Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun st. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani tibehthhi Leto XIII — št. 8 Domžale, 9. avgusta 1974 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Spomini na dneve vstaje Ko sc v teh zadnjih julijskih dneh zbiramo občani kamniške in domžalske občine na mnogih slovesnostih, ko ocenjujemo prehojeno pot in naš razvoj, se nam naše misli vedno znova vračajo v čas revolucionarne zgodovine in naše slavne preteklosti, v čas, ko so občani kamniško domžalskega področja med prvimi zanetili iskro upora proti tujemu zavojevalcu. Vedno se moramo zavedati, da je bila volja jeklenih in naprednih ljudi tista, ki jih je gnala k uporu, da je njihova neklon-Ijiva zavest premagovala strah pred tegobami, da je neizmerno tovarištvo med njimi skovalo vezi poštenosti, da je Ljubezen do domače zemlje vzbujala sovraštvo do vseh, ki so jo hoteli z nečloveškimi metodami pokoriti in si jo prilastiti za svojo. Premnogi so takrat pozabili, da v majhnem, stoletja zatiranem slovenskem narodu živi upornost, ncuničljivost od kmečkih uporov naprej in da je ni mogoče streti, da se prebičani hrbti ne bodo uklonili, kajti še tako težka bremena ne morejo v znoju in solzah utopiti hrepenenja po svobodi. Upor slovenskega naroda ni bil slučajnost, ni bilo nekaj, kar bi nenadoma zažarelo v vihri druge svetovne vojne, ampak je bil trenutek, da so povsod vzplamtelc skrite iskre, ko je beseda upor pomenila začetek epopeje mračne, vendar veličastne borbe in revolucije. Iskra upora je zažarcla in naznanila začetek oboroženega spopada na kamniško-domžalskem področju 27. julija 1941 opolnoči pod vodstvom partije in vojnega komiteja. Šestim borbenim skupinam v Črni, Duplici, Kamniku, Mengšu, Domžalah in Radomljah, je vojni komite izdal nalogo minirati ceste, mostove, železniške proge, prekinjati in rušiti telefonske napeljave, napasti žan-darmarijsko postajo in skladišče bencina v Kamniku. To noč so zleteli v zrak prvi mostovi, minirane so bile prve ceste, poškodovana je bila proga in telefonske napeljave od Črnivca in Kamniške Bistrice preko Duplice in Radomelj do Jarš in Mengša. Upornost je bila enaka pri delavcu, kmetu in intelektualcu v tuhinjski ali moravski dolini, črnem grabnu ali pod Krvavcem, v kolovških gozdovih ali komendski dobravi, na mengeškem polju ali v črnuških gozdovih. Tako se je začel načrtni in množični oborožen odpor ob vznožju Kamniških planin in dejansko tudi v Sloveniji, kajti nikjer drugje dotlej niso naenkrat izvedli toliko akcij. Akcije same Nemcem niso prizadejale velike gmotne škode, pomenile pa so hud udarec nemškemu prizadevanju za priključitev Gorenjske k rajhu. Poveljnik orožniškega okrožja iz Kamnika je poročal: »27. julija 1941 se je začel val upora, ki se ne širi in podpihuje le s komunistične, temveč tudi s slovenske nacionalne strani. Uporniško gibanje zajema pretežno predele občin Kamnik, Homec, Radomlje, Domžale, Mengeš, Trzin, Dob, Ihan, Moravče. Člani so večinoma mladinci, oboroženi z vojaškimi puškami, imajo pa tudi ročne granate in avtomatsko orožje . . .«. Tako uspešno delo je bilo seveda možno organizirati tudi zato, ker je organizacija slonela na predvojnih komunistih. Vsi so bili vključeni v partijske celice v tovarni na Duplici, v kamniški tovarni Titan, tovarni lnduplati, pa v Dobu in Trzinu. Do začetka pomladi 1941. leta je bilo skupno 25 članov in 15 kandidatov KPS, v skojevskih aktivih pa 30 članov. Ti komunisti so uspeli pridobiti še okoli 150 simpatizerjev, na katere so računali pri organizaciji vstaje. Preseljevanje ljudi, požiganje vasi in streljanje talcev niso strla občanov, ki so z zaupanjem sledili KP Jugoslavije in KP Slovenije v nacionalni in socialni revoluciji. 17. avgusta 1941 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ukazalo ustanovitev Kamniškega bataljona, v katerega so se na Rašici združile rašiška, mengeško-moravška, radomeljska in kamniška četa. Zaradi izredno uspešne dejavnosti sta že 26. septembra 1941 Boris Kidrič in Edvard Kocbek izročila Kamniškemu bataljonu bojno zastavo. To je bila prva partizanska enota, ki je od glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in izvršnega odbora OF dobila tako visoko odlikovanje. Območje obeh občin je bilo v nadaljnjem narodnoosvobodilnem gibanju vselej eno najpomembnejših žarišč upora proti okupatorju. Med pomembnimi dogodki, ki so hkrati mejnik v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem in Gorenjskem, je bila ustanovitev šeste slovenske narodnoosvobodilne brigade Slavka Šlandra, 6. avgusta 1943 na Šipku nad Blagovico. Vanjo združeni bataljoni kamniško-zasavskega odreda so bili sposobni uničiti tudi močnejše sovražnikove postojanke in izvesti mnoge druge večje akcije. Ustanovitev brigade je bila pomembna tudi za razvoj organizacij OF, ker se je skladno z vojaškimi uspehi večala zavest tudi na območjih, kjer osvobodilna fronta dotlej še ni uspela globlje prodreti med prebivalstvo. Poleti in jeseni 1943 je bil ustanovljen nov Okrožni komite Komunistične partije Slovenije, nato še sedem okrajnih komitejev, ki so skrbeli za ustanavljanje odborov OF. 500 odborov osvobodilne fronte je tedaj delovalo na kamniško-domžalskem predelu. Zato ni čudno, da je bilo glede politične organiziranosti in sodelovanja med partizanskimi enotami ter političnimi organizacijami to področje najboljše na vsem Gorenjskem. Do vsega tega, do idej revolucije, do pridobitev NOB in do žrtev, ki so padale, imamo velik dolg, ki se ga spominjamo ob takih slavnostnih dneh. Žrtve nas obvezujejo, na delamo za uresničitev ciljev, za katere so padli. Vse to smo dolžni opraviti mi in zanamci, kajti vsaka ped naše zemlje je prepojena s krvjo. Ne moremo in ne smemo dovoljevati, da bi karkoli pozabili iz te slavne epopeje narodov Jugoslavije. Ob taki priliki se še posebej spomnimo vseh borcev, internirancev, izgnancev ter vseh tistih občanov, ki so kljub okupatorjevemu terorju, preganjanju in mučenju vzdržali ter so s svojim upornim duhom, z ljubeznijo do domovine in materinega jezika pripravljeni ustvarjati nov, pravičnejši svet. Praznika se vsako leto ne spominjamo samo zaradi zgodovine, ampak predvsem za- Nadaljevanje na 2. strani) ■UM Domžale se s v zadnjem obdobju hitro razvijajo in to predvsem z načrtno gradnjo stanovanj (Nadaljevanje s 1. strani) SPOMINI NA DNEVE VSTAJE to, da si ob spominu na slavne dni, ob pri-borjenih pridobitvah z enako močjo, voljo in požrtovalnostjo gradimo naš današnji in jutrišnji dan, da z enako silo in upornostjo premagujemo težave, na katere naletimo — kakor so naši občani to delali med NOB. Med vso to težko borbo je rastla tudi naša ljudska oblast. Razvijanje narodnoosvo-dilnih odborov pomeni prve začetke oblasti, ki se je utrjevala z zgodovinskimi mejniki kočevskega in črnomeljskega zbora do AVNOJ-a. Vse to so tako trdni mejniki, da so zdržali tuje pritiske 1948. in 1954. leta. Mnogi na svetu še danes ne morejo povsem dojeti naše odločnosti in volje do lastnega življenja in do lastne poti v prihodnost. V iskanju teh lastnih poti nismo nikoli omagali, ker vse gradimo na zavesti delovnega človeka. Osvoboditev slovenskega naroda, krepitev naše neodvisnosti, graditev socialistične federativne Jugoslavije, hitrejši gospodarski in splošni razvoj predstavlja šele prvo etapo naše revolucije. Še učinkoviteje in uspešneje moramo reševati v našem družbenem sistemu vprašanja nadaljnjega razvoja našega gospodarstva in družbe v celoti. Pri tem našem delu moramo vedno znova s pridom uporabljati bogate izkušnje v graditvi socialistične samoupravne družbe, ki nam pomagajo, da prav tako smelo, kot med NOB, nadaljujemo našo revolucionarno pot, ki naj privede do doslednjega uresničevanja socialističnih samoupravnih proizvodov ln političnih odnosov, do izgradnje družbe, v kateri bodo delovni ljudje odločali o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela ter o vseh pomembnih vprašanjih ekonomskega in družbenega razvoja. GOSPODARSKI RAZVOJ Delovni ljudje kamniške in domžalske občine, zaposleni v nad 100 organizacijah združenega dela, ki imajo do danes nad 30 TOZD s sedežem v obeh občinah, so si v pretečenem letu prizadevali skupaj z občani, ki delajo na ostalih področjih, pripomoči k hitrejšemu napredku. Od skupnega števila 56.227 prebivalcev v obeh občinah v letu 1973 je bilo zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju 21.090. V primerjavi s prejšnjim letom narašča število prebivalcev in zaposlenih z indeksom 102 do 103, kar predstavlja naravni prirast in priseljevanje. Celotno področje je še vedno silno zanimivo za naseljevanje. Delovni ljudje so v celotni regiji ustvarili 346,5 milijarde S din celotnega dohodka. Kljub nekaterim gospodarskim težavam: po- manjkanju surovin in reprodukcijskega materiala, inflacijskim gibanjem na svetovnem trgu, kljub energetski krizi, je gospodarstvo doseglo zadovoljive rezultate. Celotni dohodek je nasproti lani povečan na indeks 119, kar ni malo. Narodni dohodek na prebivalca se je v regiji povečal za 22 % glede na leto 1972 in je znašal v letu 1973 24.000 din. Prav tako so se poprečni OD v primerjavi 1972 in 1973 dvignili v regiji za 17 % in so bili v letu 1973 2.122 din. Organizacije združenega dela so za amortizacijo in sklade v 1973. namenile 3 milijarde 840 milijonov; posebno ugodne rezultate je gospodarstvo regije doseglo na področju investiranja, te so bile v 1973. letu dvakrat večje od leta poprej in znašajo 237 milijonov. Regija je dosegla prav tako lepe rezultate v zunanjetrgovinski menjavi, kjer je dinamika rasti uvoza počasnejša od dinamike rasti izvoza. Izvoz je bil povečan 1972/73 za 35% in je 1973. leta dosegel vrednost 23,547.383 dolarjev. Če k tem doseženim rezultatom dodamo še zasebni sektor in tiste delovne organizacije, ki imajo sedeže izven obeh občin, se ti rezultati povečajo za 40% v Domžalah in za, 15 % v Kamniku. Na področju stanovanjske politike daje možnost načrtnega izpolnjevanja stanovanjske politike ustanovitev Samoupravne stanovanjske skupnosti, intenzivnejšo gradnjo stanovanj omogočajo tudi dvakrat večja denarna sredstva, kot preteklo leto. Še posebej so pomembna na področju stanovanjskega gospodarstva solidarnostna sredstva, ki bodo omogočila v kratkem vselitev v nova stanovanja 140 najpotrebnejšim družinam. Veliki premiki so bili storjeni na področju kmetijstva, kulture, telesne kulture, zdravstva, otroškega varstva, šolstva in komunalni izgradnji. Z uveljavljanjem nove ustave, s približevanjem vseh teh področij delovnim ljudem, bodo uspehi in napredek še večji. Dovoljujem si pripomniti, da so to le nekateri osnovni podatki o delu in življenju v obeh občinah, da z nekaj besedami ni možno prikazati celotnega napredka v gospodarskem, družbenem in političnem smislu, ki na področju celotne regije ni majhen, vsi, ki tu delamo ga tudi neposredno vidimo in čutimo, vsi pošteni delavci to tudi pošteno priznamo povsod in na vsakem koraku. In če bi na zaključku vprašal, kam in kako naprej, da bo naše delo še uspešnejše in učinkovitejše, da bodo naši dosežki na vseh področjih dela in življenja še večji, je odgovor en sam: Vložimo vse svoje sile in dragocene izkušnje, vso svojo energijo in smelost, pogum in dobro voljo v boj za novo, da se ne bomo zazibali v sen zadovoljstva, da bomo rešili še mnoge, velike naloge, ki so pred nami. Vso pestro in obsežno delo nam odpirajo in nakazujejo nova ustava ter dokumenti VII. kongresa slovenskih in X. kongresa jugoslovanskih komunistov. Iz tega neizčrpnega seznama nalog bi rad samo bežno omenil nekatere. Kongresni dokumenti nam na področju gospodarstva nalagajo skrb za nadaljnji razvoj produkcijskih sil, hoj za ekonomsko stabilizacijo, za produktivnost, smotrnost, umiritev cen, kongresni materiali nas ponovno obvezujejo, da uresničujemo Titovo naročilo iz pisma, ti materiali nam nalagajo sprovesti v življenje osnovni zakon naše družbe, to je ustavo. Za uresničitev teh nalog se bori ZK z vsemi socialističnimi silami, z vso množico delegatov delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, TOZD in SIS. Nas mora pri uresničevanju nove ustave voditi misel, da s tem zagotavljamo delovnim ljudem, da sami odločajo o ustvarjenem dohodku in njegovi uporabi, da sami čimbolj neposredno po načelu vzajemnosti in solidarnosti rešujejo, programirajo in usmerjajo svoje življenje in delo. Tako uresničevanje ustave nam odpira nove, zahtevne naloge pri rasti in utrjevanju novega delegatskega skupščinskega sistema od občine do zveze. Prve izkušnje smo si pridobili, dobili smo potrditev za utemeljenost delegatskega sistema. Naše delo bo dobro in pravilno, kadar bomo iz skupščin izločili staro prakso, da bomo vse delegate pravilno obveščali, kadar bo vez med občani in delegati pristna, ko bodo naše skupščine postale resnično mesto medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Pri tem našem delu ne bomo pozabili na ceno plačano med vojno za svobodo. Popuščanje reakcionarnim silam v Italiji in Avstriji, Vietnam, Kamboža, Izrael, čile in Ciper nas vedno znova opozarjajo, da moramo biti pripravljeni za obrambo svobode, domovine in miru. Prav zato postaja skrb za uspešno izvajanje splošno ljudske obrambe in družbene samozaščite del našega vsakdanjega življenja. Tudi v naši regiji smo storili vse, da bo dobilo združbeno delo v samoupravljanju prevladujoč položaj, cenili bomo znanje, strokovnost, kulturo in umetnost zato, da bomo krepili in utrjevali samoupravno socialistično pot doma, navzven pa neuvrščenost, da bomo vztrajno hodili po Titovi poti boja za mir, napredka in samoupravne socialistične družbe. Iz govora predsednika občinske skupščine Domžale Jerneja Leniča na slavnostni seji v Kamniku, 27. julija ob priliki praznovanja praznika obeh občin. Dobeno na Dan borca Začetek praznovanja v Radomljah V soboto, 21. julija smo v počastitev občinskega praznika imeli prav lepo uspelo slovesnost na zgodovinskem kraju, kjer se je pred 34 leti formirala Radomeljska partizanska četa. Predsednik KO ZB Radomlje in prvoborec Pirš Jože-Luka je v lepem nagovoru orisal dogodke pred 34. leti in prikazal velikanski razvoj naše socialistične družbe do danes. Poudaril je, da žal mnogi danes kaj radi pozabljajo na tiste težke čase in imajo zato večkrat prevelike zahteve, da naša mladina vse premalo ve o NOB, kako drago je bila poplačana naša svoboda in da imamo danes tak življenjski standard. Naša mladina od osnovne šole pa do univerze bi morala biti na tekočem z zgodovino NOB, poznati bi morala organizatorje te borbe, ZKJ in njenega voditelja Josipa Broza Tita. Po slavnostnem govoru so sledile dve občutno podani recitaciji tov. Kavčiča. Pevski zbor gasilskega društva Radomlje je zapel nekaj partizanskih pesmi pod vodstvom Staneta Habeta. Nastopili pa so tudi člani nogometnega kluba Radomlje z bakljami in prižgali žaro pred spomenikom padlih borcev. Sodelovala je tudi mengeška godba. Nace Vodnik Kakor običajno, tako so tudi letos skrbno očistili vaščani njihov spomenik vojnim žrtvam. Spomnili pa se niso teh žrtev samo vaščani, temveč tudi njihova organizacija borcev iz Mengeške Loke z lovorjevim vencem in trobojnico. Izredno pozornost pa je posvetil doben-skim žrtvam s svojim obiskom pred spomenikom kolektiv TO-SAME iz Domžal. Prav je, da so dali prednost svojim najbližjim žrtvam, saj so jim bili tudi Dobenčani za časa borbe vedno najbližji v vsakem primeru. Predstavniki podjetja niso opravili obiska le bežno, ampak so govorili o pohodih preko Dobe-na, o pomoči Dobenčanov borcem, o neprijetnosti okupacijskih patrol, hajkah in o nepri- jetnih obiskih raztrgancev. Prav je, da se spominjajo še živeči borci podrobnih trenutkov in istočasno prenašajo na mlajše, ne samo svoje spomine, ampak tudi bogato revolucionarno tradicijo. Ob prijetnih trenutkih združenih s prijetnim izletom v ta čudovit gorski kraj in tako blizu svojega domovanja, je kolektiv izrazil željo, da se ponovno sestane tudi drugo leto. Takšni spominski obiski pa niso zadostitev le za posetnike, mnogo več pomeni to dejanje za vaščane, ki se počutijo, da so še nepozabni in da jim je to zahvala za trud za časa zadnje vojne. V imenu vaščanov hvala za izkazano počastitev. Ivan Dobovšek Proslava na Vrhpolju V okviru proslav praznika občine Domžale in Dneva vstaje slovenskega naroda je bilo osrednje srečanje borcev in aktivistov, 21. julija na Vrhpolju pri Moravčah. Slavje je bilo povezano z otovoritvijo nove asfaltirane ceste, odkritjem spomenika padlim borcem in aktivistom tega območja, razvitjem prapora Krajevne organizacije ZB NOV Vrhpolje in 30-letnico ustanovitve IV. bataljona šlandrove brigade. Praznovanja se je udeležilo veliko preživelih borcev šlandrove brigade, aktivistov, predstavnikov občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov, ki so prišli v znane partizanske Vrhpolje. Slavje se je začelo zgodaj zjutraj, ko so pripadniki teritorialnih enot in partizanskih odredov izvedli improvizirani napad na Vrhpolje in pokazali svojo bojno pripravljenost. Slovesnost se je nadaljevala z otvoritvijo nove več kot 2 km dolge asfaltirane ceste Selo— Vrhpolje. Prisotne, med katerimi je bil tudi predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič-Ciril, je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Vrhpolje — Zalog Albin Penič, ki se je zahvalil vsem dejavnikom ki so pripomogli k temu, da bo nova cesta povezovala tudi Vrhpolje z ostalimi kraji. Zahvalil se je tudi vsem tistim, ki so solidarno odstopili sredstva, da je prišlo do realizacije zastavljene-nega programa. Za njim je zbranim spregovoril predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, ki je med drugim dejal: »Z današnjo otvoritvijo nove asfaltirane ceste se brez dvoma začenja novo obdobje v razvoju ne samo Vrhpolj, ampak tudi vsega tega dela Moravske doline. Ta delovna zmaga pa pomeni še več: prvič smo v novi delegatski skupščini prišli do ene izmed tistih oblik dela, ki bo morala biti vedno prisotna, to je do sa- moupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev krajevnih skupnosti, s katerimi bomo v bodoče še lahko odpirali take objekte. Zavedati se moramo, da je soglasnost ostalih krajevnih skupnosti v občini, ki so se odpovedale delu svojih sredstev in jih namenile za to cesto, ob veliki pomoči samih občanov velikem razumevanju vodstva Ljubljanske banke in sklepom delegatske skupščine, da prevzame obveznost za manjkajoča sredstva, bila lahko uspešno realizirana investicija v višini skoraj 200 milijonov starih dinarjev. Ta cesta pa ne pomeni samo povezavo z ostalimi kraji naše občine, ampak tudi moralni dolg do vseh tistih krajev, ki so bili v najtežjih časih naše zgodovine zibelka partizanstva in naše borbe.« • Ko je predsednik prerezal trak, je po novi cesti krenila kolona s konjeniki z zastavami, nar rodnimi nošami na vozilih, med katerimi sta bila tovariš Ribičič Nato je Krajevna organizacija ZB NOV Vrhpolje razvila svoj prapor. V imenu pokrovitelja Papirnice Količevo ga je razvil direktor Miro Varšek, ki je v svojem nagovoru naglasil, da je kolektiv Papirnice ponosen, da je prevzel to pokroviteljstvo, ker se zaveda veličine, ki so jo va-ščani teh krajev doprinesli k zmagi nad okupatorjem. Nato so predstavniki delovnih organizacij: Tosame, Kartonaž-ne tovarne Ljubljana, Heliosa, Induplati in Termita pripeli na prapor spominske trakove, na kar je sledilo pobratenje prapora z ostalimi 20. prapori, ki so se udeležili te slovesnosti. Osrednja proslava pa je bila na kraju, kjer je bil 21. julija 1944 ustanovljen IV. bataljon šlandrove brigade. Tu so se zbrali nekdanji borci, komandanti in politični komisarji brigade med njimi: Mitja Ribičič, Mirko Jerman, Alojz Zokalj, Ivo Sonc in drugi. Proslave na Vrhpolju so se udeležili nekdanji komandanti in politični komisarji Šlandrove brigade, med njimi tudi predsednik Republiške konference SZDL Mitja Ribičič-Ciril Slavko Kokalj-Joško med slavnostnim govorom na Vrhpolju jem govoru je poudaril, da so bili ti kraji vedno zatočišče za vse tiste, ki so ustvarjali nov čas in da bodo ostali taki tudi v bodoče, kajti v sodobnem svetu, v katerem se rešujejo mednarodni problemi z orožjem, moramo biti vedno budni in nenehno skrbeti za to, da ohranimo vse pridobitve revolucije. Slovesnost je bila sklenjena z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali: združeni pevski zbori iz Kamnika in Domžal, znani sodobni slovenski pesnik — vaščan Dane Zaje, re-citatorji in Domžalska godba. Tovariško srečanje se je nadaljevalo ob »partizanskem golažu« in v veselem razpoloženju in snidenju mnogih borcev in aktivistov, ki so se zbrali na Vrhpolju. Tako je v dobri organizaciji družbenopolitičnih organizacij in vseh občanov minila osrednja spominska svečanost ob Dnevu vstaje in praznika občine Domžale. D. K. Mitja Ribičič govori pred spomenikom na Vrhpolju ob svečani proslavi obletnice ustanovitve IV. bataljona Šlandrove brigade in tovariš Lenič, borci in vaščani ter avtomobili. Slovesnost se je nadaljevala v središču Vrhpolja, kjer se je ob zvokih Domžalske godbe zbralo veliko ljudi. Spomenik 32. padlim borcem je odkril tovariš Mitja Ribičič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Ko danes odkrivamo spomenik 32. padlim borcem in aktivistom, ko se spominjamo več kot 150 prebivalcev iz teh krajev, ki so prestajali mučenja v mnogih taboriščih, se ponovno vračamo v tiste dni našega boja, ki predstavlja najslavnejši del naše zgodovine. Ta del naše zemlje je bil eden izmed mnogih, ki je dal vse, kar je mogel dati in zaradi tega ta spomenik ne bi smel biti samo klicaj tistim, ki so padli za svobodo, ampak naj bo vzpodbuda za vse, ki danes še živimo. Ti, ki so padli za svobodo, so padli za to, da mi živimo v socialistični družbi. Zaradi tega naj nas spominja na naše obveznosti in naj bo poroštvo za našo svetlejšo bodočnost.« O pomenu tega srečanja je govoril Slavko Kokalj-Jožko. V partizanskem Vrhpolju je pozdravil vse borce in matere padlih, občane in goste ter orisal široko dejavnost Šlandrove brigade na tem področju in tesno povezanost borcev, kot branite-Ijev »male Rusije«, ozemlja, ki je bilo enovito povezano z delovanjem odborov Osvobodilne fronte že od leta 1942 in delovanjem celic Komunistične partije, čas borbe, preganjanja in požiganja je povezal z današnjo stvarnostjo z vsem, kar daje današnjemu času še posebno mesto v delegatskem sistemu, ki je izpričano s trdnostjo izraženo v resolucijah posameznih kongresov Zveze komunistov. Omenil je veliko prizadevnost občanov tega področja pri urejanju komunalnih problemov, kajti občani so s svojimi prispevki zgradili električno omrežje, vodovod in vrsto ostalih komunalnih del, med katerimi je brez dvoma največja pridobitev nova asfaltirana cesta. V svo- Miro Vašek razvija prapor Krajevne organizacije ZB NOV Vrhpolje Za čisto in zdravo okolje Sodobna družba ustvarja pri proizvodnji in potrošnji dobrin velike količine odpadkov in snovi. Ugotovljeno je, da odpade na enega prebivalca od 1 do 4 kg odpadkov dnevno. Ta količina zavisi od razvitosti dežel in njihovega standarda. Pri nas količine smeti in odpadkov naraščajo iz dneva v dan. Tako najdemo razne odpadke od odstan-kov hrane, papirja, plastičnih mas, krp, izrabljene stanovanjske opreme do avtomobilskih delov in celih izrabljenih karoserij na mestih, ki niso za to določena; taka odlagališča poleg ostalih nevšečnosti kvarijo tudi izgled naselij. Nekateri, predvsem organski odpadki so nevarni zaradi možnosti okužen j a z nalezljivimi obolenji, lahko pride tudi do okuženja talne vode, ki jo uporabljamo za pitje. Posebno nevarnost predstavljajo naftni derivati, saj je znano, da že majhne količine nafte ali olja onesnažijo podtalnico, da ni primerna za uživanje. Z odlaganjem vseh mogočih odpadkov izven določenih odlagališč, pa uničujemo naše naravne lepote in rekreacijske površine. Naša ustava določa, da je življenje v čistem in zdravem okolju pravica vsakega občana, vse družbenopolitične skupnosti in da so občani dolžni skrbeti za tako okolje. Marca 1970 sta stopila v veljavo odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov in odlok o odlagališčih za smeti in odpadke na območju občine Domžale. V tem letu je Komunalno podjetje Domžale pričelo odvažati smeti in odpadke iz nekaterih predelov Domžal, predvsem iz stanovanjskih blokov in zgradb ob glavnih ulicah. Območje se je širilo po željah ob- Tako izgleda kanal Mlinščice, kadar v njem ni vode čanov, ki so želeli organiziran odvoz smeti in odpadkov. V letošnjem letu je bil organiziran tudi odvoz smeti in odpadkov v predelih krajevnih skupnosti Mengeš in Vir. Na območju občine se je več naselij urbaniziralo in nanovo pozidalo. S povečanjem števila zgradb in prebivalstva se povečuje tudi količina odpadnih snovi. S tem pa je nastal tudi problem odvažanja in odlaganja smeti in odpadkov. Tako so v neposredni bližini naselij nastala divja odlagališča. Da se napravi red na tem področju je občinska skupščina na svoji seji, dne 18. julija sprejela spremembe obeh odlokov in določila obvezno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov na območjih enajstih krajevnih skupnostih. Po odloku so uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov dolžni odlagati smeti in odpadke v tipske smetnjake ali kontejnerje, črpanje fekalij iz greznic ali kanalov je dovoljeno le s cisternami z vakumskimi črpalkami, odvažati pa na določena mesta, kjer ni nevarnosti okuženja podtalnice, rek in potokov. Novost v odloku je ta, da je izvajalec dolžan vsaj dvakrat letno po predhodnem obvestilu občanov odvažati tudi večje odpadke, kot so iztrošeni štedilniki, bojlerji, pralni stroji ter slično, kar ni mogoče odvažati z avtosmetnjaki. Tipske smetnjake ali kontejnerje preskrbi za vsako zgradbo uporabnik sam aH pa izvajalec na stroške uporabnika. Na območjih, kjer je uvedeno obvezno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov, so od obveznega odvažanja smeti in odpadkov in plačevanja tarife izvzeti le tisti, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo in jim je to osnovni poklic. Ker je za organizacijo zbiranja in odvažanja smeti in odpadkov potreben določen čas, se bo odlok za navedena območja začel uporabljati s 1. oktobrom letošnjega leta. Oba odloka sta v prečiščenem besedilu objavljena v današnjem Uradnem vestniku in želimo, da se vsi občani seznanijo z njimi. Od discipline vsakega posameznika in vseh občanov je odvisno, kako bomo izvajali navedena odloka, katerih namen je zaščititi naše okolje. Proti kršilcem pa bodo uvedene predpisane kazni. Zato pozivamo vse občane, da s polno mero odgo-varnosti sodelujejo pri izvajanju odlokov, da tako ustvarimo čisto in zdravo okolje za nas in naše potomce. Sanitarni inšpektor OGLASA Tako izgleda notranjost prostora, v katerem bodo našli svoj drugi dom otroci iz Moravč in okolice Nov vrtec v Moravčah V Moravčah je v okviru občinskega praznika bil odprt oddelek za vzgojo in varstvo predšolskih otrok pri Osnovni šoli Jurij Vega. Številni obiskovalci otvoritve tega oddelka so kazali zadovoljstvo nad tem, da je tudi v Moravčah napravljen prvi korak k organiziranem predšolskem varstvu in vzgoji. To je velik korak za Moravče, je v svojem otvoritvenem govoru poudaril ravnatelj Osnovne šole Maks Zaje, četudi so bila sredstva za ta namen dokaj skromna. Temeljna skupnost je doslej vložila v usposobitev tega oddelka nekaj preko 140.000 din. Pomembnost tega pa je dokaj večja, saj se z odprt- jem tega oddelka uresničuje sklenjeni družbeni dogovor o uresničevanju programskih ciljev razvoja otroškega varstva in pa sklenjeni samoupravni sporazum o programu in financiranju otroškega varstva v občini Domžale za leto 1974. To je obenem tudi uresničevanje ustavnega načela o svobodni menjavi dela med delovnimi ljudmi iz združenega dela in samoupravno interesno skupnostjo, ki uresničuje voljo delovnih ljudi. Za to, je dejala predstavnica TSOV na otvoritvi, ne moremo vrtec ali oddelek smatrati kot darilo, to je le izpolnjena naloga TSOV ob zavzetem delu Krajevne skupnosti Moravče in vodstva šole. Z. M. Kaj mi poje ptičica... Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale razpisuje delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Frizersko vajensko sprejmem TAKOJ, Regent Irena, Titov trg 1, Domžale. Ob občinskem prazniku 27. juliju so se obelodanile številne delovne zmage po vsej občini. Tudi v Radomljah so praznovali. S štiridnevno zamudo so odprli otroški vrtec »Kekec«, ki bo v najkrajšem času sprejel okoli 80 predšolskih otrok. Udeleženci otvoritve tega vrtca — starši z otroci in gostje so bili prijetno presenečeni nad okoljem, v kakršnem bodo malčki Radomelj in okolice živeli in delali. Ob tej otvoritvi je bolj kot kdajkoli zaživela solidarnost delovnih ljudi, saj so občani prostovoljno opravili veliko število delovnih ur, da je bilo za otvoritev vse nared. Velikokrat je bilo že izrečeno in napisano, da je v krajevni skupnosti stečišče vseh problemov in da se v njej tudi uresničujejo. To je bilo dokazano tudi v Radomljah, "saj sta kot povezovalec delovnih ljudi in njihovih interesov stopala v ospredje krajevna skupnost in pa novi kolektiv tega vrtca ter vodstvo VVZ. Vrtec bo vključeval otroke v starosti od 6 mesecev pa do 7 let. Za dojenčke in malice bo preskrbela mlečna razdeljevalna kuhinja vrtca, za druge obroke prehrane pa bo zagotavljal centralni vrtec Domžale, Kidričeva. Pralnica v tem vrtcu je večje zmogljivosti in bo opravljala usluge tudi za druge vrtce. Voditeljica vrtca »Kekec« Meta Klobučar se že pripravlja na snovanje tistega dela sklenjenega sporazuma, ki nalaga dolžnost, da se ob vrtcu združujejo vsi predšolski otroci soseske. Kako bo oblikovala predlog programa in kaj bo pedagoško vodstvo zavoda še dopolnilo, bomo čitali v Občinskem pročevalcu v zgodnjem jesenskem času. Gre pa še za skrajšane oblike vzgoje in varstva otrok z vidika glasbeno ritmične, telesnovzgojne in estetsko-likovne vzgoje, pa še ure pravljic in slične oblike. To bo resnična obrnjenost vrtca navzven v svoje okolje, kjer otroci živijo. Vsi želimo, da bi se te obetajoče misli uresničile, saj bodo pomenile uresničevanje svobodne menjave dela. Kolektiv tega vrtca bo najbrž imel opraviti še velike naloge, saj se ob vsakem novem delu, pa tudi ob tem, pojavljajo tudi številni problemi in težave. Le korajžno! R.H. Člani izvršilnih organov samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Predsednik skupščine: Deržič Ivan, Društvo upokojencev Domžale Namestnik predsednika: Petek Slavko, Termit Domžale Člani izvršilnega odbora: 1. Zupanek Metka, Tako Domžale 2. Dejanovič Lado, Oljarna Domžale 3. Vovk Leopold, MHnostroj Domžale 4. Mazgon ing. Marko, Univer-sale Domžale 5. Zevnik Jože, Domžale, Roj-ska 6. Lenček Boris, Domžale, Kersnikova 11 7. Kos Anton, Osnovna šola Brdo 8. Dedič Mile, ZB NOV Dom- 9. Hafner Marija, ZMS Domžale Poravnalni svet: Redenšek Ivan, Društvo upokojencev Domžale Saradjen Janko, Domžale, Simona Jenka Vodnik Nace, Radomlje, Prešernova 21 Namestniki: Novak Slavko, Univcrsale Domžale Hab.jan Božena, ZB NOV Domžale Cerar Ivan, Društvo upokojencev Domžale Organi samoupravne delavske kontrole: Čanžek Cveto, Zavarovalnica Sava Ogorevc Ivanka, Tosama Domžale Zaje Jože, Moravče, Vegova 13 Namestniki: Torelli Janko, Domžale, Kamniška 14 Osolin Jože, Papirnica Količe-vo Hribar Marinka, Domžale SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Predsednik zbora: Ukmar Janko, Induplati Jarše Namestnik: Redenšek Ivan, Domžale, Ljubljanska 4 Izvršilni odbor: 1. predsednik Lapajne Franc, Papirnica Količ« vo 2. namestnik Peterka Feliks, Napredek Domžale 3. član Zevnik Jože, Domžale, Rojska 4. član Rihtar Aleksander, To-ko Domžale 5. član Novak Slavko, Univcrsale Domžale 6. član Kaliman Marjan, He-lios Domžale 7. član Majcen Marjan, Filc Mengeš 8. član Vodnik Ignac, Radomlje, Prešernova 21 9. član štiftar Leon, Zdravstveni dom Domžale Komisija za programiranje in izvajanje programa sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 1. predsednik Zevnik Jože, Domžale, Rojska 2. član Grandovec Pavel, MHnostroj Domžale 3. član Novak Mirni, Rašica Moravče 4. član Rode Ludvik, Radomlje 5. član Majcen Marjan, Filc Mengeš Komisija za dodeljevanje najemnih stanovanj 1. predsednik Rihtar Aleksander, Toko Domžale 2. član Cerar Janez, Papirnica Količevo 3. član Zapunek Metka, Toko Domžale 4. član Lenček Boris, Domžale, Kerstnikova 11 5. član Dečko Anton, Induplati Jarše SAMOUPRAVNA ENOTA ZA GRADITEV STANOVANJ Predsednik zbora: Smole Anton, Papirnica Količevo Namestnik predsednika: Dečko Anton, Induplati Jarše Izvršilni odbor: 1. predsednik Janežič Peter, Slovenijales Radomlje 2. namestnik Florjančič Matevž, Tosama Domžale 3. član Ves Janez, Trak Mengeš 4. član Brinšek Miha, LB Domžale 5. član Gostinčar Franc, Dom počitka Domžale 6. član Itn mik Bojan, Komunalno gos. Mengeš 7. član Kos Anton, Osn. šola Brdo 8. član Sarajlija Muamer, Toko Domžale 9. član Petek Silvo, Termit Domžale SAMOUPRAVNA ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM SKLADOM Predsednik zbora: Borštnar Dušan, Domžale Železniška 4 Namestnik: Borec Metod, Mengeš Blejčeva 9 Izvršilni odbor: 1. predsednik Mazgon Marko, Universale Domžale 2. namestnik Cerar Anka Delavska univ. Domžale 3. član Merčun Jože, Mengeš, Zadružniška 9 4. član Torelli Janko, Domžale, Kamniška 14 5. član Vodeb Jože, Domžale, Prešernova 32 6. član Zaje Jože, Moravče, Vegova 13 7. član Rozman MUena, Helios Domžale 8. član Golob Ferdo, SOb Domžale 9. član Andromako Vida, Induplati Jarše Kako poteka reševanje stanovanjskih problemov mladih družin V skladu z novimi sprejetimi predpisi je tudi v naši občini konstituirana samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Solidarnostni stanovanjski sklad). Sredstva sklada se formirajo: 1. od 30% do 7% od bruto osebnih dohodkov; 2. od prenesenih neporabljenih sredstev bivšega sklada za subvencioniranje stanarin; 3. od posameznih neporabljenih sredstev bivšega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev; 4. od anuitet iz posojil; 5. od sredstev iz drugih virov. Iz teh sredstev zakon predvideva tri oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu: — gradnjo ali nakup najemnih stanovanj, — premiranje namenskega varčevanju, — subvencioniranje stanarin. Kot oblika družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — subvencioniranje stanarin ni zaživela, ker zato ni potrebe, saj so stanarine zamrznjene na nizki ravni. Prav tako ni zaživelo premiranje namenskega varčevanja zaradi določenih zakonskih nejasnosti. Tako so skoraj vsa sredstva iz leta 1973 in približno 45 % planiranih sredstev za leto 1974 uporabljena za nakup 78 v letošnjem letu vseljivih stanovanj. V naslednji tabeli podajamo pregled števila vlog prispelih na 1. javni natečaj, z 20. 12. 1973 — 20. 1. 1974 za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih po posameznih kategorijah prosilcev. V prikazu je je zajeto število vlog prispelih do 6- 2. 1974. Komisija je razdelila 48 ob 1. javnem natečaju razpoložljivih stanovanj in še 7 garsonjer, ki jih bo potrebno kupiti ob prvi priliki, saj je za vse upravičence bilo premalo garsonjer na razpolago. Naknadno je kupljeno iz priliva sredstev v letu 1974 še 30 dvosobnih stanovanj, ki bodo razdeljena upravičencem po 2. javnem natečaju. Ostali priliv sredstev v letu 1974 bo namensko uporabljen predvsem za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj upoštevajoč pri tem teritorialni princip. Tako bo v letošnjem letu vseljenih skupaj 78 družin v stanovanja kupljena iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. To je veliki uspeh. Zal pa se ob tem veselju srečujemo z zelo redkimi, a vendar dejanskimi primeri neskromnosti, nehvalež-nosti in poskusov, da se izsili večja solidarnost, ne pa da se to uveljavlja kot pravico na osnovi sprejetih načel in kriterijev. Redki posamezniki, ki niso hvaležni solidarnosti v okviru skupno sprejetih načel in kriterijev le-to niti ne zaslužijo. Ker gre za posamezne in neutemeljene pritožbe je to potrditev, da smo tudi glede kvalitete in objektivnosti dela na pravi poti. Deletič čedomir, dipl. oec. Predmet Stari ljudje borci Mlade družine Socialni primeri Skupaj 1. Kompletne vloge v roku 9 9 55 73 2. Kompletne vloge po roku 2 _ 13 15 3. Nekompletne vloge v roku 1 4 _ 5 4. Nekompletne vloge po roku — 1 — 1 Skupaj 12 14 68 94 Komisija za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih je upoštevajoč razpisne pogoje obravnavala za ugodno rešitev vloge, ki so prispele v roku in so bile kompletne. Zato prikazujemo število v roku prispelih in kompletiranih vlog in število ugodno rešenih vlog po posameznih kategorijah prosilcev v 1. javnega natečaja. Predmet lis §■0 c-C .3 p erj 1. Kompletne vloge v roku 2. Ugodno rešene vloge 55 38 73 55 Nerešeno 17 18 Vodovod v Krašcah O gradnji vodovoda v Krašcah smo že dvakrat pisali v našem glasilu. V nedeljo, 28. julija pa je bil vodovod svečano izročen svojemu namenu. Izročitev vodovoda pomeni veliko zmago va-ščanov ne samo Krašc, ampak tudi okoliških vasi, ki so po 25. letih prizadevanj dobili zdravo pitno vodo. Naselja: Preserje, Bobovnik, Imenje, Dole, Vrhe, Gorica, Prikrnica, Sv. Andrej in Krašce je povezal vodovod v dolžini 16 km glavnega voda in 8 km priključkov v posameznih naseljih. Sredstva, ki so bila zbrana v ta namen ne predstavljajo samo velikega razumevanja s strani družbe, ki je prispevala v prvi fazi gradnje 30 milijonov starih dinarjev in nato še kredit v višini 30 milijonov starih dinarjev za obdobje 5 let, ampak predstavljajo tudi veliko zavzetost samih občanov, ki so prispevali po 300 tisoč starih dinarjev na gospodinjstvo in opravili tudi 150 delovnih ur. Predsednik gradbenega odbora Mav-rioij Orehek je v svojem nagovoru nanizal vrsto problemov, s katerimi se je srečaval gradbeni odbor in tudi to, da je sedaj problem zdrave pitne vode na tem področju rešen. Iz njegovega poročila je razvidno, da je celotna investicija znašala 133 milijonov dinarjev in da so va-ščani k temu znesku prispevali približno 71 milijonov dinarjev, kar predstavlja 52% vseh vloženih sredstev. Pri gradnji tega vodovoda pa imajo nemajhno zaslugo tudi mladina, krajevna skupnost Moravče in Komunalno podjetje Domžale, ki so vseskozi skušala ob denarni pomoči vaščanov realizirati to pre-potrebno investicijo na področju Moravske doline. Tovariš Orhek je nanizal še vrsto problemov, ki so se pojavljali med samo gradnjo in izrekel zahvalo najbolj delovnim članom in to Francu Bizilju, Ernestu Kisela-ku in Ivanu Korošcu. Svoje misli je zaključil: »Ta objekt ni last poedinca, ampak vse družbe kot celote!« V imenu izvajalca del je spregovoril direktor Komunalnega Tako je bil simbolično odprt vodovod v Krašcah, za katerega so vaščani prispevali veliko svojih sredstev podjetja Domžale Albin Pavlin in v svojem izvajanju poudaril, da je tudi ta največji doslej zgrajeni vodovod na področju Moravske doline eden izmed objektov, ki izvira iz programa zdrave pitne vode, tistega programa, ki ga je sprejela občinska skupščina že pred več leti. Dela s tem nikakor niso končana, kajti potrebe se kažejo na vseh področjih v občini tako, da bo vedno potrebno skrbeti za reševanje problemov na vseh področjih. Vovodov je predal svojemu namenu predsednik občinske skupščine Jernej Lenič, ki je med drugim dejal: »Prav gotovo je največji pomen novega vodovoda v tem, da ste dobili dovolj pitne vode v kraje in predele, kjer vode v resnici primanjkuje. Pomembnost nove pridobitve pa je tudi v tem, da je povezovala v skupnem delu vse, ki so delali na tem objektu. Vsako tako delo pa ima posebno moč, ob kateri raste soseska, Krajevna skupnost in se krepi čut tovarištva in solidarnosti med občani, ki so združeni v krajevni skupnosti, ima v našem bodočem delu in življenju izredno pomembno vlogo. Vaša delovna zmaga je še toliko večja, ker ste v delo vključili tudi mladino in to v obliki delovnih brigad. Tudi ti mladi delavci so spoznali, da se v delu krepijo medsebojni tovariški odnosi, kaj je samoupravljanje in kakšno je samoupravno odločanje. Če se je tega pri vas naučila mladina, je to neprecenljiva vrednost vaše delovne akcije. Delo, ki ste ga opravili, voda, ki vam teče v hiše pomeni tudi novo življenje. Prepričan sem, da bo prav ta delovna zmaga spremenila način vašega življenja in tudi mnogim odprla jasno bodočnost v teh vaseh, kamor se bodo začeli doseljeva-ti novi ljudje.« V veselem razpoloženju, ki je vladalo v Krašcah, je bil največje zahvale deležen predsednik gradbenega odbora Mavricij Orehek, ki mu je gospodinja Štefan Frančiška v zahvalo za njegov trud in prizadevanje izročila obilno malico. Pri svečanosti so sodelovali tudi gasilci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, pevski zbor iz Moravč in predstavniki Komunalnega podjetja Domžale. Frančiška Štefan: Vodovod nam pomeni veliko, kajti sedaj ne bomo mogli več govoriti, da predstavlja ta del Moravske doline del »suhe krajine« v naši občini. Sedaj ne bo več potrebno hoditi »na graben« po vodo in odpadle bodo mnoge težave, ki so bile do sedaj povezane s samo vodo. Težko si danes predstavljamo, kako smo v zimskih mesecih ali pa v sušnih letnih mesecih hodili po več kilometrov daleč po vodo, ne samo za gospodinjstvo, ampak tudi za živino. Jože Grilj: Voda, ki je bila stoletja problem na tem področju, je z zgraditvijo novega vodovoda že začela spreminjati na- Na sliki vidimo goste, ki so jim postregli z »zdravo pitno vodo«, ki je pritekla iz novega vodovoda čin našega življenja. Ni nam žal denarja, ki smo ga morali sami vložiti za zgraditev vodovoda, kajti sedaj ni bojazni, da bi ostali brez vode. Vlado Urbanija: Kot delegat Krajevne skupnosti sem še posebno ponosen na to, da so se naše zamisli uresničile, vendar, pa s tem še nismo končali z našim delom. Že sedaj zbiramo sredstva za asfaltiranje ceste v Krašcah in upamo, da bomo tudi to kmalu lahko izvršili. Anton Cerar: Pri izgradnji vodovoda se je v resnici poka- zala velika solidarnost vseh občanov od Preserij do Prikrnice, vendar pa se je pokazalo tudi to, da bi bilo potrebno razmisliti o tem, če je področje tega dela moravske doline pravilno vrednoteno glede na kvaliteto zemlje. Pokazalo se je namreč, da je zemlja v resnici kraška in da bi bilo potrebno razmisliti, če ne bi Krajevna skupnost predlagala, da se sedanja tretja stopnja, spremeni v četrto stopnjo, ker bi s tem lahko še bolj pomagali občanom teh območij, ki so nemalo žrtvovali za našo družbeno stvarnost. II. L. Lepa in humana gesta domžalskih upokojencev Upokojenci in upokojenke domžalske občine so na skupnem sestanku predstavnikov vseh treh podružnic Domžale, Mengeš in Moravče, dne 16. julija sprejeli sklep, da darujejo za Kozjansko in ostalo potresno ozemlje 1 % samoprispevka od svojih pokojnin, ki je bil preveč odtegnjen v mesecu juniju. Ta sklep so sprejeli v predhodnem dogovoru z domžalsko občinsko skupščino. S tem so naši upokojenci pokazali polno razumevanje in resnično tovarištvo z ljudmi, ki so zaradi elementarnih nezgod bili pred kratkim hudo prizadeti. Prepričani smo, da bo ta pomoč upokojencev, ki znaša 5,142.000 S din, prišla v prave roke odnosno, da bo porabljena za obnovo porušenih šol na tem ozemlju. Upravni odbor se vsem upokojenkam in upokojencem tovariško zahvaljuje za to lepo in humano gesto! Odbor ŠAH šahovsko društvo Domžale je v okviru proslav ob občinskem prazniku vključilo tudi dve množični šahovski prireditvi. V sredo, 24. 7. 1974 so se na tradicionalnem pokalnem prvenstvu občine pomerile štiri osemčlanske ekipe, sestavljene iz igralcev, stanujočih po posameznih poštnih okoliših. Po zelo izenačenih in zanimivih srečanjih je zmagala ekipa poštnega okoliša Radomlje s 14 točkami, pred ekipo Domžal s 13,5 točkami, sledita pa Mengeš z 10,5 in Moravče z 10 točkami. Najboljši na prvi deski je bil tokrat m.k. Vlado Ivančič iz ekipe Domžale, ki je premagal vse svoje nasprotnike, na drugi deski pa je bil presenetljivo najboljši Alojz Cerar iz Moravč, ki je zbral 2,5 točk. V petek, 26. 7. 1974 pa se je v preddverju dvorane Komunalnega centra zbralo po 35 šahi-stov Kamnika in Domžal na povratnem dvokrožnem množičnem dvoboju, kakor na prvem, ki je bil pred dvema mesecema v Kamniku, so tudi tokrat zmagali Domžalčani z rezultatom 38:32. V ekipi Domžal so se izkazali vsi trije Moravčani: Alojz Cerar, Korošec in čarman, ki so dosegli 5,5 točk od 6 možnih, po dvakrat pa so zamagali: Jože Skok, Ivan Limbek, Viktor Žitko, Mile Dedič, Koželj, Mrak in mladinec Jare. V. V. Otvoritev TRIM steze v Domžalah V okviru proslav praznovanja občinskega praznika je bila v Domžalah na Sumberku izročena svojemu namenu nova trim steza. Uvodne misli, ki jih je podal Kosec ing. Miha so izhajale iz tega, da je skušal nanizati delo gradbenega odbora in potek same gradnje. Proga na Sumberku je dolga približno 2200 m z 20. postajami. Pri izgradnji proge je bilo opravljenih preko 800 delovnih ur, ki so jih opravili člani odbora in mladinskih aktivov in študentje. Prvotno zamisel in iniciativo, ki jo je dalo TVD Partizan Domžale, je prevzela Krajevna skupnost in ob pomoči posameznih delovnih organizacij: Papirnice, He-liosa, Mlinostroja, Universale, Tosame, Induplati in Avtoservi-sa, uspela ob denarni pomoči Napredka in Zore dograditi novo stezo. Vso urbanistično dokumentacijo je pripravil BIRO 71, finančno pa je pomagal Občinski sindikalni svet Domžale. Pri sami izgradnji del se je pokazalo, da so dela na nekaterih področjih steze zahtevala veliko naporov in tudi to, da se mladina iz Domžal ni odzvala v takem številu, kot je to pričakoval gradbeni odbor. Inženir Kosec je izjavil, da upa, da bo Krajevna skupnost in šola Slan-drove brigade dobro vzdrževala novo zgrajeno stezo in da bo poskrbela tudi za to, da bi celotno področje Šumberka v resnici postalo rekreacijski center ne samo za delovne ljudi in občane, ampak tudi za širšo okolico. Samo stezo je otvoril sekretar občinskega sindikalnega sveta Marjan Bolhar, ki je med drugim dejal: »Rekreacija je namreč tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. Ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, so bolj zdravi in dosegajo višje delovne rezultate na vseh področjih dela. Moderni način življenja pa poleg drugega povzroča še vrsto obolenj, telesnih in duševnih deformacij. Pri tem sama telovadba ne pomeni vsega, zato je potrebno graditi take objekte, kjer delovni človek ne glede na urnik telovadbe lahko prosto skrbi za rekreacijo, ki ni finančno draga. Mislim, da mora postati trim steza na Sumberku tudi del našega čistega naravnega okolja in da mora predstavljati zgled dobro urejenega okolja.« M. K. Prvi udeleženci na novootvorjeni trim stezi v Domžalah Ob 15-letnici Ribiške družine Ribiška družina »BISTRICA« Domžale je ob 15-letnici svojega obstoja svečano izročila svojemu namenu nov dom v Domžalah. Slovesnosti so se udeležili predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in Ribiške zveze Slovenije ter bratskih družin iz sosednjih krajev. Uvodne misli ob sami otvoritvi je imel starešina družine Dušan OREL, ki je v svojem govoru podal širšo kroniko društva in dosežene uspehe v letih njegovega obstoja. Med drugim je starešina navedel naslednje: »Ribiška družina Domžale je nastala iz prejšnjih ribiških družin Kamnik, Pšata in Domžale in se že takoj ob samem začetku notranje dobro organizirala. Program, ki si ga je zastavila ob sami združitvi je predvideval ureditev vseh ribolovnih re- Starešina Ribiške družine »BISTRICA« Domžale Dušan Orel med slavnostnim govorom pred otvoritvijo novega doma virjev na področju občine in dostop v društvo vsem tistim, ki se želijo ukvarjati z ribolovom. Tako se je število članov v zadnjih letih močno povečalo, saj združuje družina 148 članov in v mladinski sekciji še 22 mladincev. Povečanje števila članov in pa vedno težji pogoji gospodarjenja na ribolovnih vodah so narekovali intenzivno vlaganje ribjega življa v ribolovne vode. Poleg tega je družina izvedla tudi inventarizacijo ribolovnih voda, ki so pod upravo družine. Toda ti podatki so se tekom let bistveno spremenili, ker so se vode na območju ribiške družine precej onesnažile. Družina danes opravlja ribolovne vode na površini preko 90 ha in ima v upravljanju več kot 184 km vodotokov. V zadnjih letih se opaža veliko onesnaženje voda, tako da je ribolov vedno bolj prizadet in da so zmanjšane njegove sposobnosti. Družina pa je ves čas skrbela tudi za modernizacijo opreme in za urejanje posameznih ribnikov na Zelodni-ku, v Moravčah in na črnelem. Osnovni problem, s katerim se v zadnjem obdobju bori vodstvo družine, pa je onesnaženje vode in okolice potokov, kar pa ni posledica samo industrijsko škodljivih odplak, ampak tudi škodljivosti iz obrtnih delavnic in kmetijskih organizacij. Poleg tega se moramo zavedati, da se ribji živel počasi obnavlja, ravno tako pa tudi vodne rastline, ki jih te industrijske odplake uničujejo. Res je, da družina dobiva odškodnino, vendar bo potrebno v najkrajšem možnem času poskrbeti za čistilne naprave in s tem obvarovati propad ribjega življa, ki ne predstavlja samo škode za ribolov, ampak tudi za gospodarstvo. Zavedati se moramo, da bo potrebno skupaj z vsemi ostalimi dejavniki skrbeti za uveljavljanje principov glede onesnaženja okolja in se skupaj z njimi boriti za to, da bodo naše vode vedno čiste.« Nato je sledila svečanost ob sami otvoritvi, ko je predsednik občinske skupščine predal dom svojemu namenu in izrazil v svojih besedah misel, da bo ta dom zbirališče vseh tistih, ki jim ribolov ne pomeni samo športnega udejstvovanja, ampak tudi skrb za ohranitev čistoče naših voda in tudi za večjo in načrtno gospodarjenje na tem področju. Nato je sledila slavnostna seja društva, na kateri so bila podeljena posameznim članom odlikovanja in priznanja. Predsednik Zveze ribiških družin tovariš Ahčan je podelil diplome in priznanja. ODLIKOVANJA REPUBLIŠKE ZVEZE SLOVENIJE SO PREJELI: Peter Sivec, Anton Plevelj, Franc Orehek, Stane Kosirnik, Milan Pevec, Mirko Mlakar, Franc Flis - starejši, Marjan Po-gačar, Zdravko Vidmar, Cvetko Cesenj, Anton Betnik, Ludvik Povž, Miha Krive, Stane Bratun in Vojislav Kern. Priznanja I. stopnje — najvišje priznanje, ki ga daje Republiška zveza so prejeli: Klein-lercher Herman, Plešec Franc in Orel Dušan. Znak za ribiške zasluge so prejeli naslednji: Franc Klemene, Anton Toplak, Stane Uča-kar, Ivo Kralj, Prelovšek Franc, Bradeško ing. Stane, Evgen Sila, Pirnat ing. Viktor, Franc Škerjanc, Franc Zaje, Rajko Ba-jec, Franc Flis - mlajši, Stojan Jarc, Franc Bradkovič in Fran Močnik. Posebne društvene zahvale so prejeli naslednji člani: Jože Brvar, Roman Serianz, Ivan Pe-stotnik, Vinko Stare, Ladislav Ulčar, Maks Bregar, Alojz Go-stič, Stane Lemut, Slavko Mav-ser, Srečko Lukati, Janez Pavlin in Iglic Anton. Predsednik občinske skupščine Jernej Lenič pa je podelil občinska priznanja predsedniku društva Francu Plešcu in gospodarju društva Hermanu Klein-lercherju. Po končanem kulturnem programu so si prisotni gostje in občani ogledali nov dom in se popoldan srečali na veliki vrtni veselici. F. J. Kegljaško tekmovanje v Domžalah V okviru praznovanja občinskega praznika je bilo v Športnem parku v Domžalah tekmovanje kegljaških ekip invalidskih društev Zagorja, Črnomlja, Kočevja, Ljubljane in Domžal. Tekmovanje, ki je bilo pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Jerneja Leniča je bilo dobro organizirano in je pokazalo, da se že tradicionalna tekmovanja dobro razvijajo. Vse tekmovalce je najprej pozdravil predsednik Združenja Zveze borcev NOV Domžale Franc Avbelj-Lojko, nato pa predsednik občinske skupščine, ki jim je zaželel prijetno bivanje v Domžalah in dosego dobrih športnih rezultatov. Na tekmovanju so posamezne ekipe dosegle naslednja mesta: I. mesto ŠD Invalid Ljubljana 454 kegljev II. mesto ŠD Invalid Kočevje 439 kegljev III. mesto ŠD Invalid Domžale 404 keglje IV. in V. mesto ŠD Invalid Zagorje 354 kegljev. in ŠD Invalid Črnomelj Izven konkurence je sodelovala tudi druga ekipa ŠD Domžale, ki je podrla 356 kegljev. Med posamezniki so bili najboljši: Luka Mitar, Ljubljana, Jože Kovač, Ljubljana, Karel Štrekelj, Ljubljana. Kegljaški turnir športnikov invalidov je v celoti uspel in vsi tekmovalci so izrazili željo, da bi podobna tekmovanja bila večkrat organizirana. Športno društvo Invalid Domžale pa bo skušalo v svoje vrste pritegniti tudi še druge športnike tako, da bi lahko razvili še tudi druge športne panoge, kot so šah, balinanje in strelstvo. Loj ko < x < z O cc X. ti < < Od < 10 SVET POD TABOROM Naslovna stran knjige Staneta Stražarja Svet pod taborom Sodniki spremljajo tekmovanje kegljaških ekip invalidov na kegljišču v Domžalah mi. Bogata ljudska tvornost ter izvirna ljudska pesem sta navdušila Staneta Stražarja za to delo, ki ga je po moji presoji odlično izvedel. Morda, kakor v uvodu piše kronist, kdo poreče, da v knjigi manjka še to in ono. Res je. Vsega pač ni mogel zapisati, a kljub temu smo Ihanci ponosni na to delo, ponosni smo na našo preteklost, ki nam jo v marsičem z drugega zornega kota ter z novimi pogledi odkriva pisatelj, zato se tudi Stanetu Stražarju za njegovo veliko delo in trud med prvimi najtopleje zahvaljujemo in mu k uspehu čestitamo. Zgodovinski pregled majhne vasice ob robu Ljubljanske kotline, pod robom Zasavskih hribov daje podobo življenja vseh Slovencev od naselitve do današnjih dni. Ob prebiranju knjige bomo obogatili svoje znanje o minulem času, spoznali bomo, da ima drevo življenja svoje korenine globoko v zemlji, kjer črpa sokove za svojo rast. Spoznavanje naše preteklosti nam omogoča, da znamo ceniti naš čas ter s ponosom in zaupanjem zreti v prihodnost. Knjigo Svet pod Taborom toplo priporočam vsem občanom. Knjiga zasluži da dobi »domovinsko pravico« na vseli naših knjižnih policah. Posebno radi bodo segali po njej naši rojaki na tujem, saj jim ho pričarala prijetne spomine in delček ljubljene domovine ter njene preteklosti v novo okolje. Anton Križaj KNJIGI NA POT Pred kratkim je izšla knjiga SVET POD TABOROM izpod peresa Staneta Stražarja. Ta knjiga je že drugo njegovo večje delo na tem področju, ki jo poklanja slovenski javnosti. Stane Stražar posveča knjigo žrtvam okelske tragedije, ihanskemu rojaku — velikemu slovenskemu jezikoslovcu in zbiratelju ljudskega blaga dr. Antonu Brezniku ob 30. obletnici njegove smrti, stoletnici šole v Ihanu ter sedemstopetdesetletnici Ihana. Knjigo je izdal odbor za praznovanje 750-Ietnice Ihana. Naslovno stran knjige krasi barvna reprodukcija umetniške slike Ihana pred zadnjo vojno — delo znanega slovenskega sli- karja Iva Vavpotiča. Na drugi strani je fotokopija listine, kjer se prvič v zgodovini omenja Ihan z letnico MCCXXVIII, originalno zamisel opreme knjige pa popestri pečat ihanskega župnika Filipa s podobo Sv. Jurija z listine, ki je datirana z dnem 6. aprila 1356, hrani pa jo Deželni arhiv v Celovcu. V knjigi so zbrani mnogi podatki iz zgodovine Ihana in njegove okolice, ki jih je kronist zbiral več let iz številnih najrazličnejših pisanih zgodovinskih virov, dodal pa je še mnogo originalnih ustnih izročil, ki jih je še sedaj na vsem ihanskem področju sorazmerno mnogo, a žal izginjajo hkrati s starimi ljud- Razpis Vzgojno varstveni zavod Domžale razpisuje prosta delovna mesta: 3 medicinske sestre pediatrične smeri za naslednje vrtce: — Vir, Hubadova — nedoločen čas — Radomlje — nedoločen čas — Kidričeva Domžale — določen čas. 1 vzgojiteljice v vrtcu na Viru, Hubadova, v skupini 2—3 let; določen čas od 1. 9. 1974 do 1. 6. 1975. 1 nekvalificirane kuharice v Domžalah, Kidričeva, za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema uprava VVZ Domžale, Savska cesta 3 do 31. VIII. 1974.