delavci odločajo prek svojih delegatov.
V_ razpravi je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali ne bi kazalo iti na decentralizacijo vodenja TOZD ter predlog, naj bi tiskanja časopisa postavili na dohodkovne odnose. Treba je ugotoviti, kaj je skupni interes Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika, treba je konkretno opredeliti dohodkovno soodvisnost v dobrem in slabem. Na primer določiti, kako bomo delili tveganje v primeru zamude izhajanja časopisa, v primeru izgub, pa tudi, kako bomo debli povečani dohodek v primeru povečanja naklade. Prav bi bilo tudi, da
skupaj iščemo delo, da skupaj ustvarjamo dohodek.
Kar zadeva skupna telesa, to je tele5 na ravni delovne organizacije, je ča$° pisna koordinacija dobro opravila svoj delo. Prav bi bilo, da zaživijo tudi drrfr telesa, saj dela ne manjka. Čimprej n1® ramo kupiti novo rotacijo, pri čemel s.j je treba zmeniti, kako bomo združev^ sredstva, pa tudi, kako jih bomo naj delili. Treba bo urediti akte, ki bod določali enotna merila za nagrajevanji’ poleg tega pa se moramo zmeniti, bomo še naprej imeli kolegijski organ * ali bomo vsa opravila na ravni CTP
ko še naprej opravljali neprofesionaln
V razpravi je bilo tudi poudarjeno,d
je pri našem delu še preveč priso|d, stihija in da so dosedanji rezultati pr5J, malo odraz organiziranega dela. Tako niso zaživela telesa na ravni delovd organizacije (to je delavski svet, a lavska kontrola) prav tako ni čutiti • delovanja med družbenopolitični organizacijami obeh TOZD (razen ^ izvzamemo prav ta zadnji sestanek ob ^ izvršnih odborov sindikatov in 00 "a ter predzadnji sestanek 00 ZK, ki ^ 0 v okvir razprave o osnutku zakona združenem delu).