104. številka. Ljubljana, v petek 8. maja. XVIII. leto, 1885. I »ha in vsak dan svečer, i/.ini'-i nedelie in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tri j s k o-or er a ke deiele za vse I.-to 15 gld., m Dol leta 8 gld.. za četrt leta 4 g-ld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta U gld. ;K> kr., na jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit vrsto po ti kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će ho dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up mv n i iU v o je v Frana Koluiana hiši, .CJleduliška stol ha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Conradov naslednik. Odkar je baron Conrad v specijalni budgetni debati občespoštovanemu poslancu Greuterju tako odgovoril, da mu je liberalna levica kar veselo ploskala, avtonomistična desnica pa strme njegov govor poslušala, je vladi in desnici popolnem jasno, da mož s takimi liberalnimi tendencami ne more dalje ud avtonomističnega in konservativnega ministerstva biti, katero se hoče po izjavi Dunajevvskega še dalje na sedanjo večino opirati. Nevoljnost vsled tega Conradovega govora bila je splošna na celej desnici in precej takrat so nekateri avtonomistični listi Conradov odstop zahtevali. Baron Conrad že sicer z davna ni bil konservativcem zlasti Tirolcem priljubljen; tudi Čehi mu neso bili najboljši prijatelji, ker je izpeljavo njih narodnih zahtev na šolskem polji zelo, zelo oviral in jim samo to dovolil, in dal, k čemur je bil prisiljen. Da tudi Slovenci z njegovim postopanjem neso prav nič zadovoljni, je splošno in dobro znano. Res čudna prikazen je, da se tedence našega sedanjega učnega ministra prav nič ne strinjajo z onimi splošnega ministerstva, da so tem celo nasprotne in da so njegovi nazori čisto drugi in nikakor v soglasji celega ministerstva. Za to prikazen moramo posebnih uzrokov iskati in jih tudi ni teško najti. Javna tajnost je, da baron Corad vse delo in ves posel prepušča svojemu sekcijskemu načelniku Krischeku in da on vedno odobri in stori, kar mu ta svetuje, s kratka, da se on po nasvetih svojega Bekcijskega šefa ravna, ki ima pri njem največ upliva. Krischek je pa trd liberalec, kateri se nikoli ne bo svojih nemškoliberalnih in centralističnih nazorov in tendenc otresel in kateri je baje osebni prijatelj nekaterih uplivnih levičarjev. Razvidno je da tak sekcijski načelnik ne bode nikdar svojemu ministru nasvetoval kaj tacega, kar bi morda levičarjem in njih pristašem škodovalo. K temu pa pride še to, da se sam baron Conrad dosedaj ni mogel vseh centralističnih idej in tendenc izne-biti: da je še poluliberalec Najbolje nam njegove nazore svedočijo lastne besede, katere je nekemu liberalcu rekel: „. . . grosslavische GelUste, die immer grosserwerden und de ne n man unbedingt Riegl vorschieben muss. Ich thue alles, vvas ich kann, aber leider i s t es nicht i m mer moglich." Pri takih okoliščinah in takem položaji ni čuda, da Slovenci že več let zastonj slovenske paralelke na vseh slovenskih srednjih šolah in pripravnicah zahtevamo in da 102.000 koroških Slovencev nema nobene slovenske šole. Ni čuda, da je g. naučni minister ustanovljenju privatne češke šole na Dunaj i, kjer biva toliko tisoč Čehom tako nasprotoval in še le takrat v to privolil, ko ga je grof Harrach prisilil; ni čuda, da si Cehi vsako novo češko Šolo, dasi privatno, trudno in težavno priboriti morajo. — Kdo bo sedaj, ko te stvari ve, strmel vsled postopanja tega „resnega" ministra? Kdo bo verjel, da je naša slovenščina še preokorna in premalo izobražena za upeljavo v srednje šole? Kdo bo zdaj take ugovore za „resne" zrnat ral ? — Reči moramo, da je dosedaj učnemu ministerstvu dobre volje in nič druzega manjkalo, da jednakopravnost na šolskem polji upelje vsem narodom, ne pa samo Nemcem, sosebno levičarjem. Veliko se je že ugibalo, kdo bo Conradov naslednik. Toliko je gotovo, da mora novi učni minister biti mož z avtonomističnimi načeli in konservativnimi nazori, kateri ne bo jednega naroda na kvar in škodo drugim protežiral Dosedaj ima grof Schbnborn, c. kr. namestnik moravski, največ upanja, da bo postal učni minister in gotovo bi ga bila vlada že v svojo sredino poklicala, ko bi s tem činom bili Poljaki povsem zadovoljni. Ti pa hočejo, da bi bil sedanji deželni gališki minister Zemial-kowski Conradov naslednik in da Madejski, mora-lični in faktični vodja poljskega kluba, na njegovo mesto stopi Zemialkowski nipri svojih rojakih prav priljubljen, ker bi jih bil lahko mnogo sitnostij in neljubih naredb varoval, sosebno pa izpeljavo marsikaterega Couradovega odločila preprečil. Iz tega uzroka ga hočejo nadomestiti z Madejskim, kateri je izboren jurist in iskren Poljak, kateri naglasa solidarnost avstrijskih Slovanov in vedno želi, da bi se avstrijski Slovani in njih poslanci vzajemno podpirali, ker je prepričan, da oni samo po tem potu mogo svoje pravice doseči. Vlada pa, pri kateri Zemialkowski veliko spoštovanje uživa in kateri je celo pri kroni priljubljen, neče v to privoliti, da bi on kot deželni minister svojo odstavko dal in učni minister postal. Poljaki so samo tedaj s Schonbornom, kot učnim ministrom zadovoljni, če jim bode vsem jednako pravičen, če grof Roman Potočki, sin Alfr. Po-tockegn, nekdanjega c. kr. namestnika gališkega postane namestnik Šlezije in če Madejski prevzame portfelj deželnega gališkega ministra. — Seveda je mogoče, da bo kdo tretji Conradov namestnik, a dosedaj imata omenjena dva največ upanja. Gotovo je samo to, da bi Conrad že bil svojo odstavko dal, ako bi se vlada in desnica o njegovem nasledniku sporazumeli bili in jedino to je uzrok, da je še zdaj oni „resnitt naš učni minister. V. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. maja. Iz vseh kronovin prihajajo poročila o volilnem gibanji. Tu kak bivši poslanec poroča o svojem šestletnem delovanji v «lržavm»m /boni in se ponuja za kandidata, tam zopet izbirajo si novega kandidata, ker jim prejšnji ni več po volji aH pa neče več vsprejeti državnozborskega mandata. Težko stališče imajo poslanci desnice. Volilci jim očitajo njih nevspehe, ložje je pa levičarjem, vsak državno-zborski nevspeh, vsak nov davek jim v tacih slučajih prav pride. — Konservativci solnogradski mislijo za mesta in trge postaviti za kandidata bivšega ministra Aleksandra Bacha. Ta mož sam na sebi ni baš priporočljiv, ker se o njem nič kaj druzega ne ve, kakor da je velik nasprotnik svobodnih načel. Priporoča ga pa posebno dvorni sovetnik Jurij Lien-bacher. Znamenito je pa, s čim ga priporočajo. S tem namreč, da je Solnogradski častni meščan. Ni baš laskavo, če se od kakega kandidata nič druzega priporočljivega ne ve, kakor da je častni meščan kakega velikega mesta, zlasti pri nas v Avstriji, kjer je imenovanje častnih meščanov in občanov že postalo nekak „sport" in ni tako redko kakor v Bo' rolinu, kjer jih dosedaj imajo samo pet in se ta čast dosti težje doseže, kakor pa ministerski sedež. Iz Štajerske izvemo, da dr. Rechbauer ne kandiduje več, baje zaradi slabega zdravja. Nekateri pa sodijo, da Rechbauer zato ne prevzame ni kakega mandata več, ker javno mnenje ni več zanj. Štirskim Nemcem je namreč dr. Rechbauer še premalo nemški. Dr. Knotzevo rogoviljenje ni ostalo brez upliva na Štajersko. Bolj nego dr. Rechbauer je štajerskim Nemcem po volji profesor Krauss, ki je pred svojimi volilci v Feldbachu kar napovedal, da bodo nemški liberalci v narodnih vprašanjih v novem državnem zboru huje strune napeli. Lahko si mislimo, kako radost je ta junaška napoved vzbu- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefubvre. Poslovenil * * * Stat nomiuis umbra.) • Dalje.) Dvaindvajseto poglavje. Sitnosti amerikanskoga uradnika. Po dobro opravljenem dnevu in mirni noči rano zjutraj ustati, telesno in duševno okrepčan, zagrniti se v prostorno halo domačo, zibati se v rocking-chairu (zibalni stol) in s pipo marvland-skega tobaka v ustih, kot pravijo Nemci, zamisliti se, je prava slast . . . kadar človek že nad trideset let šteje. Sedeč pri oknu, sem se kratkočasil s tem, da sem gledal, kako se je mesto iz spanja prebujalo. Mlekarji, ogljarji, mesarji, dišavarji so letali po ulicah, hodili po vnanjih stopnjicah v pritlično sobo tet so ustrezali vsakej hiši, ne da bi prebivalce količkaj motili. Vse je bilo tako napravljeno, da nič ni motilo svetišča, kjer je hišni gospodar počival. Bivališče francosko je le prava gostilna; ustopa, kdor hoče; bivališče (home) saksonsko je trdnjava, ki je s sumljivo skrbjo proti nadležnikom in radovednežem zavarovana. PravoognjišČe je v svetem in skrivnostnem pomenu te staro, iz vzhodnih krajev došle besede. Ko sem občudoval cesto, katero so moji cestniki bili že pometli in polili, pridrdral je z močnim ropotom dvokolesnik, v katerega je bil kaj hiter konj vprežen. Konje sem zmeraj rad imel in tudi takrat sem pazljivo sledil ponosnega amerikanskoga dirjavca, kar konj nenadoma pade. Iz dvokolesnika je prav s parno silo priletel velikansk klobuk ter je kot puščica frčal prek glave padlega konja, za klobukom pa možicelj v dolgi vrlini suknji. Bil je prijatelj Set, nedvomno preganjan od „manov" psa, katerega je bil dal umoriti. Marta, kričal sem pogledavši skozi okno; Marta, vode, kisa; letite, precej sem za vami. Ko sem prišel na ulico, ustal je bil že Set ter se otresel; z rokami si je otipal život ter se tako zagotovil, da ni nobenega uda zlomil; potem je ulil kozarec vode v se, ter je konju obrisal krv in ga zopet uredil; spregovoril pa ni besedice. Marta pa je stala tik njega ter se na vseh udih tresla. Ustopite k meni, rekel sem Setu; malo počitka vam bode dobro delo; če trebujete kake pomoči, pripravljen sem. Doktor Danijel, odgovoril je suhoparno, tvoje pomoči ne trebujem. Na sviđanje! Prijel je konja za uzdo ter ga je šepaje vlekel do stanovališča odvetnika Foxa. Set je bil najbrže zaradi kake tožbe prišel v mesto, ter ne bil bi kvakar, ko bi zaradi izpahnene noge ali zaradi razbite glave na svojo korist izpozabil. Vrnivši se na svoje opazoval išče, natlačil sem si z nova pipo. Brez strasti in brez skrbi veselil sem se svojega pokSja. Kot otrok sem se radoval, sledeč solncu, ki je s svojimi žarki prek vrhov hišnih streh polagoma na ulico se zniževalo. Trije Udarci na hišna Vrata so me prebudili iz sanjarij. Bil je sosed Fox z listnico pod pazuho. I'ohod njegov me je osupnil. Vedel sem, da ga je volilni poboj močno jezil, in Fox ni bil mož, da bi svojo jeze in zavist že v dveh dneh izpozabil. dtla v ultranemških srcih. V treh volilnih okrajih v kmetskih občinah bode nemški „bauerverein" postavil proti konservativcem svoje kandidate in sicer proti dosedanjim poslancem Barnfeindu in obema knezoma Lichte steinoma. Volilna borba v teh treh okraj tli bode ostra, ker konservativci bodo tudi vse sile napeli, da ne zgube treh tako odličnih poslancev. — Drug teden bode več volilnih shodov na Češkem. Dr. Ed. Uregr sklice volilni shod na 10., Adamek pa 14., 16., in 17. dan t. m. V nedeljo skliče nemška napredujaška kmetska stranka shod v Lipo (Leipo). Pri tem shodu se bode posebno pobijala nemška gospodarska stranka, potem se botle razgovarjalo o agrarnem vprašanji. K temu shodu morejo priti tudi privrženci napominane gospodarske stranke. Poslednja stranka pri volitvah ne bode dosegla prav nobenih vspehov, ker zanjo nik lo ne mara. S to novotarijo tedaj vlada ne bode pridobila v zbor nobenega pristaša. — Govori se, da vodja moravskih Čehov dr. Schrom ne prevzame nobenega mandata. Tega moža je, kakor mar sikoga druzega, to odvrnilo od parlamentaričnega dela, da sedanja vlada Slovanom ravnopravnost obeta, v resnici pa še germanizacijo podpira. Pri tacib okoliščinah je pa ves trud slovanskih poslancev le bob v steno. Ni čuda tedaj, da marsikdo zgubi zaupanje v boljšo bodočnost — Deseda njemu poslancu kmetskih občin Opavskega okraja v Šle/j i Schmucku prigodila se je neka neprijetnost. Poročal je svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Ti se pa na to izjavili, da odobravajo njegovo delovanje izimši njegovega postopanja v „ vprašanji Severne železnice". Selnnuck je nemški liberalec, a se je odtegnil glasovanju o pogodbi s Severno železnico. Sedaj Schmuck ne kandiduje več, ko je dobil tako nezaupnico. Sedaj bode v njegovem okraji najbrž izvoljen protisemit Tiirk. 12. t. m. imajo zaupni možje vseh 17 rusinskih okrajev gati&kih shod v Lcvovu, da se konečno dogovore o kandidatih. Že včeraj smo povedali, kuke kandidate je postavil metropolit Sembratović Teh kandidatov pa ni postavil na željo Poljakov, ampak na željo vlade same. Zategadelj je pa že vlada iz rekla Zeljo, da hi se tem kandidatom ne postavil noben poljski protikandidat. To je pa bilo Poljakom že preveč. Njih listi izjavljajo nevoljo, da se vlada mesa v volitve. Bojo se Poljaki namreč, da bi ti rusinski poslanci le tedaj podpirali Poljake, kadar bi to vladi Ugajalo, drugekratl hi pa jim nasprotovali. Kakor se vidi, bil bi Poljakom ljubši odločen Rusin, kakor pa tak. ki povsod za vlado caplja. Odločen Rusin bi vsaj hranil v državnem zboru gmotne koristi dežele, vladni kimovec bi jih pa le tedaj, kadar bi to vladi ugajalo. Poljaki neso namreč nikakor zadovoljni » tem, kar so dosegli v državnem zboru. Zdi se jim, da to je vse premalo, in da je mnogo kriva vlada tega nevspeba. To se je pokazalo na nekem volilnem shodu v Levovu. Posebno ostro je govoril uradnik deželnega odbora dr. Rutovski. Obžaloval je, da poljski poslanci neso nič dosegli v prošloj dobi državnega zbora. Poljski poslanci so glasovali za predloge, ki so imele povišati brambeno moč d zave, poteg -vali so se za povišanje carine na petrolej in davka od špirita, zato po neso niČ dobili za svojo deželo. Ni se dovolil kredit za regmovanje bliskih rek pa tudi se ni odpisal zemljišnoodvezni dolg. Novih političnih pravic tudi neso pridobili. Temu je uzrok, Ker poljski poslanci neso bili na jasnem z desnico. Nadalje pa morajo poljski poslanci delati v sporazumljenji 'Z gališklm deželnim zborom, potegovati se za razširjenje deželne samouprave in za povišanje državnih dotacij za Galicijo. Skrajni čas je že, da se vlada in državni zbor bolj ozirata na Poljake. Za njim je urednik „Kuriera L\vowskegau odločno protestoval, da vlada se utika v volitve, ter tako skuša spraviti politične ničle v zbor. Iver se v Galiciji v več krajih usiljujejo predsedniki okrožnih sodnij za državne poslance, je načelnik zapadnogališkega volilnega odbora povprašal vlado, kaj misli o tem. Izvedel je, da vlada ne želi, da bi se v državni zbor predsedniki okrožnih sodnij volili. „Reforma* misli, da je vlada jednacih niislij, tudi zastran okrajnih glavarjev. Mi mislimo, da tudi štedilna komisija, če še sploh životari, ne more želeti, da bi se v zbor volili uradniki. Plačevati mora vlada one, kateri jih nadomestujejo. Ni zadosti, da kak profesor reče, saj je dosti mladih suplentov, ta ali oni me rad nadomesti, če jaz v zboru sedim. Se ve da uradnik lahko tako govori, saj ga on ne plačuje, a drugače 0 tem mislijo davkoplačevalci, ki že jedva zmagujejo davke, ki zlasti pod sedanjo vlado hitro naraščajo. Tiiaitje države. It n k k i car je zaukazal, da se pomnoži trd-njavsko topničarstvo v Modlinu in Brzest-Litewskem v vsakem kraji za 180 vojakov in 20 topov ter v Varšavi za leden batalijon. — Rusija bode osnovala trgovski konzulat na Koreji. Najboljše znamenje za mir mej Itiisi jo in Anglijo je, tla je ruska vlada že odpovedala neko večjo naročho torpedov, katere je bila naročila pri nekem delniškem društvu v Berolinu. — Angleška vlada odpoklicala je mejnega komisarja generala Luinsdena. Kakor se govori, je vlada spoznala, da so bila Lumsdenova poročila preveč površna in so le zavirala mirno sporazumlienje. Z odpoklicem Luinsdena je Anglija jako ustregla Rusiji. Angleška opozicija pa zaradi tega misli interpelovati vlado. llolgai'Mlti knez Aleksander podelil je predsedniku in blagajniku „Slavjattskega blagotvoritclj-nega obščestva v Peterburgu Aleksandrov red prve vrste, trem članom tega društva ta red druge vrste. To je dober dokaz prijateljstva mej ruskim in bolgarskim narodom V italijanski zbornici je minister vnanjih zadev odgovoril na interpelacije o kolonijalnej politiki. Odgovor je jako nejasen in nikakor ni zadovoljil interpelantov. Povedal ni prav nič novega. Omenjal je dobro razmere z Anglijo, alijanco s centralnimi oblastmi in ravnotežje ob Sredozemskem morji. Včeraj smo že povedali, kako je v deželnem /boru odgovoril gtrii.Hki minister notranjega na interpelacijo zastran iztiranja Poljakov, danes pa imamo dostaviti, da se je na ta neopravičen način že nad (»000 Poljakov i/.tiralo iz dežele. Res lepa svoboda vlada v Prusiji. Že dolgo je mej ICsisi in li i I a je i neko ne-sporazmnijenje zaradi meje. Večkrat se je že skušala meja uravnati, pa vselej brez vspeha. Do hujšega spora pa ni prišlo, ker je svet ob meji slab in tedaj ni bilo niti Rusiji niti Kita ju dosti na tem ležeče, čigav da je. Sedaj so pa kar Kitajci začeli napadati kozaške vasi ob meji, tako namreč poroča vznodnosibirski generalni gubernator generalni major Ignatjev, brat znanega diplomata lgnatjeva. Te napade je neki naščuvala kitajska vlada sama in j tedaj neso le svojevoljni izgredi tamošnjega prebi* ! valstva. Kitajska vlada je neki hotela porabiti rusko- 1 angleški spor, da si prisvoji kaj ruskega ozemlja. Novejša poročila namreč poročajo, da so Kitajci ponudili zvezo Angležem, ko bi Rusi napali Afgani stan. Kitaj je pa bil prepočasen, kajti spor zaradi Afganistana je že skoraj popolnem poravnan. V K. j n mM še ni miru. Zadnjo nedeljo bil je boj mej 3U0 kanadskimi vojaki in 000 Indijanci. Sedem vojakov je mrtvih, 12 ranjenih. Indijancev je r>0 mrtvih in so tedaj bili popolnem razbiti Ta boj ni brez vsega pomena. Nedavno se je namreč poročalo, da se ni bati, da bi se Indijanci pridružili ustašein, a to poročilo pa javl;a, da so že Indijanci bojevali z vladnimi četami. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je požarni hrambi v Gorenjem gradu 80 gld. — (Trgovinski minister) potrdil je zo-petno izvolitev g. Josipa Kušarja predsednikom, g. J. N. Horaka podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske. — (Tiskovno pravdo) naklonil nam je g. Matija J o n k o, velepoaestnik, župan in deželni poslanec v Bolci. Od tacega moža, ki sluje kot narodnjak, ki združuje toliko dostojanstev v svojej osobi, bili bi pač pričakovali, da bode uložil tožbo v slovenskem jeziku. A Jonko tožil nas je nemški, kar je tembolj umevno, ker tudi doma kot župan nemškutari, in ker ni mogel dobiti nobenega slovenskega odvetnika za zastopnika, da je bil prisiljen v to pooblastiti starega našega prijatelja dra. Suppana. Toži pa nas zaradi dopisa „Od slovenske meje", ki je bil tiskan v 11. štev. z dne 16, januvarja t 1. — Pravda bode velezanimiva, kajti jednakega gradiva, kakor v tej pravdi, se redkokje nahaja, mi celo mislimo, da nikjer drugej ne. — (Volilno gibanje na Štajerskem.) V četrtek 14. dan t. m. ob 9. uri predpoludne bode slovensk volilni shod pri Mariji Devici v Puščavi v Gatejevi gostilni, popoludne ob 3. uri pa v Selnici ob Dravi. Povabljeni so nit ta shoda vsi domoljubi iz Ruš, Smolnika, Cinzata, Kumna, Krecen-baha, Lehna, Rotenberga, Št. Lovrenca in iz Selniške fare. — Dr. Schmiderer (Hammer-Amboss) kandiduje letos zopet proti baronu Goedel-u. A upanja ni zanj. Volilnih mož šteje okraj Konjiški 58, Slo-venjegraški 34, Marenberški 37, Slovenjebistriški 54, Mariborski (na desnem in levem bregu) 137, vkupe 320 glasov. Lpnsko leto dali so napominani Okraji po 40, 28, 4 in 99, vkupe 171 glasov za narodna kandidata. Ker treba za absolutno večino le 1G1 glasov, zmagala bode narodna stranka, ako bode razmerje le tako, kakeršno je bilo lani. A letos kaže, da bode še bolje. — (Banka Slavija) razširila je svoj delo-kraj na slovanski jug ter po g. Hribarji v preteklem meseci ustanovila glavna zastopa v Novem Sadu in v Belem gradu. — (Tržaški „Sokol") bode v nedeljo 10. dan t. m. popoludne izletel v Sv. Križ pri Nabrežini. — („Slovensko učiteljsko društvo za Kope rak i okraj') ima v 28. dan t. m. ob '.). uri zjutraj svoj redni občni zbor v Ricmanji. — (Na podkovski šoli Ljubljanski) se prične novo šolsko leto 1. dne julija. S poukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji klavne živine in mesa. Kdor želi biti vsprejet v šolo, mora se izkazati: 1. s spričevalom, da se je pri kakem kovači za kovaškega pomočnika izučil; 2. s spričevalom župnika ali župana, da je poštenega obnašanja; 3. z domovinskim listom; 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci morejo dobiti tudi štipendijo 50 gold. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1 uhožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja, in 3. potrdilo, da so že dve leti kot kovaški pomočniki delali Prošnje z dotičnimi spričevali imajo se poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. , Šola traja do konca decembra 1885. leta. Kdor preskušajo dobro prestoji, more po postavi od 1873. i leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj \ brez preskušnje nihče ne more postati kovaški moj-\ ster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec I ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi : živež in stanovanje, ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno odškodnino v šolski Dobro jutro, gospod nadzornik cest in ulic, rekel je, ustopivši v sobo. Način, s katerim je vsako besedo naglašal, bil mi je silno zopern. Mene je sama potrpežljivost, a tega nemam rad, da bi se kdo z menoj norčeval. Pozdravljeni gospod odvetnik, odvrnil sem mu z zbadljivim glasom. Ali smem poizvedeti, kaj mi je naklonilo čast vašega pohoda? No, dragi doktor, odgovoril je s posmehljivim glasom, vi ste sedaj pač imenitna javna osoba! Sedaj ste na potu do velikosti! Celo vaši nasprotniki se klanjajo vašej nadarjenosti in vašej sreči. Kaj naj bi sedaj rekli vaši nevošljivci ? Prav nič vas ne razumem, Fox; kaj pa hočete s tem reči V Reči le hočem s tem, odvrnil je, ter je z jednim očesom zamižal, da Fanftejska stena je blizu Kapitola. Po teh vsakdanjih besedah vsedel se je v naslonjač, odprl tabačnico, vzel počasi malo tobaka ter štiri ali petkrat potrkal si na telovnik, da bi ga osnažil vsakeyu tabačnega praška, ki je bil nanj padel. Potem je noge položil križem, obrnil v me šilasto svoje lice ter me molčeč opazoval prav kot domača kuna, ki na pitanega zajca preži. Ves nejevoljen zaradi takega ponašanja, ustal sem ter mu rekel: Bodite toli dobri, da govorite jasno. Kaj vas je prignalo k meni?** Neka malenkost, odgovoril je stegnivši se v naslonjači ter drgnivši se s palci, prava malenkost, mala zahteva od petsto dolarjev. Jaz vam ničesa ne dolgujem, kolikor se spominjam, odgovoril sem mu močno začuden o tej zahtevi. Nedvomno, gospodine doktor, meni nič ne dol-gujete, dolgujete pa mojemu klijentu, to je kaj druzega. Na to je odprl listnico, ter iz nje vzel sledeči račun: Zapisek troškov in odškodnine, katere Setu Doolittlu dolžuje doktor Daniel Smith, nadzornik cest in ulic, po državljanskem zakonu odgovoren za slabo stanje rečenih cest in ulic. 1. Zlomljeno oje in poprava novega voza 50 dol. 2. Rana konju nad stegnom in zmanjšana vrednost rečene živali: po najnižji ceni 150 dol. 3. Potem rečenemu gosp. Setu Doolittlu za razpraskano koleno, za pokvečen klobuk, za pretrgane hlače, za razpraskano lice itd. odškodnine, z ozirora na doktorja najniže cenjene . . . 200 „ 4. Za razdraženost, pretresenje možjanov, izgubo časa itd........100 „ 5. Razni troški vsled padca in ranje-nja, pomoč zdravniško, pomoč odvetniško itd. itd. . . . natančni izkaz pridržan. Gospodine, rekel sem Foxu ter mu ta lekar-ski račun v zobe zagnal, jaz nemam rad mistifi-kacij; čudim se le nalogi, katero vi v tej smešni glumi igrate. Dobro, rekel je Fox; vi rajši imate tožbo. Kot sosed sem vam hotel to prihraniti; a ker to ne pomaga: tu imate povabilo. Tožba! vzkliknil sem z ramami zmajaje. Tožba od strani zasobnika proti nadzorniku cest in ulici proti uradniku 1 proti javni osebi! proti zastopniku hiši. Ućenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski Šoli na spodnjih Poljanah. — (Kranjska hranilnica.) Na Štajerskem sklenil je bil lani deželni zbor in sicer po predlogu slovenskega poslanca g. Mihajela Voš-njaka, da se naj dež. odbor obrne do hranilnic s prošnjo, da bi obresti za hipotečna posojila znižale od 5 na 4 */a ali 4 °/0- Vsled tega sklepa so res že skoro vse štajerske hranilnice od novega leta počenši znižale obresti na 4 */§•/». Dolžniki na Štajerskem so lehko hvaležni g. M. Vodnjaku, da po njegovem prizadevanji toliko menj plačujejo na obrestih. Kranjska hranilnica pa še do danes zahteva 5 °/o in le od malih kapitalov do 300 gld. po 4 °/0, toda tacih. dolžnikov je silno malo Zakaj bi tudi ona ne znižala obresti, kar bi lože storila, nego marsikatera druga hranilnica, ker ima že velik reservni fond. Namesto da hoče od Slovencev zložene peneze potrošati za šulvereinske namene, naj rajši zniža obresti in v tem posnema štirske hranilnice. Ker daje ulagateljem le 4 °/0, od dolžnikov pa jemlje po 5 °/0, torej jej preostaje pri sedanjem uloženem kapitalu od blizu 20 milijonov gld. jeden milijon gld. za režijo, kar gotovo ni v nobeni razmeri s taktičnimi stroški, bi to vsekako lahko storila. — (Zagorska železnica.) Komisija, ki jo imela prehoditi trasovano progo, končala je preteklo sredo svoje delo. Ker razlastitev dobro vspeva, se bode zgradba baje v kratkem začela. — (Na štajerski deželni kmetijski šoli v Grottenhofu) pri Gradci razpisanih je začetkom šolskega 1. 1885/86 (1. oktobrom t. 1.) 10 brezplačnih mest. Gojenec, kateremu se podeli tako mesto, dobiva stanovanje in navadno hrano, udeleževati se pa mora pouka in kmetijskega dela. Za obleko in učila mora vsak sam skrbeti. Prosilci, ki morajo biti vsaj 16 let stari, morajo svoje prošnje osobno izročiti najpozneje do 31. julija t. 1. ravnateljstvu omenjene šole. — (Hranilno in posojilno društvo v Ptuj i) imelo je meseca t. 1. dohodkov 11.376 gl. 49 kr. in izdatkov 11.363 gld. 23 kr., tedaj prometa v tem meseci 22.719 gld 72 kr. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca aprila 21.137 gld. 48 kr. dohodkov, 19.162 gld. 1 kr. pa izdatkov. — (»Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri") imela je v ponedeljek v Kastvu sejo, pri kate rej so se določevale podpore siromašnim dijakom iz Istre. Prošenj bilo je društvu došlo 33. Podelilo se je 31 prosilcem 515 gld. podpore, od teh pripada na dijake vi vzhodne Istre (Liburnije) 125 gld.; na zahodno Istro 205, na otoke 185 gld. Dve prošnji sta se odbili, ker nista prosilca, niti njijini roditelji člani bratovščine, niti v Istri porojeni. Deželna poslanca gg. Jenko in Laginja darovala Bta društvu po jedno srečko posojila Ljubljanskega (a 20 gld.), kupljeno za novce, katere so jima bili zložili Munjci za potovanje k namestništvu v Trst, da izposlujeta prosto trgovino z jesihom. Naj bi rodoljubi posnemali vzgled napominane dvojice, kajti „bratovščina hrvatskih ljudi" je velike važnosti, a njena sredstva so skromna. Društvena prošnja, da bi se bratovščini odstopila kaka vsota oa državne dobrodelne loterije, ni bila uslišana. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje drugo redno zborovanje v soboto oblasti in vlade! Kaka gluma! In kje je član 75 ustave od leta VIII.? Kaj pa ustavno varstvo! Čudno, in sam sem se čudil temu, francoski sem govoril te besede. Ti Saksonci so tako surovi in tako nevedni v upravnih stvareh, da njih jezik jim ne more ponuditi teh vzvišenih besed, ki so slava in moč romanskim narodom. Povabilo se glasi za današnji dan, rekel je Fox toli hladnokrvno, da sem bil ves zbegan. Upam, da je sprejmete, da se moj varovanec ne bode po nepotrebnem v mestu mudil. Novi naš mirovni sodnik, vaš prijatelj g. Humbug, bode to tožbo, ki prav za prav ni prava tožba, v četrt ure razsodil. Kaj! Vi hočete res trditi, da sem jaz za vse nesreče na ulicah odgovoren ? Kdo pak, če ne vi? odvrnil je odvetnik. Ali se neste vi potegovali za nadzorstvo ulic ter je tudi sprejeli? Ali neste vi zastopnik in sluga naroda, ki nas je izvolil? če je kaka nemarnost, kdo jo je zakrivil, kdo naj škodo trpi? (Daljo prib.) dne 9. t. m. v gostilni „Neu-Graz" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: L Čitanje zapisnika. II. Črtice iz kmečkega življenja predava gosp. stud. jur. Karol Grossmann. III. Slučajnosti. Gosti dobro došli! — (Duhovske spremenbe.) V Ljubljanski škofiji: Duhovnije sta dobila gg.: Blaž PetričVe-lesovo; Lovr. Bergant Logatec Nastavljeni ali prestavljeni S) gg.: Dr. J. Lesar v Višnjo goro, Mat. Kjun za Železnike, Fr. Marešič v Sostro, Jož. Močilnikar v Hrenovke, Jožef Zalokar v Senožeče, Fr. Rozman v Št. Rupert, Mat. Fer-čej v Semič, Jož. Sami de v Koč. Reko, Gregor Šlibar v Mošnje, Jan. Mazgon v Bohinjsko Bistrico. Umeščeni so bili 24. aprila gg.: Ant. Klemen za Šmartin pri Kranji, Jan. Novak za Sme-lednik, A. Kor bič za Rovte. — V stalni pokoj se podasta gg.: Šos Mih., župnik pri Beli cerkvi, in Brus Tom, kurat v Besnici. Razpisane so duhovnije: Polhov gradeč, 8. apr.; Bela cerkev, 10 apr.; Blagovica inDobovec 24. apr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 8. maja. Baron Petz, podadiniral izven službe, včeraj umrl. Peterburg 8. maja. Communique „ Pravi telj st v enega Vestnika" potrjuje, da bi se, ko bi drugače ne šlo, one točke rusko-angleškega dogovora z dne 17. marca, o katerih bi se ne mogli sporazumeti, predložile izbranemu sodniku v razsojo, kateri bi naznačil rešilni način, ki bi jednako ugajal časti in dostojnosti obeh držav. Glavne točke mejne črte določile se bodo po poprejšnjem sporazumljenji od kabineta do kabineta. Kronstadt 7. maja. Morski promet z inozemstvom pričel se je danes. Govorica, da se zapre trgovinska luka neosnovana. Bero lin 7. maja. Kakor „National-Zeitung" piše, naznanil je danski kralj državnemu sovetu, da bode prevzel posel razsodnika, ko bi bil k temu j pozvan. 3l0TTe"TLCl I Ko so vlansko leto zavoljo nepredvidnih zaprek ni mogla uresničiti želja mnogih Slovencev, : da bi bili obiskali svoje brate Čehe v njihovej prvostolnici — v zlatej materi Pragi, cule so se takoj od mnogih stranij želje, naj bi se potovanje v Prago ■ letos vsekakor izvršilo ter ob jednem združilo s potovanjem na Velehrad, da se tako udeležencem zabavnega vlaka ponudi prilika ogledati si one posvečene kraje, kjer sta besedo božjo oznanjevala sveta blagovestnika naša Ciril in Metod in kjer sta službe božje služila v lepem jeziku slovanskem. Odbor, ki se je ad hoc osnoval, oziral se je na te želje in uredil je stvar tako, da se bode slovanski vlak peljal najprej na Velehrad in od tam čez Olomuc v Prago, potem pa skozi Brno in Dunaj nazaj. Pogoje za vožnjo dosegel je odbor tako ugodne, da bode vsakemu, kedor si želi ogledati cvetoča češka mesta in posebno sijajno prvostolnico češko z novim narodnim gledališčem; vsakemu, kedor letošnjo slovansko tisočletnico želi proslaviti na kraji poslovanja slovanskih prosvetnikov in blagovrstuikov, lahko mogoče udeležiti se potovanja na Velehrad in v Prago. Posebni vlak s slovenskimi potniki odpeljal se bode dne 10. avgusta iz Trsta ter bode do Spiel-felda postajal na vseh postajah, od tam naprej pa le na poglavitnejših. Oni udeleženci, ki stanujejo ob postranskih progah južne železnice, mogli so bodo na Brežino, v Divačo, v Št. Peter, Zidani most, na Pragarsko in v Maribor pripeljati s katerim koli poštnim vlakom, da prestopijo potem v posebni vlak. Na Dunaj prispel bode vlak dne 11. avgusta. Tu bode jeden dan odmora. Dne 12. avgusta od-odpelje se vlak v Uherske Hradište (Velehradska postaja), kjer se bode prenočevalo. Dan 13. avgusta posvečen bode Velehradu; na večer tega dne ali v jutro dne 14. avgusta odpelje se vlak v Olomuc, kjer poseben odbor že sedaj dela velike priprave, da — kakor piše njega predsednik — „dostojno sprejme drage mu brate slovenske". Dne 15. avgusta bode prihod v Prago, kjer vsi slovenski potniki skupno ostanejo dva dni ter se udeleže dveh gleda-liščnih predstav. Vrniti se bode mogel vsakdo z onim poštnim vlakom, s katerim bode hotel, preko Brna ter si, ako bode želel, ogledati tudi to mesto. Vožnji listki bodo veljavni celili štirinajst dni. Cene za vožnjo na Velehrad in v Prago ter nazaj pa so sledeče: Za H. razred gld. kr. Za lil. razred gld. kr. 23 50 21 50 38 20 26 50 Od postaj: Trst, Guljan, Brezina, Prošek, Sežana, Divača, Leaečje, Št. Peter, Prestranek, Postoj ina, Rakek, Logatec, Borovnica, Krmin, Gorica, Sovodenj, Za-grad, Ronki, Tržič, Reka, Opatija, Jurdani, Sapijane, Tr-novo-II irska Bistrica in Ki- lovče........34 — Ljubljana, Zalog, Laze, Kresnice, Litija, Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Rimske toplice, Laški trg in Celje 32 — Pulj, Vodnjan, Rovinj, Kanfanar, Št. Peter, Zabronić, Pazin, Ce-rovlje, Roč, Rakitović, Buzet, Podgorje in Herpelje . Ptuj, Pragarsko, Št. Jurij pri Celji, Štore, Ponikva, Foli-čane, Slov. Bistrica, Račje, Hoče, Maribor, Pesnica, St. Uj in Spielfeld ..... 27 — 17 50 Gradec........ 23 — 15 50 Bruck na Muri......21 — 14 50 Beljak, Podravlje, Vrba, Poreče, Kriva Vrba, Celovec, Grab-štang, Sinčave8, Pliberk, Pre-valje, Spodnji Dravobor, Vu-zenica, Vuhred, Ribnica, Št. Lovrenec, Ruše, Bistrica in Lembah.......32 — Sisek, Lekenik in Velika Gorica 33 50 Zagreb, Zaprešić, Brežice, Krško Rajhenburg in Selnica. . . 29 50 Čakovec (Varaždin), Središče, Ormož, Velika Nedelja in Mož- ganci........ Ker je podpisanemu odboru najkasneje do 10. julija treba vedeti število udeležencev, naj blagovolijo vsi oni, ki se za to odločijo, oglasiti se do tega časa pri njega predsedniku gospodu Ivanu Hribarji ali njegovem namestniku gospodu Ivanu Mu miku. Tudi denar naj se pošilja jednemu ali drugemu imenovanih. Kar bode druzega še potreba vedeti, priobčil bode odbor vsakemu udeležencu posebej; razglasil pa tudi po slovenskih listih. Slovenci! Njegova P re vzvišenost, premilostivi vladika bosenskos romski* Josip Juraj Str os sin a j er, sporočil je podpisanemu odboru, da se bode pridružil slovenskim potnikom V el eh r a d s k i m. To Vam bodi v izpodbujo za obilno udeležbo. V Ljubljani, dne 8. maja 1885. Odbor za priredbo vlaka na Velehrad in v Prago. 21 50 22 20 20 — 31 — 20 50 Razne vesti. "(Knez A1 o k s a n d e r K a r a d j o r d j e v i č), o čegar smrti smo poročali, zapustil je dva milijona gold. premoženja. Volil je za ustanove srednješolcem v Srbiji, Bosni in Hercegovini 18.000 gld., za dijake iz omenjenih dežel in iz kraljevine Oger-ske, ki goje dve leti posebne študije v inozemstvu 20.000 gld., svojemu rojstvcnemu kraji, Topoli v Srbiji, 4000 gld.' itd. * (Potres v Rusiji.) „Novoje Vrcnija" piše v tej zadevi; V okolici Derbenta je selo Sikuč, večinoma na goro Hantil naslonjeno. Pred nekoliko dnevi začulo se je podzemeljsko bobnenje, začutil se je potres in sredi sela navstala je široka razpoklina. Prvo gromu podobno bobnenje s potresom bilo je v noči, ko so ljudje spali. Opazila jo je prva neka kmetica, ki je zibala nemirno dete. Prestrašena skoči iz postelje, vzbudi moža. kateii je, ko se je bobnenje ponavljalo, hitel v selo in druge prebivalce probudil. Vse je takoj bežalo iz stanovanj na pokopališče, ki je na severnovzhodni strani hriba, za-pustivši ves svoj imetek v hišah. Zopet se začuje novo bobnenje, hrib se grozno zmaje in sela Sikuč ni bilo več. Hrib Hantil je na vso strani močno razpokan, največja je razpoklina od severozahoda proti jugovzhodu, da je hrib, kakor bi bil razklan. * (Velikansk koncert.) V Farizu nastopilo je preteklo nedeljo v Tuilerijskem vrtu pod vodstvom kapelnika Pasdeloup 180 glasbenih društev iz vseh krajev Francoske. Pronašale so se večinoma domoljubne pesni. „Marseillaise"-o pelo in sviralo je hkratu 1'>.000 diletantov. V ponedeljek razdelili so se gostje po vsem Parizu ter nastopali v 52 dvoranah, v torek pa so se zopet sešli v Tro- cadero palači, kjer je bil velikansk koncert. Dohodki vseh treh dnij namenjeni so ranjencem v Tonkingu. * (Dragi črnilniki.) Kakor se perzijskim listom iz Kabula poroča, naročil je emir Abduraman pred nekoliko dnevi, ko se je še mislilo, da je rusko-angleška vojna neizogibna, pri zlatarjih v svojej prvostolnici petnajst črnilnikov za onoliko svojih generalov. Ti črnilniki stali so 21.000 rupij, to je 21.000 gld. V Afganistanu je namreč stara navada, da emir vsakemu generalu, kadar odhaja v vojno, izroči meč in črnilnik. Slednjega se poslužuje, da piše poročila z bojišča, črnilniki ti hranijo se v usnatih pasovih, ki so bogato zlatom in dragim kamenjem okrašeni. V teh pasovih so navadno tudi amuleti, spisani po svetih možeh. Taki amuleti imajo baje toliko moč, da človeka kroglja ne zadene in je tudi pred mečem varen. Sedaj, ko vojne ne bode, spravil bode menda afganski knez drage črnilnike v svoj zaklad. Zanesljivo zdravilno nredatro. Osobe, ki bolehajo za želodćevim katarom in krčem, se hitro ozdravijo 8 pristnim „Moll-ovim S ei dli tz-pra škom SkatHica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dumi j i. Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (U-3) Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega lista.) 3. eks. držb. pos. Josipa in Neže Kotnik iz Doslovč 9. maja v Radovljici. 3. eks. držb. pos. Janeza Goloba iz Sajenic 19. maja v Trebnjem. 2. eks. držb. pos. Martina Zalokarja iz Slamnika 18. maju v Radovljici. 1. eks. držb. pos. Franceta Stareta iz Spodnjega Smlednika, 8682 gld., 1. junija v Kranji. 1. eks. držb. pos. Janeza Nadižarja iz Kranja, 700 in 30 gld., 2<>. maja v Kranji. 1. ekB. držb. pos. Alela Stularja iz Bašlja, 2836 gld. 50 kr., 30. maja v Kranji. 1. eks. držb. pos. Franceta Stareta iz Spo njega Smlednika, 10.080 gld, t. jnnija v Kranji. 1. eks. držb. pos. Janeza Kasteliča tz Čruega potoka, 1790 gld , 27. junija v Litiji. 1. eks. držb. pos. Mice, Neže, Janeza in Ka-roline Mlakar iz Bučke, 1670 gld., 11. junija v Krškem. 1. eks. držb. posest. Janeza Zorca iz Dvora, 15. maja na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Ane Judeževe iz Ravnega, 782 gld. 50 kr., 13. jnnija v Krškem. Meteorologično poročilo. 1 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731 09 mm. 73201 um. 733 05 mra. ia-o*c 15 8" C 12 4" C si. jz. si. JZ. si. zah. obl. obl. obl. ii I" mm dežja. Srednja temperatura 13 4°, za 10° nad normalom. dne 8. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 10 kr. Srebrna renta.......... 82 „ 40 „ Zlata renta........... 107 „ 20 „ 5% marčna renta......... 97 n 90 „ Akciji- narodne banke....... 853 „ — „ Kreditne akcije......... 287 „75 „ London............ 124 n 90 Srebro........... — „ — » Napol........... 9 „ 86'/, , 0 kr cekini.......... 5 „ 85 „ Nemške marke......... 61 „ — „ 4% državne srečke iz 1 1854 250 gld 125 „ 50 Državne Brečke iz 1 1864 100 gld 170 „ 50 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 106 „ 25 „ Q6 gld. 40 kr. 91 . 05 H* p — n 115 „ 50 * 124 - 50 H2 „ 75 105 , fO 1*3 „ — 17 n 50 n 101 . — » 214 „ 30 Ogrska zlat* renta 4"/e......°6 gld. 40 „ papirna renta 5u/0...... 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblier Dunava reg srečke f>\# 100 gld Zemtj obč avstr 4'/t°« z'ilt' zast ''3t' Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr banke 120 „ Trammway-društ velj 170 gld a v . Praktikanta iz dobre biSr», kije d<>vr>il trgoinske ali vsaj spodnje srednje šole tet je slovenščine o> nemščine zmožen, sprejme takoj sloveiiNka tv rdita v Trata. (273—I) Ponudbe naj bo pošiljajo: O. €i. St. S poste restante V IfNlll. Inteligentna ženska, zmožna hrvaščine in nemščine, izurjena v gospodinjstvu, želi hitro kako mesto kot gospodinja, potovalna spremljevalka, ključarica ali guveruantka, pa tudi kot blagajničarka v kakej rednej trgovini. Najraji bi pa kako stalno službo v rednej hiši pri kakej starejšej dami ali gospodu. — Po-nudhe prejema pod chifro A. M. 100 iz prijaznosti uprav-ništvu Slov. Naroda. (272—1) s štirimi tečaji pri veliki cesti, pripraven tudi v.a kako to varno, odda se za več let v najem. Pri mlinu je hiša za stanovanje in jedna njiva — Več pove lastnik Janrs akrjanec, po domače Reiorc, v Št. Lenarta, v občiiii Dobrunja pri Ljubljani. (267—8) Sledeče knjige se toplo priporočajo: Original Rezepten Buch bus allen Gebieten der Wein-, Essig-, Bler-, Brantvvein-, LIquer-, Destillations-, Seifen- und Parfumer'ie-Erzeu-gungsbranche nach neuesten Methoden auf kalten unp vvarmen Wege. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr. Gregorčič, Poezije. Vezane. Cena 2 gld., po poŠti 2 gld. 10 kr. Šaljivi Slovenec. Cena 60 kr., po poŠti 65 kr. Jenko, Pesmi. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. Jurčič, Zbrani spisi. L, II., III., IV. zvezek. Vezani in nevezani. Album von Laibach und Umgebung. Cena 80 kr., po pošti 85 kr. Mlada leta. Povest. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Ljudska knjižnica. Do sedaj i'.šlo 8 zvezkov a 6 kr. Nadalje 25 različnih ljudskib spisov s in brez koloriranih zavitkov. Cena 12, 16, 20, 2"> kr. Mej temi novo: Cerkvica na skali in Plačilo sveta. Vkupe 12 kr. Potem Narodne pripovedke za mladino. Cena 25 kr. Vsprejema naročila na novi katoliški ilustrovani mesečnik „Katholisclie Warte". Slednje leto izide 12 zvezkov a 15 kr. (27i-2)_J. Giontini v Ljubljani. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk.......... „ 6'» „ c) Fiziko in kemijo.........60 „ č) Prirodopis......... „ 56 „ d) Zemlje p i«............ „ 26 „ e) Geometrijo........... „ 24 „ f) Malo fiziko........... „ 23 „ g Domovinoslovje . . ....... „ 20 „ h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i Opis k rike g; a okrajnega glavarstva „ 30 , ji Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in xiea,xik:e, potem : (232—7) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin .... . . cena 1 kr. ter slovetisko-nemški zemljevid Avstrljsko- Ogerske . .......... , 1 . in zemljevid Krike ga okraj, glavarstva 5 , Tujci: Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. Dočim se je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki 90 dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strainej bolezni. . Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh stanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabili, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti pustnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110—11) Naročila naj se adresujejo neposredno na me. S. Klebsflilaerer. specijalist. Berlin S., Brandenbnrgstrasse 35. 6. in 7. maja. Kii-opa : Morič iz Trbiža. — Vito iz Trsta. — Kramar iz Celovca. — Brandt z Dunaja. Pri Nlonu: Vodničar z Dunaja. — Angl iz Iuoinosta. — Paupin z Dunaja. — Kflttl iz Solnog ada. — Kruna iz Maribora. — Sc'uerer iz Pe-terbu ga. — Commer z Dunaja. — Maček iz Zagreba. — Zcukovitsch iz TrBta. — Reiimaver z Dunaja. — Pl. N'-mčič iz Pulja. — l)oxat Is Notran skega. — Mahalust iz Kočevja. — Pl, Victen iz Presi raneka. tri UaJlelt Ohr, Kesslcr z Dunaja. — VVescbanski iz Budimpešte — Pl. Kriebuber, pl. Schilderleld iz Gradca — — Ortner z Dunaju. — Tom-Sič iz Rukeka. — Tullinger, Koftak iz Trsta. — Nemzcek iz Kočevja. Pri avstrijskem cesarji: Vesel iz Tista. — Sclnlche i'- Gradca. — Scbu-bic iz Radovljice — Pollak iz Gorice. Umrli so: 5. maja: Matija Balantič, delavec, 31 1., ulice na Grad St. 12, za otrpnenjem mozja-nov. — Franc Kramar, črev-Ijarjev sin, Dunxjska cesta št. 7. — Marija Jenič, gostija, 56 1., Kravja dolina St. 11, za jetiko. — Albin Giii tner, kon-dukterjev Bin, 10 1, Barvarska steza St. 6, za davico. 6 maja: Matevž Kovačič, delavec, 31 1., Ulice na G ad št 12, ca krvavenjem pljuč. — Marija Pfefferer, odvet-nikova žena, 48 1., Križev-niški trg St. 8, za oslabljcn-jem. — Amalija Cariniani, za-sebnica, 80 1., Mestni trg št. 17, za mrtvoudom. V deželnej bolnici: 4. maja: Jožef Sutar, vratar, 27 I., za jetiko. Blagorodni gospod Fraguer, lekar v Pragi 1 Prosim, pošljite mi blagovoljno 9 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katere neseni mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem Slavonija. Josip Beneš, Kastel št. 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strasne želodčeve bolečino, če tudi že neseni imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Se jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Leltner, dimnikar. HrJiM In colova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da so vzdrži in pospešuje dobro prebavijenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše dimiača .*#•«■/#stvn, da se prebavljenje uravna, da se pravo me-šanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, Itljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedini, zaslinjenji, krvnem natohu, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti o/.ivlia vso delavnost prebave, uspravlja kri zdravo in čisto in telesu dd r.opet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdai gotovo in priznano ijui1.vi.-4* etutnavc si-vitslt-it postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise ca vse kraja proti postnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Koaov zdravilni batoaui iz lekarne E. Fr&gnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali Bamo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega zdrr.vlLnega balzama. Pruvl dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glj.vnej za'ogi izdelovalca IS. Fragneija. lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Sporncvgasso Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; Vi.'l. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnl:oozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Jos. Bergman, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: Ch Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V O glej i: Delia Daniaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg-, lekar; O. Prendlnl, lekar; O. B. Porabosohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu C. Arazim, lekar. HnF" Vse lekarne in večje trgov ine k materijalnf m blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: ^rsižlro