91p "¦¦»• Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto ....... 13 K 20 h, ali gid. 6-GO pol leta ........ 6' » 60 » » » 3-30 Četrt leta .......3 » 40 » » > 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«. A.» GabrSSeJt^ vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. me. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi fn slanice se računijo po petit-vrstah čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* vrsta. Večkrat po dogodbj. — Večje črke po prostpj;^ - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 3cr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. uronci, v sodom, ane 1U. junija 1905. Tečaj XXXV. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaročnLo in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vSe leto 3 K 20 h ali gld. l-(50. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici-v-to— bakarm Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; - v Trstu v tobakarni Lavrenči 8 na trgu della Caserma. Telefon it. 83. — »Gor, Tiskarna* a. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Za povzdigo prometa s tujci. V sosedni Koroški imajo društvo za povzdigo prometa s tujci, katero se prav pridno giblje ter si skuša pridobiti dobra tla za tak promet, ki se razvije brez dvoma prav lepo po naših deželah po otvoritvi uove planinske železnice. Tudi na Kranjskem so se začeli gibati v tem pogledu ter snujejo tako društvo, zlasti se umevno slišijo glasovi po potrebi, kaj storiti v povzdigo prometa s tujci, iz divne Gorenjske. Isto-tako, kakor se že pridno brigajo za povzdigo prometa s tujci na Koroškem in na Kranjskem, bi se morali brigati tudi v n a š i deželi — če ne pride tujec, pa se pobriga on! Vodo Soče že izkoristi tujec z znano napravo, obetajo se nam hoteli, kateri postavijo tujci, in če bomo nasproti novim časom, ki se bližajo hitrih korakov, povsem brezbrižni, pride tujec, ki stori vse potrebno za povzdigo prometa na naših tleh. Naša Soška dolina in tudi Vipavska dolina je nekaj novega za tujce. Že radi tega in pa ker sta res obe krasni, obdarjeni z naravnimi lepotami, se da presoditi, da bode pohajalo našo deželo veliko število tujcev, ki bodo hodili todi ali za zabavo ali v poslih. Zategadel pa je nujno potrebno, da se kaj stori od strani goriških Slovencev, da se tujce vpozna s krasotami naših dolin in planin ter se jim daje na razpolago primerna zavetišča. Drugodi skrbijo v takem oziru res izborno. Tirolce smatrajo sicer za pol neumne ljudi, ali če se pogleda, kako lepo skrbijo &a promet s tujci, se mora reči, da so jako pametni. Za reklamo skrbijo izborno. Vse svoje kraje imajo popisane v posebnih brošurah, vse udobnosti so navedene v njih, poleg popisa je slika krajev, vsa zavetišča, planinske koče, vse znamonitosti, na vso, kar le more privleči promet, opo- zarjajo tujca. Poleg tega so gosti inse-rati hotelov in gostilen. Krč mar j i si dajajo napravljati klišeje, in tako ima tujec cel popis krajev, kaj mu nudi ta, kaj oni, in kje se more vstaviti, da prenoči ali dobi potrebno jed in pijačo, kje more poletovati itd. »Tiroler Ver-kehrs und Hotelbuch« n. pr. obsega 205 strani. V tej ročni knjižici je popisano vse, kar more pospeševati promet s tujci. Vse je natančno opisano. V drugem delu pa so sami inserati hotelov in gostilen. In pri nas ? Mi seveda nimamo nič takega, dasi bi se lahko storilo. Ako bi se dvignili hotelirji in krčmarji ter si nabavili klišeje za svoje gostilne in kraje, bi se dal napraviti album naših pokrajin, in dobilo bi se pisce, ki bi sestavili vse potrebno, da bi izšla brošura, ki bi predočevala tujcu krasoto naše dežele ter ga vodila po njej. Kaj takega storiti bi ne bilo pretežko. Tudi na Gorenjskem se bavijo s takim prizadevanjem. Mi sami moramo stopiti na nogo, storiti vse, kar mogočo, za povzdigo prometa s tujci -- kor sicer, kakor rečeno, pride tujec, pa stori to on, in mi bomo imeli čast, gledati, kako se redi na naših tleh privandranec, ter kako malo veljamo mi! Ko smo pisali članke, v katerih smo razlagali pomen nove železniške zveze zansso deželo, smo povdarjali posebno potrebo, dvigniti promet s tujci. Danes prihajamo s \ jzivom, da bi se tudi pri nas napravilo društvo za povzdigo prometa s tujci, kakor je na Koroškem in kakor je tudi sedaj na Kranjskem. Če je kje tega potreba, je pač potrebno v naši deželi. V prvi vrsti sta prizadeti Soška in Vipavska dolina, pa tudi za Brda in Kras treba organizatoričnega dela. Če bomo znali prav upoštevati to okclnost, utegne ostajati lep dobiček domačinom, Če ne pa ne bo drugače, da pride tujec, ki se že tako sili v deželo, ter pobere domačinom izpred ust dober kos kruha. Le ne smemo pozabiti, marveč imeti moramo vedno pred očmi dejstvo, da se tujci kar najživeje zanimajo za naše dežele in delajo načrte, kako bi se okoristili z novo železnico. To daje resnemu pretresovalcu razmer mnogo misliti; vse misli pa se stekajo v klic, da se moramo mi sami dvigniti ter sami poskrbeti za to, da ostane dobiček iz prometa s tujci v domačih slovenskih rokah. Potreba je akcije, resne, hitre akcije za povzdigo obravnavanega prometa. V prvi vrsti so poklicani stopiti na noge hotelirji, krčmarji, pa tudi občine, ki naj ne zamude ugodne prilike za dobrobit domaČega prebivalstva. Želimo, da najde ta inicijativa primeren odmev, ter da se uresničijo nase želje! Prizadeti, kvišku! „Sk>venska Matica41. V sredo se je vršil v veliki dvorani „ Mestnega doma" v Ljubljani redni občni zbor „Slov. Matice". Društvo je završilo Četrto desetletje svojega obstanka. Lani je izdala „Matiea" sedem knjig v obsegu 75 tiskanih pol. Odbor se je namenil dati društ-venikom zopet po sedem knjig: Letopis, Zbornik, Simoničeva bibliografija, XVIII. : ve-zek Zabavne knjižnice (dr. Vošnjakove me-moire v prvem delu), kot drugi zvezek pa prevode iz svetovne književnosti, Zupančičev Trgovec beneški in končno XII. zvezek Knezove knjižnice. Društveni knjižnici je prirastlo lani 309 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov. Po jeziku je. bilo največ knjig ruskih, namreč 120. — Knjižna zaloga je štela lani 17.763 knjig ter 189 zemljevidov. Med letom ji je prirastlo 18.400 knjig, odpadlo pa 17.155 knjig in zemljevidov, tako, da je ostalo koncem leta 19.008 knjig in 169 zemljevidov. Na ude je šlo 15.775 knjig, podarjenih je bilo 998 knjig, kupljenih 382 knjig in 20 zemlje- vidov. Skupilo se je za knjige 488 K 51 v. — Le s skrajno previdnostjo in varčnostjo je bilo mogoče vzdržati ravnotežje med dohodki in stroški. Pri letnih članih »Matica« nazaduje tri leta sem. Svoj višek je dosegla 1, 1901, z 2948 člani. Da „ Matica" nazaduje, so deloma krivi že mlačni poverjeniki, deloma tudi napetost v društvu, ki datira od 38, občnega zbora. Dokler v društvu ne bo popolne sloge, ne more v članih napredovali. — Jako veliko se je v zadnjem letu predrugačilo med po-verjeništvi, katerih šteje društvo sedaj 169. To posnemamo iz tajnikovega poročila. Volitev v odbor je skončala tako-le: Oddanih je bilo 200 veljavnih glasovnic s 1100 veljavnimi glasovi. Prejeli so pa in so izvoljeni gg.: dr. Matija Murko 1094, Luka Svetec 1085, Fran Finžgar 1077, Peter Gras-selli 1044, Engelbert Gangl 773, Fran Gove-kar 754, Anton Trstenjak 718, dr. Vnltor Šmid 712, Fran Milčinski 693, Jakob Turk 677 in dr. Josip Staro (na tri leta) 617 glasov. »Matica« ima premoženja z društveno hišo vred K 117.194-36, Jtiršič-Tomsičeva ta Knezova ustanova pa znašata skupaj K 72.920-42. Sklep računa: Dohodki 32.208-61 K, troški 32.193-98 K, torej saldo na novi račun 1.463 K. Izkaz premoženja koncem 1. 1904: 117194-36 K, pomnožilo se je za 47-45 K. Proračun za 1. 1905: 20.932*63 K. Depozita hrani nMatica'": vrednost koncem 1. 1903. znaša 13.04976 K, na obrestih j- prirastlo 52718 K, vrednost koncem 1. 1904: 13.57694 K. Sklep računa Ant. Knezove ustanove: dohodki: 6.32417 K, troški 4643-17 K, saldo 1681 K. Izkaz premoženja narodnih ustanov: 72.920-42 K, pomnožilo se je za 900-45 K. Ker volitve v odbor niso skončale tako, kakor je hotel »Slovenec", govori o tem, da je „Matica" na razpotju. Klerikalci namreč so jo hoteli podjarmiti ter vpreči popolnoma v klerikalni voz. Ti ljudje namreč ne poznajo nikjeri složnega delovanja, ampak vse mora iti le po njihovi komandi. Umevno, da so se člani naveličali terorizma klerikalcev ter izpustili razne ponujaue jim kandidate. — Da Grof Monte Cristo. napisal filexandre Dumas. (Dalje.) K sreči je Dantes čakati tudi znal: štirinajst let je čakal svoje prostosti, torej je mogel tudi zdaj, ko je bil prost, potekati še šest mesec ali jeduo leto na svoje bogastvo. Ali bi ne bil sprejel prostosti brez bogastva, če bi bil mogel V In ali ni bilo to bogastvo čisto negotovo? Ali se ni porodilo v bolnih možganih ubogega abbeja, in ali ni to bogastvo umrlo ž njim vred V Kes je pa vendar, da je bila listina kardinala Spade zelo dragocena. In Dantes obnovi v svojem spominu, to pismo, katerega »i pozabil niti besedice. Prihodnji dan priplujejo na višino d'Aleria. Cel dan plujejo nato ob obali, na kateri prižgo zvečer ognje; iz suieri teh °SllJev Je bilo najbrž spoznati, da se lahko izkrcajo, kajti mesto prapora pritrdijo na jambor svetilko ter se približajo bregu. Ko se bližajo bregu, opazi Dantes, da je dal nastaviti patron —-skoro gotovo za slovesne prilike — dva topa, iz katerih je bilo. mogoče izstreliti lepo štirifuntno krogljo tisoč korakov daleč. Toda za ta večer je bila previdnost nepotrebna; vse se TOi fisto gkdko in mirno. Štirje čolni se približajo ladiji, kl tudi spusti svoj čoln v morje, pač zato, da se zahvali za uljudnost. Teh pet čolnov se sporazume tako izvrstno, da so zjutraj ob dveh vsi tovori „Mlade Amelije" na suhem. Še isto noč razdelijo dobiček; tako zelo je ljubil patron „Mlade Amelije'' red. Vsak izmed njih dobi sto toskanskih liver, to je osemdeset frankov francoskega denarja. Toda pot še ni bila končana. Kreniti so imeli proti Sardiniji ; ladijo, ki so jo baš raztovorili, je bilo treba zopet na-tovoriti. Ta drugi posel se izvrši prav tako gladko kakor prvi: „Mlada Amelija" je imela srečo. Novi tovori so bili namenjeni za Vojvodino Lucco. Bile yo to smodke s Havane pa Xereška in MalaŠka vina. Pri odhodu pa se je vmešaval davčni urad, ta večni sovražnik natroua „Mlade Amelije". Prišlo je do bitke. Jeden izmed uradnikov je obležal na mestu, in dva mornarja sta bila ranjena. Jeden teh dveh je bil Dantes, ki ga je zadek, kroglja v levo ramo, a ga ranila k sreči samo v meso. Dantes je bil skoro srečen vsled tega poboja, vesel vsled te rane. Znal je gledati nevarnosti v obraz in prenašati bolečine. Nevarnosti se je smehljal in ko je bil ranjen, je rekel kakor grški modrijan: „Bolečina, ti nisi nikako zlo." Poleg tega je videl, kako je padel uradnik, in ta pogled ni napravil nanj baš bolestnega vtisa, bodisi da je zakrivila to bojna strast, bodisi njegovo otrpnelo čuvstvovanje. Dantes je bil na potu, po katerem je hotel iti, in je korakal proti cilju, ki se je lesketal na koncu tega pota: in njegovo srce je bilo skoro na tem, da okameni. Jacopo, ki ga je videl pasti in je menil, da je mrtev, je planil k njemu, ga dvignil in mu stregel kot zvest tovariš, vesel, da še živi. Kakor smo že povedali, Dantesova rana k sreči ni bila nevarna. In s pomočjo zelišč, katera so bila nabrana ob izvestnih urah in so jih kupili tihotapci od sardin^skih stark, je Edmond kmalu okreval. Edmond se je hotel o Jacopovem prjjatejjstvu prepričati; zato mu ponudi kot za postrežbo svoj del dobička, kar pa ta užaljen odkloni. Vse, kar je storil Jacopo za Dantesa, je vzbudilo v Dan-tesu zanj neke vrste naklonjenost. Več Jacopo tudi ni zahteval : instiktivno je Čutil, da prebiva v Dantesu neka višja moč, katero je ta drugim prikrival. In vrli mornar je bil zadovoljen z malo naklonjenostjo, ki jo je gojil zanj Dantes. Kadar je drsela ladrja v dolgih dnevih smelo in mirno čez jasno gladino in ji je bilo treba samo čolnarjeve moči in izurjenosti, je poučeval Edmond z zenujevidom v roki Jacopa, kakor je poučeval njega ubogi abbd Faria. Kazal mu je lego obalij, razlagal mu lastnosti kompasa, učil ga citati v veliki, odprti knjigi nad nami, katero imenujemo nebo, ia katere ažurni obok je popisal Bog z deraantnimi črkami. In Jacopo ga je večkrat vprašal: „Zakaj je pač treba znati vse te stvari ubogemu pomorščaku kakor sem jaz?" Edmond mu je odgovoril: „KdO ve? Morebiti postaneš enkrat kapitan ladije: tvoj rojak Bonaparte je vendar postal cesar 1" Pozabili smo povedati, da 'je bila Jacopova domovina Korzika. Tako sta minila z vožnjami polagoma dva in pol meseca. Edmond se je navadil prav tako izvrstno obrežnega mornarstva, kakor je bii prej izboren pomorščak na visokem morju. Spoznal se je z vsemi obrežnimi tihotapci, naučil se vseh znamenj, po katerih se spoznavajo med seboj ti pomorski polroparji. hočejo volHci društvu le dobro, se kaže iz tega, ker so volili tudi duhovnika Finž-garja — le ne>:ate#h usiljevanih niso volili! Članov šteje »Matica" okoli 3000. Rodoljubi, pristopajte k društul DOPISI. Z Gradišči. — Tuk. „Bralno-pevsko društvo" je sklenilo prirediti 12. in 13. t. m. 'na Binkoštni ponderjek in torek) plesno veselico, ki se bode vršila na dvorišču gosp. Jožefa Žni-darčiča na Gradišču hšt. 85, h kateri uljudno vabi sosedna društva in p, n. občinstvo. Ker je bil tuk. odbor že pred par meseci sklenil ta dan imeti rečeno veselico, se ne more na splošno željo fantov draštvenJkov, koji so že z zadatjem zajamčili veselico, odnesti na drugi dan; oživela je nasprotna agitacija, ki se ponaša s tem, da rova proti društvu, v kojara je \ mladeničev - društvenikov te občine. Ker je isti dan običajen tudi javni ples, je društveni odbor delal na to, da bi se združilo društvo z malim številom prirediteljev javnega plesa, in tako doseglo sporazum-Ijenje in edinost, ter napravilo konec pogubnemu strankarstvu, v kar je bila obojestranska zndovoljnost. AH glejte, naše lokalno občinsko voditeljstvo se je uprlo temu, ter vzelo plesno dovoljenje krčmarjn, kojemu bi biio šlo, ter dovolile drugemu. Na ta način bode istega dne javni in društveni ples v škodo društvu, v škodo javnemu plesu, v škodo in sramoto občini, ker s tem se pospešuje sovraštvo med mladeniči. In to se provzroča s pretvezo, da ne poškoduje skupne občinske blagajue v Ren-čah, kateri pripada za rensko občino, ako s**. pravično razdeli, čez dvetretinski znesek vplačane takse za dovoljenje javnega pitan! Kam pridemo po taki poti nasprotovanja '.'! Domače in razne novice. Zl narodni kolek- — Trgovcem in obrtnikom na Slovenskem priporočamo način, ki ga je uvedla naša knjigarna in tiskarna. — Veletrgovina in veleobrt imata svoje potovalne agente, ki nas obiskujejo. Večino naročil dajemo takim agentom. —Pri nas mora pokriti drugo prazno stran naročilnic —z »dobrodelnimi znankami", ki so pri nas ,,narodni kolek". Nikdo s»> obrani, marveč plača toliko kolkov, kolikor jih gre na naročilnico. Sicer pa se ravna ta „davektt tudf po velikosti danega naročila. — Vodstvo družbe naj se obrne do trgovcev s takim predlogom. Možki in ženski zbor .Pevskega h glasbenega drtištia" poleti, kakor že naznanjeno, jutri v Ajdovščino in Vipavo ter "priredi ob tej priliki t Ajdovščini v dvorani gostilne pri Bratini koncert s sodelovanjem vojaške godbe peš-polka št. 47. iz Gorice. Vspored koncerta je naslednji: 1. Supe: Ouver;-ira k operi ,,Das Modeli" godba. 2. Vilhar: „Na vrelu Bosne", možki zbor zbas- solo. 3. Hubad: „Slovenske narodne pesmi": a) Je pa davi slan'ca padla, b) Luna sije, c) Bratci veseli vsi, mešani zbori. 4. Majcen: ».Slovenski svet1', potpouri slov. motivov, godba. 5. Križkovskv: „Utop^enkaar možki zbor. 6. Čajkovski: a) Solovuško, b) Legenda, ruski mešani zbori. 7. Smetana: „Sekstet iz prodane neveste", godba. 8. Bazin: „Križari na moru", velik možki zbor. 9. Hubad: »Slo-venske narodne pesmi" : a) *jjubca povej, povej, b) Škrjanček poje žvrgoli, mešani zbori. 10. Linke: Valjček iz operete „Fra luna", godba. 11. Pirnat: „Vzpomladna pesem", velik mešan zbor. Z ozirom na bogati in zanimivi vspored ni dvomiti, da bi ne pohiteli rodoljubi iz cele Vipavske doline v Ajdovščino ter porabili ta redek slučaj, čuti umetno in narodno pesem-r.a domačih ti h. Po koncertu bo plesni venček, pri katerem bo tudi svirala vojaška godba. Izletniki se vrnejo v Gorico v ponedeljek z zjutranjim vlakom ob fi. uri. Ta izlet je torej za Goričane jako ngodna prilika preživeti ob praznikih par veselih ur v veseli družbi ter si poleg tega še ogledati celo Vipavsko dolino ter staro Vipavo. — Odhod iz Gorice ob 9. uri dopoludne. Promet z vlaki na južni železnici ob Blnkošinlh praznikih. — Da se zmaga velik osebni promet o praznikih, uvede Železnica tele posebne, oziroma zabavne vlake: Soboto 10. jun. gre iz Trsta v Gorico vlak št. 93. (odhod iz Trsta ob 4.25) v dveh delih. Drugi del gre iz Trsta ob 4.35 pop. ter dospe v Gorico čez Bivij ob 6.12 zvečer. V Nabrežino torej ne gre. Nedeljo 11. jun. in ponedeljek 12. jun. vozijo že s posebnim naznanilom napovedani nedeljski in prazniški vlaki, vrhu tega pa še v p o ne d e 1 j ek : Ob 8.10 zjutraj gre oddeljeni brzovlak in ob 8.40 zjutraj zabavni vlak iz Trsta do Postojne. Nadalje pojde ta dan iz Gorice do Trsta večerni in brzovlak te proge v dveh delih. Odhod teh oddeljenih vlakov iz Gorice (5.22 in (5.47 zvečer) se vrši po voznem redu. Iz Italije došli osebni vlak kakor tudi brzovlak odideta iz Gorice dotičnima predtrainoma v presledku 15 minut. Odhod iz Postojne se izvrši deloma z oddeljenim brzovlakom 2/1., ki odide istotako ^o voznem redu (7.18 zvečer), deloma z zabavnim vlakom, ki odide od tam "ob 8.5. (Dohod v Trst ob 11. zvečer.) Dunajski brzovlak št. 2. sledi iz Postojne oddeljenemn vlaku 2/1. v presledku 10 m. Binkoštni ponedeljek pojde tudi osebni vlak iz Tržiča ob 9.53 zvečer do Trsta v dveh delih : dragi del gre za prvim 15 m kasneje. Oddeljeni brzovlaki med Trstom in Postojno bodo služili izključno le izletnikom v postojnsko jamo. Blagajne na postaji v Postojni so cel dan odprte za občinstvo, zato more isto kupiti vozne listke ali oddati prtljago ob vsakem času. V »DivaŠkO jamo" je na binkoštno nedeljo najlepši izlet, kajti ista bode ta dan od 4.—7. ure popoludne krasno razsvetljena. Vstopnina 1 krono. Iz Trsta odhajata ta dan dva zabavna vlaka južne in državne železnice po jako znižani ceni. Nikdo naj ne zamudi te lepe prilike! Narodno slavlje — ljudska veselica na Vrhovlju. — Opozarjamo še enkrat na vozove do Plavij, radi katerih se imajo izletniki zglasiti do 14. t. ni. pri bratu Zadelu v Gorici. Časa menda ni več mnogo! Prihodnjič objavimo po možnosti društva, katera so se odzvala vabila, kakor tudi njihovo pevsko točko. RazStaia l Mimo. — Da se pokažejo najboljši uspehi strokovnega čevljarskega tečaja, ki se je vršil v Mirim pod oskrbo zavoda za pospeševanje obrti v Gorici od 1. maja do 10. junija t. I. pod vodstvom g. J. Hulka, strokovnega učitelja pri uradu c. kr. trg. mi-nisterstva za pospeševanje obrti, se priredi razstavo strokovnih risb, obrazcev, uzorcev za nadplate, dovršenih modernih čevljev, modernih čevljarskih strojev in čevljarskega orodja. Vsa razstavljena čevljarska dela so izvršili udeleženci v navedenem tečaju, kjer so se posluževali modernih strojev, ki bodo delovali tudi tekom razstave. Otvoritev razstave bo v poslopju g. Jož. Marmolja na binkoštno nedeljo ob 11. uri. Otvorjena bo oba praznika brezplačno do 8. ure zvečer. Razstavljeni bodo tudi usnjarski izdelki tukajšnih strojarskih tovarn. Za mnogoštevilen obisk se priporoča županstvo v Mirnu. Na binkoštni ponedeljek vsi v Miren! -- Povodom velezanimive čevljarske razstave za binkoštne praznike priredita bralni in pevski društvi „Miren" in »Ipava" v Mirnu na velikem dvorišču gostilne g. Jož. Marmolja dne 12. t, m. popoludne velik ples. Svirala bode vojaška godba c. in ki\ pešpolka št. 47. Vstopnina za vsak plesni venček s šestimi komadi 1 K. K mnogobrojni udeležbi vabita rodoljubne meščane in okoličane združena odbora društev »Miren" in „Ipava". Tramvaji Za Miren so na razpolago p. n. občinstvu ob % uri pop. pred kavarno Central. Okrožnica vsem občinskim zastopom naše dežele. — Razpisuje se zabeležba za cepljenke na amerikanskih trtah Riparie Portalis in It u \! e s t r i s m o n t i e o 1 e, pripravljene po sistemu prisilnega kalenja v deželni trt-nici v sv. Roku (Gorica) za dobo cepljenja 1905—1900. Na amerikanskem deblu Riparie Portalis in Rnpcstris Mon-ticole so cepljene one vrste trt, ki sov naši deželi največ uporabne. Vsakdo, ki se hoče zaznamovati za nakup cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti pri deželnem odboru nalično vlogo, ki ima obsegati: 1). vrsto cepiča, in ali cepljenega na Ripari-ji Portalis ali na Rupestris Monticoli, kakor tudi množino vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti; 2). ali nameruje vzeti cepljenke jeseni ali spomladi. Zabeležba se potrdi tekom meseca avgusta; v tej dobi se določi tudi cena; v nikakem slučaju pa ne bode cena višja od one, določene za dobo cepljenja 1904—1905., ki znaša 15 vinarje v za vsako cepljenko ,iiJ 15 kron za vsakih 100 cepljenk. V mejah najvišjega zneska 15 kron za vsakih 100 cepljenk bode cena za oddajo cepljenk jeseni nižja, za oddajo cepljenk spomladi pa nekaj višja. Za cene, ki se določijo za cepljenke, bode moral priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico v času, ki se v to določi od deželnega odbora, toli za oddajo v jeseni, koli za oddajo v spomladi. Kedar deželni odbor potrdi zabe-ležbe in določi cene, bodo imeli naročniki dvigniti cepljenke v deželni trtnici v času, ki se določi od deželnega odbora; tam se bode imela plačati dotičua cena; naročniki bodo imeli plačati tudi kot zadavek (aro) 1 :"»'*/„ od svote dejanski sprejetega naročila, in sicer tekom n dni po prejemu potrdila, da se je dotični naročnik zabeležil. Morebitne stroške za skladanje in odpošiljatev plačajo naročniki. Nalaga se občinskim zastopom, da razglase to okrožnico v svrho, da si lahko vsakdo, ki se za to zanima, pridobi koristi, ki jih nudi vi-norejcem brez stremljenja za dobičkom ustanovljena deželna trtnica, v knterej se pripravljajo dobre cepljenke za obnovitev vinogradov, kar jo najboljše sredstvo, da se omeji uničujoče delovanje iiloksere. Istočasno se do-pošlje istemu primarno število te okrožnice, ki se ima razdeliti med interesente. Nalaga se občinskim upravam, da nabirajo morebitne prošnje za zaboležbo in jih potom predložijo deželnemu odboru. Deželni odbor. Občinske volitve v Krminu s» hii<> pred :; leti jako burne, in udeležba velika. Sedaj pa se čuje, da se nameravajo stranke nekako pomiriti ter se določi neko spornzumljeuje, koliko stnrašin da jednn, koliko druga. Zupan ostane bržčas dosedanji. Občni zbor društva poštarjev, poštnih upravnikov in ekSpedltorJeV ter društvene bolniške lilngojiir sije vršil v 1'nlju v hotelu ,,l!elvedere". Predsednik postav g. Modic i/ Litije je pozdravil zastopnika poštnega ravnateljstva, viftega svetovalca g. Mareocchia, in navzoče člene. Društvo je imelo minolo leto 9 častnih in 117 rednih členov. Izvršuje sklep lahkega občnega zbora, na katerem je bil \M:\ poštar g. Al. Sehrev voljen častnim predsednikom, je istemu dne 9. septembra 1. 1. deputacija izročila diplomo. G. Schrey je ob tej priliki podaril društvu 140 K. Predsednik je pozval navzoče, da se v znak zahvale vzdignejo s se dežev. Dne Ki. marca t. 1. so se skoraj vsi državni poslanci zavzeli za poštne uslužbence in so odločno zahtevali, naj vlada vendar enkrat ugodi povsem opravičenim zahtevam poštnih uslužbencev na deželi, kar je trgo- (Dalje u prilogi.) Dvajsetkrat se je peljal semintja mimo otoka Monte-j Cristo, ne da bi se mu le enkrat ponudila prilika, izstopiti na njem. Zato sklene sledeče: I Kakorhitro opravi svojo dolžnost na „Mladi Ameliji," si najme na svoj račun majhno barko — Dantesu je bilo to mogoče, ker si je pridobil na različnih potili do sto piastrov — in odpluje pod kako pretvezo na otok Moute-Cristo. Tu prične v popolni neodvisnosti svoje iskanje. . Vendar ne v popolni neodvisnosti, kajti oni, ki ga prepeljejo tja, ga bodo brezdvomno zasledovali. ' Toda na svetu je treba riskirati marsikaj. A Dantes bi ne bil rad riskirai. Toda kakorkoli išče njegova bujna iznajdljivost sredstev, priti na tako zaželjeni otok, vendar ne najde drugega kakor da se da prepeljati na otok. Dantes je še razmišljal, ko ga prime nekega večera njegov patron, ki mu je jako mnogo zaupal in gojil iskreno željo, obdržati ga pri sebi, za roko in ga odvede v krčmo de la via del Oglio, kjer so se zbirali vsi boljši tihotapci, kar jih je bilo v Livornu. Tu so se pogajali navadno, o zadevah obrežne trgovine. Dantes je bil že dvakrat ali trikrat v tej mornarski borzi: in ko je videl te drzne roparje, ki jih je redila obal, raztezajoča se dve tisoč milj naokoli, se mu je porodila misel, do kakšne moči bi prišel človek, ki bi združil te ljudi in jih vodil s svojim vplivom po svoji volji. To pot je bilo na dnevnem redu zelo važno podjetje: šlo se je za ladijo, obloženo s turškimi preprogami, levantško svilo in kašroirom-; najti je bilo nevtralna tla, kjer bi bilo mogoče prev/eti to blago in je vtihotapiti na francosko obal. Dobiček bi bil pri tem zelo velik, kajti imelo je priti petdeset do šestdeset piastrov na moža. Patron >Mlade Amelije" predlaga za kraj, kjer se raz-.s tovori dotična fcuuja, otok Monte-Crjsto, ki je popolnoma ne- obljuden in torej na njem tudi ni vojakov in davčnih uradnikov, in ki se zdi, da ga je vrgel Merkur, ta zaščitnik trgovcev in tatov, katere mi pač ločimo, a so jih stavili stari v jedno kategorijo, v morje na tem mestu nalašč v ta namen. Pri imenu ^ Monte-Cristo Dantes zatrepeta veselja: da bi skril svoje vznemirjenje, vstane in prične hoditi gori in doli po sobi, ki je bila napolnjena z dimom. Predlog glede otoka Monte-Cristo mu je izvanredno ugajal in prav tako tudi predlog, da odplujejo prihodnjo noč. Edmond, ki ga vprašajo za svet, meni, da nudi otok največjo varnost in da važnih zadev ni dovoljeno odlašati na poznejši čas. In sklene se, da odplujejo jutri zvečer ter se v slučaju, da bode morje mirno in veter ugoden, vsidrajo večer pozneje v vodah nevtralnega otoka. n. Otok Monte-Cristo. Končno je torej pomagal Dantesu jeden onih nepričakovanih slučajev, ki pomagajo sempatja ljudem, kateri so dolgo ječali pod težo usode, do tega, da je imel doseči svoj cilj in stopiti na otok, ne da bi vzbudil komu le najmanjšo sumnjo. Samo Še jedna noč je imela poteči do tako težko pričakovanega odhoda. Ta noč je bila jedna najbolj nemirnih, kar jih je doživel Dantes. Vse ugodne in neugodne možnosti so mu stopite pred dušo. Če je zaprl oči, je videl pismo kardinala Spade, napisano na zid z lesketajočimi se črkami. Če je za trenotek zaspal, so vznemirjale njegove možgane najneverjetnejše sanje. Stopal je v jame s smaragdnim tlakom, z rubinastimi stenami, z de-mantnimi stalaktiti. Biseri so padali na tla drug za drugim kakor kaplje podzemeljske vode. Dantes se je ves vzradoščen divil in polnil svoje žepe z dragimi kamni; potem je prišel na dan, in dragi kamni so s»e izpremenili v navaden kremenec. Nato je poskušal vstopiti še enkrat v te čudovite jame, toda pot se je vila v brezkončnih spiralah ; vhod je postal neviden. Zastonj je iskal v svojem utrujenem spominu ono čarovniško in skrivnostno besedo, ki je odprla arabskemu ribiču bleščeče se jame Ali-Itnbe. Vse je bilo zastonj: zaklad je izginil in postal zopet lastnina podzemelj skih duhov, katerim ga je za hip upal iztrgati. Čez dan je bil Dantes prav tako nemiren kakor po noči. Toda zdaj je brzdal svojo domišljijo, in tako se mu je posrečilo sestaviti svoj dotlej negotovi in omahujoči načrt. Večer je pričel in z njim pripravljanje za odhod. To pri-pravljanje je pomoglo Dantesu do tega, da je prikril svoj nemir. Polagoma si je pridobil na svoje tovariše vplivu, da je zapovedoval, kakor daje poveljnik ladije : in ker so bila njegova povelja vedno jasna, določna in lahko izvršljiva, ga tov a riši niso ubogali samo točno, ampak tudi z veseljem. Stari pomorščak mu tega nI branil: tudi on je spoznal. da prebiva v Dantesu neka višja moč kakor v ostalih mornarjih in v njem samem, V mladem možu je videl svojega naravnega naslednika in obžabn al, da nima hčerke, s katero bi ga oženil ter ga tako navezal n;i se. Ob sedmih zvedr je bilo vs« pripravljeno, in deset mi-uut po sedmi uri je plula »Mi-nte ' rnelija« mimo svetilnik«, baš v hipu, ko so ga prižgali. Morje je bilo mimo, in f.tei veter je pihal od jugovzhoda. Pluli so pod azurnomodrim uebom, na katerem je tudi 15og pri žigal svoje svetilnike, katerih vsak je cel svet. Dantes je izjavil, da lahko vsi odidejo spat in da hoče sam ostati pri kr milu. Če je to izjavil Maltezec tako so imenovali Dantesi — je zadostovalo, zato je leglo vse moštvo mirno spat. (Dalje pride.) fflloia „80116" it 48. i dne 11). junija 1805. vinski minister tudi obljubil. Kadi 35-letnega službovanja ukrene „ Zveza" pravočasno, kar je potrebno. Občni zbor je brzojavnim potom prosil „Zvezo", da na primeren način izreče imenom društva najiskrenejšo zahvalo vsem onim poslancem, ki so se dne ft. aprila in pozneje tako krepko potegovali za zboljšanje razmer poštnih uslužbencev na deželi, razmer, ki niso več primerne 20. stoletju. MZveza'' naj naprosi poslance" daljne naklonjenosti: * Predlog „Skupno zavarovanje proti vlomu", je bil odbit z večino glasov. Visi poštar g. Schre.v je predlagal, naj poštna uprava naroči poštnim komisarjem, da pregledajo poštne lokale in ako spoznajo iste dovolj varne proti vlomu in požaru, naj eventualno škodo trpi uprava sama. PoStar g. Grego iz Pirana je predlagal poln nedeljski počitek in podelitev poštnih mest III. razreda 1. do 3. vrste izključno izprašnuim ekspeditorjem in ekspedi-turicam. Ker se ni »tavil noben predlog več, je občni zbor sklenil sledeče: deluje naj se z vsemi dovoljenimi sredstvi za zvišanje plač vsem poštnini uslužbencem na deželi, za .'$:")-letno službovanje, volilno in domovinsko pravico ter stalno legitimacijo na vseh železnicah. Skliče naj se še tekom tega leta na Dunaju splošni shod poštarjev, ak« minister za trgovino oziroma vlada ne izpolni v kratkem svoje obljube. Občni zbor se bo vršil drugo loto v Trstu. Umri je mi Opčinah posestnik g. F.dvard Drašček v 57. letu svoje starosti. Pokojnik je bil prej trgovec pa vedno zvest Slovenec. Med Opčinami is Sežano se otvori v kmt- M-m promet z avtomobilom. V avtomobilu bo imelo prostora 1«! o.ieb. Mesarsko ttruŠtVO ,Gorilia- napravi na bin-koštni ponedeljek izht v Miren k razstavi. Odhod ob 2', pop. izpred kainrne Central. \l Mima je zopet korajžen dopis v rPris-mojencu'-. - rNovičar" laže, da je dalo županstvo sto kron podpore za prireditev plesa, res pa je dovolilo ta znesek za'oznljšauje dvorane in druge potrebne reči povodom otvoritvi* razstave v Mirmi, o kateri govorimo na drugem mestu,. Torej v lep namen je dalo žit-pansUo ono svoto katoliški oštijar" iz Mirna pa laže po .JVtsmojencu1, da so dali za ples sto kron. Resnice se pač bojijo ti lički, kakor hudič križu! Najbolj pa je nas zanimalo, kaj porečejo o podpornem društvu glede dopisov v »Soči«. Novičnr pravi le: ,,/a „Sočit>o" mijavkanje pa se brigamo prav toliko, kakor potnik ko gre mimo kako luže za rezljanje žab"1. Tako torej! K nam pa je bil prijel tajnik Vuk korajžen, vesel, ter je rekel, da bodo tožili -Sočo". ,.1'red porotnike Vas spravimo1' je rekel volčji mož v mojenni pa pravi, da se briga za Sočino mijavkanje toliko kakor potnik ko gre mimo kake luže za regljanje žab. Primeta jekrasna ! Ko je to zapisal, bi bil Mitel pristaviti Le : Oštja, kristjani muo mi! potem bi bil prav korajžen faut! I-az je. da so prinesli dokaze v našo uredništvo, da liberalci \ Miruu prepevajo laski, ker je Vuk naznanil le enega- ki ^i '¦il pel laški. O tem se pot/vemo toda ali >v.s»mo Vuku sploh kaj \erjeiiV. Blcfklist podrl §csso Huiigovo aa tla fer jo tetka poikodnal. V četrtek po ll. uri polnil : ji> ne.»la gospa Honigova. hoproga učitelja -iNi*!-e. nujno pismo na pošto. Ko je stopala od vojaške bolnišnice navzdol proti Placuti, je pridivja! za njo neki bidklbt brez luti ter se v felaae« zakadil vanjo. Pad!« je na tla m bi ciklist na njo. Biciklist >.e je u>ed»-3 zopet »a kolo ter oddirjal, najhrže radi tega. ker je J sloUl, da je ž«-na poškodovana Ležala je kake ! pol are v nezaves-*? na cesti, slednjič so jo v aoacščini nekateri zagb-dali ter «'k!i na po- j moč. i;iSn je v>a krvava iu luža krvi je ««tftla | :>a cesti. Prebito ima dolenjo čeljust, peško- i dovaa je jezik iu nujbrže i/gubi tudi jeduo j oknu, prvo pomoč ji je da! dr. P»ader. Pljuje S kri. t»biciklLstu ni bilo ne duha ne ^iiha. Poli- J ?ya je \čeraj vstavljala bifikli>te ter jih pra-SevaU p,» imenu. Itirikltsta m> dobili. Pi^e r-e j Vmi takuk«i gfc&a. oknj. zutosov is «ži ] ¦J^i »rf trdiH^h irHili ta strousisee - I ¦•¦P- Pred .'? Vti se je ustanovijo dru-ivo j slofpaskih avtonomnih nn.iuikov ju uAu?.-btN&cttv po u^fofu ^anovskih društev raznih j narodov v Avstriji. «• namenu društva za. zboljšanje gmotnega |>afc *taii..v-ki j to**!!« prepričan o vaino^i in nujni potrebi U*ga društva. Da p« dni« drag<»*a t^tt/mum | I svoje zahteve in stališče, ter s tem določimo I program za društveno delovanje, priredimo dne 12. junija t. 1. predpoldan v Ljubljani, shod vseh tajniko" občin, okrajni h z a s t o p o v, t e r vseh uslužbencev avtonomnih uradov na Slovenskem s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Organizacija in nje cilj. I 3., Predlogi iu nasveti. 4. Slučajnosti.' j "v'-^r6^fll1M>*fti-TftTtotminnih uradih imamo v kratkem pričakovati marsikatere preosnove in., neobhodno potrebno je, da damo mi v oči-gled temu dejstvu direktivo za postopanje v I ltiznih zadevah. — Kadi tega je potrebno,' da se vsak tovariš, kateri je vnet ne le za procvit vsega stanu, ampak _ izlasti v prvi vrsti za svojo lastno korist, udeleži tega važnega shoda in pomaga društvo postaviti na trden temelj. Vzgledujmo se po članih drugih stanov, kateri so po svojih cvetočih organizacijah dosegli najlepše uspehe! Na svidanje v beli Ljubljani! Načelnik. Izpred SOdnlje, 20 letni Nikolaj Vulikič iz Črnegore je bil obtožen razžaljenja Veličanstva. Ihvžalil je cesarja v pijanosti. Kod-nija mu je prisodila mesec duij zapora. I 15 letnega Ivana Šeklija iu 13 letnega Jos. Keklija je naznanil njun varuh Iv. Mate-lič zim larmeriji, ko jih je zalotil, da sta jemala iz omare, ki je bila zaprta. 12 K. Kod-nija je prisodila Ivanu Lekliju mesec dnij težk(» ječe s postom, .los. Šeklija pa zapro v drugih zaporih na 15 duij. J l''r. Vodopivca je napadla družba mlnde- ničev, ko je šel s svojim vozom domov po poti proti Prvačini. 20 letni A. Oregorič je poškodoval Vodopivca na levi roki. Sodnija je prisodila v. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela od čistega dobička, ki se je dosegel od doslej prodane .Ljudski* pesmarice" sbrez .Spremljevalna"» 2<>l K 2*J v. Ta vsot« se je izročila družbi v korist slov. utroške;'.a vrtca na Savi pri Jesenicah s pinštijo. da :-e -Ljudska pesmarica1 vpiše med družbene pokrovitelje ter prišteje L ljub-sj.v.iki podružnici. To je 50. pokrovidelj L ijitbljati.tke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. /ahvaljnjioč .se za velikodušni dar, toplo priporočamo .Pijudsko pesmarico", ki ohsfuft okrog >»t najlepših nabožnih pesmi s pra.ilnin: sh,.v»S jf. pntov-o znano. Kako so proproCi s tem vosoljo do življenja i« do spanja ter se podafijo oslabeli. Malo Mi so tudi pivpnftmi, kakšne nepoboljšljivo posledico pridejo od tega. In kako jednostalno se to lahko odpravi. Vsaki dan z vinom je rogaSM „Tempel-vreleo" ali pri zastarelih takih boleznih zjutraj <1 uro pred zivutrkom) je rogaiki „Stsria-vrelec" najboljši pripomoček. . Zaloga v Oorioi pri A. Jerettdu in A. Sep* penhoferju. 3 Vojna ni Bosi in Japonci. Četrta iskadra odpluje? Iz Hamburga poročajo, da je ruska vlada pred . t. m. poročilo: Nocoj so dospela semkaj inozemska odposlanstva, ki so se nahajala v Harbinn. Sedaj je na bojišču vse mimo. Govori se celo, da so se Japonci dne 4. t. m. umaknili na desnem krilu za 40 kilometrov. Možno je pa, da pride v kratkem do bitke. Izid pomorske bitke je provzročil tukaj globok utis. Vrhni poveljnik general IA-nevičje na neko vpraSanje izjavil, da je za nadaljevanje vojne do skrajnosti, rekši, da je pripravljen stopiti v ofenzivo, in da se nadeja da odbije Japonce. Japonski Vojni minister Roidestvenskemu. Japonski vojni minister je poslal Rož-destvenskemn šopek cvetlic in pismo, v katerem hvali hrabrost ruskega admirala v zadnjem boju in izraža npanje, da ga japonski zdravniki j.malu ozdravijo. Minister je poslal pismo tudi ruskim častnikom in možtvo, kjer izraža upanje, da so dovolj preskrbljeni. Ruski častniki se nočejo povrniti v domovino. Noben ruski častnik v ujetništvu na Japonskem ni voljan poslužiti se dovoljenja mi-kadovega, da se povrnejo pod častne besedo v domovino. 3. t. m. so bili vsi skupaj sklicani, toda nekaj časa ni hotel nihče govoriti. Naposled je neki nižji častnik dejal: Vsi smo sicer pobiti in žalostni; ker smo pa storili svojo dolžnost, ko smo se hrabro borili za svojo domovino, nimamo nobenega vzroka se sramovati. Ako se zdaj povrnemo v Petrograd, predno niso znane natančnejše okoliščine pomorske bitke, se moramo bati, da nas postavijo pred vojno sodišče. Zato je boljše, da ostanemo na Japonskem in počakamo boljših časov. Vsi so bili tega mnenja. Japonci so jim dali še en dan premisleka in razšli so se. Poročilo {aponskep pomorskega častnika o bitki. Dopisnik londonskega rDaily Telegrapha" v Saseho poroča nastopno: Poveljnik neke japonske torpedovke pripoveduje, da je bilo morje za časa pomorske bitke v korejskem prelivn zelo viharno. .Tisoče granat, ki sta si jih izmenjali obe floti, so tiudile prizor, kakor "da bi na stotine metrov daljave švigal po zraku ognjeni plamen. Možtvo vseh ladij je močila morska voda, ki je silila na ladije. Morska voda jim je šla v oči, da niso skoraj ničesar- videli. In to je trajajo celih 12 ur. Toda vojaki so si brisali obraz z rutami ter so odhajali zopet na svojo delo. Mnogim se je olupila koža na nosu, na licih in okolo oči. Bojni signali so vihrali na naših glavnih jar-borih, sredi med oblaki dima. Topovi so neprestano gromeli. Vojaki so si tolažili glad s tem, da so grizli trd biskot. Ni možno podrobno opisati vsep. grozot te pomorske bitke. ,. Podmorski žolni. ^ „Daily Telegrapli" poroča iz Tokija, da je bilo od aficjjelne strani izjavljeno, da so' v zadnji pomorski bitki v resnici prišli v porabo podmorski čolni, — Od drCge strani se ,t& -fest dementnje. Ruski vojni »jetniki. Skupno število v pomorski bitki pri Tsušimi vjetih Rusov znaša 6142. Od teh so do 5. t. m. umrli 3 možje. 137 mož bo odpuščenih. 65 duhovnikov in zdravnikov je bilo že puščeuiL na svobodo. Poročilo admirala Roždenstvenskegi. Neka brzojavka admirala Roždestven-skega iz Tokija od 6. t. m. pravi: Dne 27. maja ob 1. in pol uri popoludno je prišlo do boja med 12 velikimi japonskimi vojnimi la-dijami in 12 križarji. Ob 2. in pol uri popo-ludne se je moralo preseliti poveljstvo na „Suvorovtt, ki se je nahajal v središču. Ob 3. in pol uri popoludne se je moral del generalnega štaba z menoj, ki sem bil zgubil zavest, podati na uničevalko torpedov »Bujni", na kateri se je že nahajalo možtvo potonule BOsljablje''. Vrhno poveljstvo je prevzel kon-treadmiral Nebogatov. „ Bujni" je po noči izgubil iz svojega vida eskadro. Zjutraj smo zagledali „Dimitrija Donskega" z dvemi torpe-dovkami. Možtvo „Oslablje" je bilo odvedeno na „Dimitrij Donskoj", jaz pa na uničevalko torpedov „Bjedovij''. Dne 28. maja zvečer se je, kakor sem izvedel, »Bjedovij" udal dvema japonskim." torpedovknmn, ter je dne 31. maja dospel v Saseho. Jaz sem zvedel, da se Nebogatov nahaja v Sasehu. Mir? Predsednik ameriških zjedinjenih držav se živo poteguje za sklep miru med Rusijo in Japonsko. Vršijo se posvetovanja z raznimi poslaniki, zlasti z ruskim in japonskim. Rusija baje želi vedeti, čo Japonska hoče kon-kretirati mirovne pogoje. Ruski in japonski poslanik v Washingtonu stojita v neprestani zvezi z vladama. Car je baje vedno bolj naklonjen miru. Japonci bi zahtevali vojne odškodnine za vsak teden, odkar je vojna, 25 milijonov, kar bi znašalo eno milijardo in pol. Razgled po suetu. Črnogorski knez Nikita na Dunaju. - - 5. t. m. popoldne je sprejel cesar v posebni avdijenci črnogorskega kneza Nikito. Cesar je sprejel kneza z veliko ljnbeznjivostjo ter opetovano nnglašal, kako zelo ga veseli, da mu je po dolgem času zopet dana prilika, pozdraviti svojega starega prijatelja in sicer v svoji prestolnici. V razgovoru sta se dotaknila tudi političnih vprašanj, tičočih s e razmerja med Av-stro-Ogrsko in Črnogoro, — Knez Nikita je 6. t. m. sprejel poslanca Jnrja Biankinija. Knez je Biankiniju priporočal, naj bi se ravnal po blestečem zgledu velikega Strossma-verja ter prevzel njegovo politično dedščino; predvsem pa naj bi deloval na to, da bi vsem Slovanom, posebno pa Jugoslovanom postala v političnem delovanju zvezda-vodnica slovanska vzajemnost. Biankini je odgovoril, da je idea slovanske vzajemnosti že tako močna, da ne more nikdar več. zamreti; zlasti krepko razvita pa je med Jugoslovani. Ugled Slovanov pred ostalim svetom se je v zadnjih desetletjih močno ukrepil. Bati se pa je, da morda začasno zopet pade in to vsled nesreče, ki je za&.la Ruse na Daljnem Vztoku. To zlasti občutijo Jugoslovani. Knez Nikita je na to odvrnil, da je trdno prepričan, da končno le izide Rusija kot zmagovalka iz borbe in da dosedanji dogodki na bojišču še ne morejo škodovati dobri slovanski stvari. V daljnem razgovoru je knez poudarjal, kako zelo ga veseli, da so zopet nastali prijateljski odnošaji med Črno goro in Avstrijo. »Osebno razmerje med mano in cesarsko rodovino", je rekel knez. je bilo vedno kar najpresrčnejše. Toda neki mali diplomati v Zadru in Kotoru so si v zadnjem času vtepli v glavo, da morajo na vsak način zasejati seme sovraštva in razdora med Črno goro in Avstrijo. No, hvala bogu, ti poskusi so ostali do sedaj brezuspešni in nadejati seje, da bo tudi v bodoče vladalo prijateljstvo in soglasje med obema državama. Črnogorci goje do Avstrije posebne simpatije, ker vedo, da je v pretežni veČini slovanska država. Iz tretjega nadstropja na ulico je skočila v Trstu Ana Latošiuskjr, stara 45 let. Živela je svojo starejšo sestro ob mali pokojnini. Oče njimi je bil stotnik. Starejša sestra je bolna že dlje časa za legarjem. S stroški je prišla beda med nju, in Ana je iz obupa skočila iz tretjega nadstropja na ulico ter ostala mrtva. Bolnico so prenesli v bolnišnico. i. - Profesor Mllttlfi8, znani romanist in vse-učiliščni profesor, je umrl 7. t. m. zjutraj v Florenci. Španski kralj Alfonz je šel iz Pariza v London, kjer se sedaj mudi. Pri napitnici je angleški kralj povdarjal dobre o d no saje med Špansko in Angleško. Samomor 60 letne reie v Trstu. — s podstrešja hiše Št. 18 v ulici Gateri je skočila na dvorišče 60 letna Terezija Stefančič ter ostala seveda takoj mrtva. Bivala je v podstrešju s svojo 70 letno sestro Magdaleno v revščini. Ukvarjali sta se s šivanjem in jedna je stregla v neki hiši. Obe je napadala tudi že blaznost. Gojenci istrske kmetijske šole v laški uniformi. — Značilno, kak duh veje v istrski deželni upravi, je to, da nosijo gojenci zavoda „Istitnto Agrario Provinciale'' uniformo, kakor jo nosijo vojaški gojenci v Italiji. — In ta deželni zavod se vzdržuje z ogromnimi troški„ cele dežele._Seyedaje_ namenjen le Lahom i LJHBijiRSkl grad. - V seji ljubljanskega občinskega sveta minulega torka je bila odobrena kupna pogodba za ljubljanski grad. Ljubljanska občina dobi od državnega erarja grad za 60.000 kron, katere plača v obrokih po 10,000 kron. Vse tozadevne poprave in naprave so morajo izvršiti po dogovoru s centralno komisijo za umetne in zgodovinske spomenike. Potres v Skadftf. — Panika med ljudstvom vedno narašča, ker se sunki ponav^ajo. Ljudstvu grozi lakota in so se dogodila ropanja. Škoda se ceni na 50 milijonov frankov. Cesar Frane Jožef je daroval 25,000 frankov prizadetim. Poizk«š8R samemor pred porotniki. Pri obruvnavi proti ponarejalea denarja Lieblu na Dunaju, je ta poizkusil izvršiti samoumor. Hotel si je prerezati s steklenimi drobci žile na desni roki. Vojak je to zapazil in skočil k njemu. Liebl je na to udaril vojaka. Liebla je napadla histerija. Zgrudil se je na tla in sedem mož ga je moralo z velikim trudom odnesti iz dvorane. Obravnavo so morali odgoditi. Ločitev unije med Norveško in Švedsko......iz Kristijanije poročajo, da je sklenil narodni zastop ločitev unije, ki obstoji med Norveško in Švedsko, odstavil je kralja Oskarja ter proglasil neodvisnost Norveške. Vlada je odstopila. Parlament je pooblastil vlado, da vodi še nadalje svoje posle, izrekel pa, da so ugasnile vse kraljevske pravice kralja Oskarja, da ni več norveški kralj ter da je unija razrušena. V posebni adresi so to sporočili kralju. Narod je navdušen. Na Šedskem pa smatrajo to za revolucijo ter se slišijo celo glasovi o vojni. Vojaško je pripravljeno. Nor-vegi hočejo imeti za kralja enega izmed prin-cev iz rodovine Bernadotte. Zapiski O Spovedi. — V neki sicilijnnski vasi je umrl, kakor poroča rimski ..Cittadino", neki župnik, ki je imel čudno navado, da je pisal dnevnik o spovedi. Njegovi dediči so prodali med drugim papirjem tudi te zapiske, s katerimi so v prodajalnah zavijali peršut, sardele, sir itd. Neki lekarnar je bil tako srečen, da je dobil kos zapisnika, v katerem je bilo popisano, da je imela žena neka dro-gerja „znanje" z nekim poročnikom karahiui-jerjev, učiteljica pa s sodnikom. Lekarnar in žena sta na to hitela v klub. Ali nekaj čudnega jima je donelo na ušesa, namreč kriki: Kanalja! Zapeljivec! Hinavec! To mi že poplačate. Ko sta vstopila, sta padla skoro znak. Hotelirka je skočila k lekarnarju ter kričala: Ti torej si mi nalil rabarbare v vermut na dan moje poroke t Umnaanka! je kričal lekarnarico žena občinskega zdravnika: torej zadrževala mojega moža ponoči l — nija je dobila 130 tožb in sodnik je prenesti zaušnico, katero mu je bil : mož učiteljice, poročnik karabinijerjev premeščen, lekarnar se je dal ločiti od žene, župan in odborniki so morali ods in mnogo vdovcev je dalo izbrisati na n nih spominshih ploščah besedi „zvesto i Tisti, ki je naredil mir, je bil odvetnik, šel nikdar k spovedi. Združitev Krete z Grško. ¦ Na izja- levlasti je odgovorila krečanska zbornica, le z združitvijo Krete z Grško mogoče krečansko vprašanje. Zbornica prosi vele naj dovolijo združitev in se jim zahvalji šQ"7mJjnbire~i^ so pozvali Krečane, naj odlože orožje. povrne mir, se skliče ljudsko zastopstvi Ponesrečena kuharica. v Celju je rica Gelena Gajšek iz Št. Jurija pri! ogenj špirita, da bi bolj gorelo. Stektei eksplodirala in v hipn je bflo nesrečno* živa goreča bakija. Prepeljali m jo v b kjer skoro gotovo umre. Izseljevanje ŽidOV iz ruske Poljske, L „Reforma" poroča iz Varšave, da se vernih in zapadnih okrajev ruske Pol masah izseljuje židovsko prebivalstve katerim vlada revščina. ObSOjen Župnik. .-- Župnika v Friei Iv, Hartla je prirejela sodnija v Matterjj ker je sinčka nekega krčmarja v cerkv stresel za ušesa, da 4 dni ni slišal nič. niki so rekli, da to poneha ter da bo zopet slišni; radi tega ga je obsodil soč na teden dnij zapora. Posebne vrste dogodba. - v neko tr s čevlji v Hamburškem starem mestn , šel neki mlad mož, češ, da si kupi nov Ije. Pomeril je en par ter šel parkrat j doli po prodajalni - potem pa udri vrata na cesto. Prodajalničar iu hlap tekla za njim. - Ko mu je pa odpade plat z jednega čevlja, sta se vstraSil vstavila preganjanje. Gospodar je mislil, utegnilo škodovati njegovi trgovini, čo pred sodnijo dognalo, da ima tako slah lje, da podplati kar odletavajo. ASi neki je onega moža, ki je tekel le naprej, ir je bil tat zaslišan, je vse priznal, ali tr niso mogli najti, kjer je vrA čevlje, \ ve naslova in tudi ulico je grešil. Tal sedaj policija tatu, podplat in nerabne poškodovanca pa ni mogoče dobiti. Znamenitosti o govedi. — v No.rnbe popisavali otroci v ljudski šoli goved ii Goved je domača žival, ker je hlev p: navadno k domačim poslopjem. Telo krivajo dlake, ki so različno barvane. T1 zini goved je mož vol. Žena se imenuje Otroci so teleta. Največ volov pride z -V mestu se jih dobi le pri mesarjih, ima od vola dosti: meso, slanino, k< drugo. Vol ni vol, ampak le imenuje se Kmetje in voli orjejo njivo. Krave lu kmetskimi dekleti na pašo. Krava ni le čim več jih je, toliko lepše so. Vole s( v najlepši moški starosti. Od krave d mlekarice svoje mleko. Goved pomaga lavati tudi milo in luč s svojo mastjo, ljudstvo, kateremu je bil bog vol Lepa je največji ponos kmeta. Marsikateri feir vole, ki so tako veliki, ;>.»i in roki terznd rn vijo vsak glavnimi. l.'činkujejo nedosegljiv in spasoimsuo pri želodčnih boleznih itlila-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in >;!>olj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste Iit t so od ^list izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prcfclajcnju. Lucijo vso bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in .ščipanje v želodeu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izliajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici ia nmdronu ter ne bi smelo radite-jn manjkati v nobeni meščanski aii kmečki hiši. Dobivajo so samo: Mestna lekarna. Za»ref), zato naj se naročujejo točno pod naslovom : mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja - Cena je naslednja iii sicer franko dostavljena na vsako pošto: l dacat (!2 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 R, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnili pisem, da jiii ni mogoče ta tiskali, zato navajam samo imena nekaterih LL•« ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Daretinčič, učitelj; Janko Kis ur, kr. nadlo^ar; Btjepan Konjič, župnik; Ulja Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. I*1 h* ________________________________|5 t^novijenaj^ige^ mestna lekarna, Zagreb, fflarkou lrg šteu. 96, poleg cerkue su. ITlarka. ¦¦¦"¦ Zdravje je največje bogastvo! ¦"¦»» Zahtevajte pri nakupu-= Schicht-ovo sledilno milo maKmm¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ z znamko »JELEN". -*# Ono J« H9^ zajamčeno čisto 'W& In broz vitki škodljiv« prlmosl. Poro Izvrstno. Kdor ho6o dobili zaros Jamcono pristno, porilu noskodl|lvo nllo nnf dobro pasi da bo Inol vsak komad Imo „SCNICHT" In varatvono znanko »JELEN«. Baar« Sahlsht JlMSlg ¦• E. — Majvoijo tovarna to vrsto na ovropojakom ozonljnl Varstvena znamka. = Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. = Dobiua se pousod! Š