DANES: Dušan Kralj: ŠESTI MEJNIK NA JADRANU Mitja Švab — Peter Dornik: KAJ SVA VIDELA IN KAJ POGREŠALA NA ZAGREBŠKEM SPOMLADANSKEM VELESEJMU Janez Voljč: POT DO POL MI- j LIJONA STANOVANJ Bojan Samarin: UTEMELJENI POMISLEKI Sobota, 22. aprila 1961 Štev. 16, leto XIX TOVARIŠ EDVARD KARDELJ: 0 NADALJNJEM DRUŽBENEM IN EKONOMSKEM RAZVOJU EKONOMSKI IN DRUŽBENI ODNi IZHODIŠČE NAŠEGA USTAVNEGA REDA Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj je drugi dan zasedanja Zvezne ljudske skupščine govoril o nadaljnjem družbenem in ekonomskem razvoju pri nas in nalogah, ki zdaj neposredno čakajo naše družbene in državne organe. Med drugim je opozoril, naj 1 odgovorni družbeni organi c>°, komun do federacije in od s-“fvskih svetov do zbornic in bdikatov vsak dan natanko tU^ntljajo in analizirajo rezul-t :e> Pojave in težnje, ki nasta-v novih pogojih. To je po-6t>no ne samo zaradi nadalj-Jega razvoja sistema, temveč t0! ker je to tudi neposredna .moč kadrom, ki nosijo glavno prj uveljavljanju storje-st ukrepov. Zbornice pa naj bi supaj s sindikati posvetile več-v Pozornost oblikovanju lika dilnih kadrov. Strokovne in j dtalno politične kvalifikacije v.n kadrov, spremljanje njihova razvoja, njihovo odgovor-st.*> njihove pravice in dolžno-1 do kolektiva ter do organov t^naj podjetja itd., naj bo ma-bp ^a’ s kamero se morajo druž-. ni organi nenehno ukvarjati *Il { — pravi odkrivati zanjo najboljše tr u ne rn politične ukrepe. Po-abni pa so občasni semi-^rji za vodilne kadre v podjet-a ah ustanovah, tečaji in po-etovanja kot oblika vsestran-strokovne pomoči tem kad- an v0.^e tovariš Edvard Kardelj •aliziral dosedanje delovanje je^6Sa sistema delitve dohodka, dejal, da se pod vplivom no-n instrumentov že kaže, kje je Večna delovna sila, kje ima-s,d neustrezno naložena sred-n d in neurejene transportne r °dleme itd. V kolektivih se je ila razprava o stvarnih eko- 'dih,' .diskih možnostih in proble- jjd. kar bo vsaki organizaciji la ?orn°Slo, da bo bolje spozna-^ tsko ekonomiko podjetja ka-č6i probleme organizacije f d, tehnike in tehnologije. Ksne razčlenitve in proučeva-So potrebna, kajti slabo go-Pj.pVdrjenje se bo maščevalo č6 ?Vsem delovnemu kolektivu, ne v prvem, pa v drugem jet).retjem letu. Slabo gospodar-r ”16 pa škoduje tudi skupnosti, cjj,en tega pa lahko porodi so- bLne in nove politične pro-ethe. Sif ^dtem ko je govoril o finan-dolrv11! nerazvitih področij in ^iu ter neenakomernem l^hif0'*11 komun. ie dejal, da bi prJtd znatno olajšali položaj dej^tdsznih komun z drugačno Prispevka iz osebnega “dka. Tega bi bilo treba pla- l^lllllllllllll čevati V/ tisti komuni, v kateri delovni ljudje, če ne v celoti, pa vsaj približno v taki meri, v kateri ljudje uživajo storitve te komune. Razen tega, da se bodo hitreje razvijale zaostale komune, bo moč na osnovi tega priti do sodelovanja komun pri skupnih projektih na boljšo delitev dela, na širšo ustanavljanje skupnih ustanov po več komunah, skratka, bolj racionalno bodo uporabljena proračunska in druga materialna sredstva komun. Ena izmed neposrednih sprememb v sistemu delitve bo nadaljnje povečanje materialne osnove gospodarskih in drugih samoupravnih organizacij in komun. V prihodnjih petih letih bodo gospodarske organizacije in komune imele nad 600 milijard dinarjev novih sredstev v odnosu do njihove dosedanje možnosti. To seveda pomeni tudi povečevanje njihove družbene odgovornosti. Mnoge naloge, ki so bile doslej skrb federacije, bodo izpolnjevala sama podjetja in komune v sodelovanju z republikami. Prenos družbene akumulacije na gospodarske organizacije in komune, je tesno povezan z obveznostjo teh organov, da uporabljajo družbena sredstva na kar najbolj rentabilen način. To je hkrati tudi edina trajna usmeritev na stalno naraščanje delovne produktivnosti. Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti tudi vlogi republiških investicijskih skladov. Iz teh sredstev naj bi finansirali tekoči razvoj obstoječih gospodarskih zmogljivosti in razvoj komunalnega gospodarstva. Šele v drugi vrsti naj bi iz teh sredstev finansirali nove objekte. Tako bi bila vloga teh skladov nasprotna od vloge splošnega investicijskega sklada, ki bi bil usmerjen predvsem na nove investicije in šele v drugi vrsti na razpolago samo za določene potrebe gospodarskega razvoja in tekočega tehničnega napredka obstoječih zmogljivosti. Družbeno samoupravljanje, je dejal tovariš Kardelj, ni samo pravica posameznika in samoupravnih organov, marveč tudi njihova dolžnost. Odločujoča obveznost pa je v tem, da naj sistem samoupravljanja zagotovi večjo delovno produktivnost in hitrejši razvoj proizvajalnih sil kakor sistem državnega administrativnega upravljanja. Ce tega ne bi dosegli, bi bil ves sistem samoupravljanja zgrešena stvar. Uspostavljeni ekonomski odnosi ustvarjajo zdaj samoupravnim organom v gospodarstvu in na drugih področjih samoupravljanja praviloma zelo ugodne pogoje za uresničenje tega cilja. Zdaj ko, je urejena delitev med podjetji in skupnostjo, se je treba intenzivno obrniti h graditvi notranjih odnosov ter organizacij v podjetjih ter samoupravnih ustanovah. Sistem delitve po delu, sistem nagrajevanja po kompleksnem učinku posameznika in kolektiva naj zainteresira delavca ne samo za to, da sam dobro dela, marveč da se tudi podjetje tehnično nenehno razvija, čimbolje organizira in čim več ter čimbolje proizvaja. Razvoj podjetja postaja tako neposredni interes slehernega posameznika. Na tem področju bo zelo koristna organizirana izmenjava izkušenj. V okviru teh nalog je treba posvetiti posebno pozornost problemom, ki se nanašajo na for-miranje ekonomskih enot oziroma delovnih skupnosti, odnosov med njimi in podjetjem, itd, Težišče dela je prav na izgradnji ekonomskih enot in obratov, na njihovem povezovanju v celotnem podjetju. Prenagljena prakticistična »decentralizacija«, zgrajena na subjektivističnih konstrukcijah, je prav tako škodljiva kakor konservativno vztrajanje na nekakšni birokratsko centralistični organizaciji; .Zato se velja lotevati teh nalog z vso resnostjo, ne pa kampanjsko in ne velja sprejemati sklepov brez solidnega predhodnega preverjanja. Statuti in pravilniki v gospodarskih organizacijah so sedaj še preveč omejeni na splošna načela in predpise v disciplini, niso pa še postali pravo zrcalo socialističnih odnosov in dejanskih potreb. Tej takd imenovani »majhni ustavi« delovnega kolektiva, kodeksu podrobno proučenih pravic in obveznosti vseh organov kakor tudi posameznikov in odnosov med ljudmi, bo treba posvetiti posebno pozornost. Napori za ureditev problemov in nalog s področja graditve družbenega sistema, je dejal tovariš Kardelj, bodo izpopolnili našo dejavnost v letošnjem in prihodnjih letih. Problemi zgraditve družbenega in političnega sistema pa morajo najti svoje načelne rešitve tudi v ustavi, ki jo pripratdjamo. Prav ekonomski in družbeni odnosi, kakršni nastajajo prek realizacije vseh nalog, bodo baza in izhodišče našega ustavnega reda. Zato je uresničitev teh nalog hkrati tudi najb&ij neposredna priprava za novo ustavo. To je seveda le nekaj ugotovitev, misli in napotkov iz eks-pozeja podpredsednika Zveznega izvršnega sveta. V OKVIRU Težko je problemu, ki ga kanimo zabeležiti, pritrditi etiko oportunizma, površnosti ali kaj podobnega. Včasih je dobro o stvareh samo razmišljati. V podjetjih so po uvelja- nejo za toliko, da stvari urede dokončno in zato tudi ostanejo pri tem. Razmišljanja o vseh drugih možnih ukrepih po takem drastičnem ukrepu zaspe. Nihče se niti ne spomni, da bi se dalo mimo tega, da rešu- vitvi novih zakonov in potem, jei0 svoja sredstva z dviga-ko so bili izšli najpotrebnejši njem cen, le-ta pridobiti še dodatni predpisi (nekaj deset kako drugače, jih še bo) začeli računati. Naj- To pa najbrž ni dobro. Bolj preprostejša varianta, ki je koristen (proizvajalec je tudi zato povsod uporabljena, je potrošnik!) bi bil način, pri taka, da lanske številke o katerem bi se najprej lotili skupnem poslovnem uspehu materialnih stroškov. Znižanje natakneš na novo delitev. Sla- materialnih stroškov se po no- Najprej cena? bosti takih računov so znane, vem sistemu zelo paglo pozna Vse gospodarsko gibanje je ob tudi pri višini sredstev, ki takem delu ocenjeno statično, ostanejo kolektivu. Materialni Nobenih sprememb v gospo- stroški pa so zelo širok pojem, darjenju ne predvideva. Toda, Denimo, kaj je $ tisto »mrtvo pravilno uporabljen, je tak brigado«, kot pravimo tistim, račun tudi koristen. Poudariti ki smo jih pred leti vključili pa moramo — pravilno upo- v podjetje samo zaradi dviga-rabljen! nja minimalnega osebnega do- Tam, kjer po novem pod- hodka? To je lahko v prejš-jetje odreže več, so zadovolj- njem sistemu precej povečalo ni in razprav je konec, čeprav dohodke podjetja. Zares je to bi tudi tu koristilo pogledati, samo primer, kajti poleg pri-kako bi se dalo gospodariti še hrankov na materialnih stro-bolje. Tam, kjer je slabše, pa ških so verjetno še velike reso ubrali zaradi nepravilno zerve tudi v proizvodnji sa-uporabljenega omenjenega ra- mi, izkoriščenost strojev itd. čuna, sicer precej shojeno, pa Torej, ali je potemtakem vendar slabo potezo. Ko ugo- prav, da začnemo razpravljati tove, koliko je zmanjkalo o cenah in ali ne bi bilo bolje, sredstev, ki jih potrebujejo da bi najprej razpravljali o zase, ugotavljajo najprej, drugih možnostih in šele na za koliko bo potrebno pove- koncu tudi 0 cenah, kajti nih-čati cene, da si bodo oskrbeli če ne zanika, da jih tu in tam potrebna sredstva, Ker začno vendarle ne bo potrebno popri cenah, jih običajno dvig- večati. MITJA ŠVAB OB KONCU OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN ZAČETKU OBČNIH ZBOROV OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV ODRAZ RAZMER, V KATERIH ŽIVIMO Iz razgovora s tovariši Urošem Ruprehtom, predsednikom, Lojzetom Capudrom, podpredsednikom, Jožetom Maroltom, tajnikom, in Markom Kamenškom, članom tajništva GSS Ljubljana PRVA UGOTOVITEV: Najnovejše spremembe v našem družbeno ekonomskem 'sistemu zagotavljajo še hitrejšo rast gospodarstva in nove osnove za delitev družbenega dohodka, s tem pa odpirajo nove perspektive za nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov. Osnovno načelo teh odnosov — delovni ljudje, ki uporabljajo družbena proizvajalna sredstva, naj samostojno odločajo o vseh skupnih zadevah in uveljavljajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ....... šilili VELESEJEMSKE ZADREGE ■ To je edini način, da ga pripeljemo mimo zagrebških trgovin, ne da bi potem o naših celo leto zabavljal. karikatura: milan maver ^'''"UINIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllHIlIlHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM svojo pravico, da sodelujejo v družbeni delitvi po delu — postaja vsakdanja praksa. Te spremembe terjajo več pravic proizvajalcev v upravljanju, omogočajo večjo materialno zainteresiranost in zahtevajo večjo družbeno odgovornost posameznika ter kolektiva. Delovni ljudje, njihovi kolektivi in njihove skupnosti postajajo samostojni in odgovorni nosilci vsega gospodarskega in družbenega razvoja, njihove materialne možnosti in osebni dohodki pa so odvisni od rezultatov dela, od gospodarjenja kolektiva, od učinkovitega delavskega in družbenega upravljanja. DRUGA UGOTOVITEV: omenjene spremembe tudi zahtevajo, da sindikalne organizacije in njihova vodstva spremenijo vsebino in način svojega dela. Do nedavnega so se sindikati največkrat uveljavljali le kot pojasnjevale! odločitev tega ali onega organa, kot posredniki med proizvajalci in organi upravljanja, zdaj pa postajajo pobudniki takšnih odnosov v kolektivu, ki omogočajo, da vsi delavci odločajo o gospodarjenju in delitvi dohodka. PRVO VPRAŠANJE: V koliko se je vse to odražalo na občnih zborih sindikalnih podružnic? DRUGO VPRAŠANJE: Kako so se po občinah pripravili na občne zbore občinskih sindikalnih svetov? Ugotavljamo, da so bili letošnji občni zbori sindikalnih podružnic boljši kot lanski. Radi pa bi vedeli, zakaj so bili boljši. Tovariši z okrajnega sindikalnega sveta so povedali: Občni zbori sindikalnih organizacij so odraz razmer v kolektivih in te so danes, zavoljo hitrega napredka v minulem letu in hajnovejših sprememb v družbeno-ekonomskem sistemu, boljše kot so bile lani. V kolektivih vre. Ljudje glasno razpravljajo, vprašujejo, zahtevajo pojasnila. Tako hitro napredujemo, da takšne občne zbore, o katerih smo pred letom dni govorili, da so še »kar v redu«, danes ocenjujemo kot skrajno slabe. Toda tudi ti »skrajno slabi« občni zbori so boljši kot so bili povprečni lani. Vsebina občnih zborov je pač pogojena z določenimi procesi, ki se razvijajo v kolektivih. Ti procesi pa vedno bolj glasno terjajo odgovor na vprašanje: kako upravljati in deliti dohodek. Lahko rečemo, da so bili nekateri občni zbori zelo dobri, da smo bili nad nekaterimi celo ugodno presenečeni (rudnik Kočevje, Strojna tovarna Trbovlje itd.), nad nekaterimi pa razočarani. , Pokazalo se je, da so se ponekod resno zavzeli za uveljavitev novih odnosov v kolektivu, za decentralizacijo in novo vsebino upravljanja, drugod pa tega niso storili in jih je »čas povozil.« GRE ZA NOVO VSEBINO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V skoro vseh večjih gospodarskih organizacijah, kjer so razumeli bistvo sprememb v družbeno-ekonomskem sistemu, so na občnih zborih lahko govorili že o izkušnjah, o tem, kaj so že storili; da bi slehernemu proizvajalcu zagotovili soudeležbo pri določitvah o gospodarjenju in delitvi dohodka. V takšnih kolektivih (v Brestu, Titanu, rudniku Kočevje itd.) vedo, da ne gre samo za decentralizacijo, za administrativno ustanavljanje ekonomskih enot, za prenašanje nekaterih pravic in dolžnosti z višjih organov na nižje. Trudijo se, da bi s spremembami, ki jih uveljavljajo, zagotovili tudi novo vsebino upravljanja. Hkrat ko postavljajo temelje novih organov samoupravljanja, zborov ekonomskih enot ali kakorkoli jih pač imenujejo (ko zboljšujejo organizacijo dela, razčiščujejo gospodarske račune, urejujejo odnose med obrati), prenašajo sredstva z višjih organov samoupravljanja na nižje, razmišljajo, kdo naj zdaj sprejema ah odpušča, kaznuje, prestavlja delavca z enega na drugo delovno mesto, kateri elementi lahko vplivajo na osebni dohodek delavca itd. Dejstvo je, da v tistih kolektivih, v katerih so' zborom ekonomskih enot prepustili, da rešujejo vsa vprašanja od proizvodnje do sprejemanja, odpuščanja in kaznovanja ter formiranja osebnega dohodka, proizvodnost dela; hitro raste. OD SKRBI DO DOBRIN Večja proizvodnost dela je namreč odvisna od boljšega dela na delovnem mestu, od boljše organizacije proizvodnega procesa in od načina delitve dohodka. Do zdaj smo se predvsem zanimali za proizvodnost dela na delovnem mestu, z novimi instrumenti smo tudi uredili delitev dohodka, na organizacijo proizvodnega procesa pa smo čestokrat pozabljali. Zdaj se nam ta »pozabljivost« otepa. Zato je vloga tehničnega kadra, vseh organizatorjev proizvodnje vedno večja, kajti od tega, kako bodo le-ti organizirali delo, je odvisen gospodarski uspeh in od (Nadaljevanje na 2. strani) 7 dni CELJE: Na razširjeni seji plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Celje, ki so se je poleg elanov plenuma: udeležili še predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in'direktorji nekaterih večjih gospodarskih organizacij s področja okraja,, so razpravljali o decentralizaciji delavskega upravljanja. Govorili so ne le. načelno, temveč tudi o konkretnih primerih decentralizacije v posameznih gospodarskih organizacijah. Posebej so obravnavali vprašanje decentralizacije materialnih sredstev v okviru ekonomskih enot. Okrajna gostinska zbornica Celje je pred nedavnim sklicala vse direktorje in 'računovodje gostinskih podjetij. Poleg teh je na posvetovanje povabila tudi predsednika in tajnika Občinskega sindikalnega sveta Celje. Na posvetovanju so govorili o pravilnikih o delitvi dohodka in o politično-ekonomski vzgoji gostinskih kadrov. Posebej je bilo poudarjeno, da naj pri izdelavi in sprejemanju teh pravilnikov sodelujejo vsi člani kolektivov. Ugotovili so, da sredstva po-strežnine še nikjer niso bila raz-deljena med kolektivi. Obstoja bojazen, da se ne bi zato izmaličil pomen postrežnine kot stimulansa za boljši in večji delovni uspeh. Sklenjeno je bilo, da bodo vprašanje delitve postrežnine čimprej uredili. Tudi z raznimi oblikami samofinansiranja, s štednjo za stanovanja, s predplačili na stanovanjsko pravico in podobno je moč občutno pospešiti stanovanjsko gradnjo. Na sliki: gradnja stanovanjskih blokov po FBM sistemu v Šiški v Ljubljani S posojilom do stanovanja Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice v Mariborski tekstilni tovarni so člani kolektiva temeljito spregovorili tudi o stanovanjski problematiki. Razprava je pokazala, da bo moralo podjetje v prihodnje še veliko bolj pospešiti stanovanjsko izgradnjo, ker sicer ne bo prav nobenega izhoda iz te že povsem nemogoče situacije, toda: • čeprav podjetje že vsa leta intenzivno gradi in so do danes vložili v stanovanjsko izgradnjo že približno BOO milijonov dinarjev, je stanovanjski problem iz dneva v dan bolj pereč. Nerešenih je še vedno približno 1000 prošenj. Podjetje pa ne more vložiti več sredstev v stanovanjsko izgradnjo, ker prehaja v rekonstrukcijo, ki je nujna. Pred časom so v kolektivu že poskušali omiliti stanovanjski problem z zadružno gradnjo znotraj podjetja. Po tem predlogu naj bi vsak od prosilcev prispeval vsaj osnovni delež pri gradnji stanovanja, drugi delež pa naj bi prispevalo podjetje. A odziva na to pobudo skorajda ni bilo. Vzrok za to pa je bil zelo objektiven: dohodki velike večine prosilcev za stanovanja niso bil tolikšni, da bi lahko prispevali pologe v višini 300.000, 400.000, 500.000 in več dinarjev. Na prvi videz torej ni bilo rešitve stanovanjskih težav za Mariborsko tekstilno tovarno. In ko je bila že skorajda zapečatena usoda velike večine prosilcev za stanovanja za nadaljnja tri, pet, morda celo deset let, je prišel predlog • organizirajmo interno posojilo za gradnjo stanovanj! Sindikat je prevzel akcijo: »■Rešitev stanovanjskih težav je stvar vsega kolektiva, tudi tistih, ki jim je kolektiv že dal stanovanja. Zato smo v celoti podprli zamisel internega posojila za gradnjo stanovanj. Pripravili smo predlog, kdo in koliko naj bi prispeval za posojilo. Člane kolektiva smo razdelili na štiri skupine«: • proizvajalci, ki so lastniki stanovanj, naj bi vplačali 6800 dinarjev posojila; • za proizvajalce v hišah stanovanjskih skupnosti, torej za tiste, ki že imajo od prej stanovanja, bi bila obveznost 12.000 dinarjev in bi naj jo odplačali v 24 mesečnih obrokih po 500 dinarjev; • za proizvajalce, ki imajo odločbo kolektiva za sobo, bi bila obveznost 15.000 dinarjev. Za tiste pa, ki imajo odločbo podjetja za garsoniero — 18.000 dinarjev; • proizvajalci z odločbo kolektiva MTT za enosobno stanovanje, bi naj vplačali 24.000 dinarjev posojila, proizvajalci z odločbo za dvosobno stanovanje 30.000 dinarjev in proizva- jalci z odločbo za tri ali sobno stanovanje pa 36.000 narj posojila. Vse obroke n® bi plačevali po 500 dinarjev nS mesec. Ta predlog internega posoji” la za gradnjo stanovanj pa tudi apelira na prosilce stanovahli naj se ne bi togo držali pred' videnih vsot posojila, da naj “j po svojih močeh prispevali tudi večje vsote in povečali vsot® mesečnega odplačila. S tem P®" sojilom pa bi si kasneje lab K® znižali stanovanjsko najem®1' no. Posojilo je brezobrestno' pravi nadalje omenjeni pred' log in ga bo podjetje v cel®“ izplačalo na željo vlagalcev P® preteku petih let. Ne glede ®a čas pa lahko vplačnik dvign® vplačani znesek, če zapusu podjetje iz kakršnegakoli vzro' ka. Kjer sta v podjetju zaposl®” na zakonca ali več članov drJ' žine, vplača nosilec stanovanj' ske pravice prispevek po dol®' čenem kriteriju, ki zanj velJ3’ drugi člani družine pa vplača]® le minimalno vsoto posojila, je 6000 dinarjev. Predlog tud> predvideva, da naj bi 50 */# st's' novanj v novogradnji rezervi' rali za tiste, ki bodo vplačal' večje zneske posojila in si tal*® pridobili prednost pri vselit'«’®' ni pravici. V ekonomskem pogledu ^ bila ta akcija v precejšnjo P®' moč podjetju pri gradnji stan®" vanj. Tako naj bi po izračuni® sindikata prinesel prispev®" 500 dinarjev mesečno od v5®' kega člana kolektiva približnj' 1,750.000 dinarjev na mesec, ®" koncu akcije pa naj bi se * stanovanjskem skladu ztora; približno 45 milijonov posojil3' Res, akcija je odkrila nek® presenetljivih primerov: ŽALEC: Pretekli teden je bila seja komisije za izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu. Na seji so sprejeli program seminarjev za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, ki jih bodo izvedli še ta mesec. Vseh 72 sindikalnih podružnic, kolikor jih je na področju občine, so razvrstili v štiri skupine, in sicer: v skupino industrije, obrti, kmetijstva in javnih služb. Na omenjenih seminarjih bodo obravnavali zlasti: delavsko samoupravljanje, nagrajevanje, skrb za delovnega človeka, kadrovsko; socialne službe, izobraževanje,-perspektivni plan in vlogo ter naloge sindikalnih podružnic. Namen seminarjev je, nuditi sindikalnim odbornikom pomoč pri njihovem nadaljnjem delu. KRANJ: Člani Občinskega sindikalnega sveta so obiskali 25 gospodarskih organizacij, kjer so proučevali nekatere probleme s področja delavskega upravljanja ter ekonomskega in strokovnega izobraževanja. Razprave v teh gospodarskih organizacijah so pokazale zelo živo politično razgibanost in temeljite priprave za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. V ISKRI so že zasedali prvi delavski sveti ekonomskih enot ter razpravljali o svojih pravicah in dolžnostih. Že ta prva zasedanja so pokazala veliko zav interesiranost novoizvoljenih samoupravnih organov ekonomskih enot pa tudi prednosti obravnavanja posameznih problemov in vprašanj na tem nivoju. Samoiniciativno so začeli , obravnavati nekatere probleme, ki zadevajo posamezno ekonomsko enoto. Izvolili so tudi pomožne organe delavskih svetov ekonomskih enot, tako na primer komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, komisije za razdeljevanje osebnih dohodkov, disciplinske komisije itd. Na 10. zasedanju delavskega sveta podjetja so potrdili poslovnik o organih upravljanja ekonomskih enot z zelo bogato in obsežno vsebino. S tem je delavski svet uzakonil dejansko odločanje neposrednih proizvajalcev o mnogih pomembnih vprašanjih v podjetju in v posameznem obratu. Z A OBČUTLJIVO ZAVESO Drugi kamni spotike Orožje zdravstva zoper porast abortusov — kontracepcijska služba se krha ob predsodkih, zastareli miselnosti in predvsem nepoučenosti o spolnem življenju. Miselna preobrazba ljudi pa seveda ni stvar . zdravstvenih delavcev, ampak celotne družbe, ,saj srno vsi zainteresirani, da zmanjšamo zlo, ki ga iz leta v leto povzroča nasilno preprečevanje- rojstev. Zveza ženskih društev, Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine se tu in tam angažirajo v tej akciji, vendar je njihovo prizadevanje predvsem priložnostno, medtem ko druge družbene organizacije resnega vprašanja abortusov ne jemljejo dovolj resno, bodisi zato, ker ga ne poznajo v vsej njegovi obsežnosti, bodisi zaradi njegove delikatne vsebine. Kljub premajhni družbeni prizadevnosti za prevzgojo naših državljanov pa kontracepcijska služba, kakor smo že zadnjič omenili, letno razdeli nad šest tisoč genbfragem. Za začetek kar lepa žetev. Bila bi pa še obilnejša, če bi imele kontracepcijske postaje vedno na razpolago dovolj genofragem in drugih, preprostejših (beri: Novi glavni urednik »Delavske enotnosti« Vinko Trinkaus Tajništvo Republiškega sveta ZSJ je imenovalo za glavnega urednika Delavske enotnosti tovariša Vinka Trinkausa, člana Predsedstva Republiškega sveta in dosedanjega tajnika Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Tovariš Mitja Švab zapušča mesto glavnega urednika zaradi študija na Visoki šoli za politične vede. Kolektiv Delavske enotnosti se dosedanjemu glavnemu uredniku zahvaljuje za uspešno delo pri zboljšanju in razširjenju našega lista ter mu želi mnogo' uspehov pri študiju. DELAVSKA Ustanovljena 20. ENOTNOST novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, CfASPERSlC SONJA. MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ Šuster ' Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 600-705/1-83 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini manj zanesljivih) kontracepcij' skih sredstev. Vsi ti pripomočki za preprečevanje spočetja so bili dobri dve leti, odkar se je razpredla mreža kontracepcijskih postaj, velik kamen spotike, ker njihova proizvodnja ni šla v korak s potrebami. DRUGA PLAT MEDALjE Zdravniki se jezijo, češ da kranjska tovarna gumijastih izdelkov »Sava«, ki se je edina v državi lotila izdelave genofragem, ne skrbi za redne zaloge. V »Savi« tega ne zanikajo, v opravičilo pa navajajo razloge, ki kolektiva res ne morejo spodbujati k tej proizvodnji. Doslej so genofragme izdelovali na zastarelih napravah, tako da vsaka druga genofragma ni bila uporabna. Proizvodnja se jim torej ni rentirala. Skušali so si »po zdravstveni liniji« zagotoviti devize za uvoz novih stiskalnic, pa jim ni uspelo. Razen tega so jim izdelki večkrat obležali v skladišču. Zato se je vprašanje, ali naj sploh še delajo genofragme, večkrat tako zaostrilo, da so za kratek čas ustavili delo! Če ne bi zmagali v kolektivu plemeniti nagibi, bi ostala naša kontracepcijska služba brez svojega najzaneslji-vejšega delovnega pripomočka. Kolektiv »Save« je glede na družbeno pomembnost te proizvodnje stare naprave za izdelavo genofragem pred nedavnim zamenjal z novimi, izdelanimi doma. V obratu za proizvodnjo sanitarnih artiklov redno vsak dan napravi dve sto do šest sto genofragem, če bi se pokazala potreba, pa bi jih lahko izdelovali še več. Čeprav se je odstotek škarta zdaj zreduciral na minimum, se v »Savi« ne ogrevajo za proizvodnjo genofragem, ker ne vedo za realne potrebe. Predstavniki Sveta za zdravstvo FLRJ so jim sicer obljubili, da bodo vse republike sporočile številke, po katerih bi lahko planirali proizvodnjo, toda tovarna jih še vedno nima v roki in dela tako rekoč na slepo. Takšna proizvodnja pa je vedno tvegana. Zelja kolektiva, naj bi koordinirali proizvodnjo, prodajo in porabo, je torej več kot razumljiva. In če do tega ne pride in bodo genofragme obležale v skladiščih »Save«, bo skoraj gotovo kolektivu pošla velikodušnost, zaradi' katere jih je začel izdelovati, kajti ta proizvod jim ne prinaša dobička. In kaj potem? TABLETE, PASTE, SVEČKE... Mnoge žene, zlasti preprostejše, se branijo genofragme, češ. da je uporaba preveč komplicirana, in prosijo za prepro- stejša kontracepcijska sredstva, čeprav vedo, da so manj zanesljiva. Za zdaj so v prodaji samo Kontrafer tablete, proizvod ljubljanske tovarne »Lek«, ki v 80 odstotkih prepreči zanositev. Znanstveni raziskovalni oddelek za vprašanja abortusa in kontracepcije pri Kliniki za ginekologijo in porodništvo v Ljubljani je laboratorijsko pregledal že več novih zaščitnih sredstev, ki jih nameravata izdelovati tovarna »Lek« in »Krka«, toda proizvodnja ne steče zaradi tega, ker ni ustrezne specialne ambalaže. Vsaj tako pravijo tovarniški ljudje. Mogoče je izgovor upravičen. Toda čas hiti! Verjetno bi z malo več dobre volje farmacevtska industrija premagala to edino oviro v serijski proizvodnji zaščitnih sredstev, ki bi se jim nedvomno ekonomsko obnesla, sodeč po povpraševanju. Kontracepcijska služba je od 1958. leta sestavni del zdravstvene preventive. V skladih, ki so namenjeni za preprečevanje bolezni, je torej tudi (ali naj bi vsaj bil) denar za nabavo kontracepcijskih sredstev. Žal občinski ljudski odbori ne kažejo kdo ve koliko razumevanja, da bi ga trošili v te namene. Zdravniki, ki se ukvarjajo s kontracepcijo, morajo prepričevati, da iztisnejo nekaj tisočakov za nabavo genofragem in drugih zaščitnih sredstev. Tudi to je eden izmed vzrokov, da tovarne, ki se ukvarjajo ali se nameravajo ukvarjati s to proizvodnjo, ne mprejo sestavljati realnih proizvodnih načrtov, niti vedeti, kakšen bo ekonomski rezultat njihovega truda. MARIOLA KOBAL ® nekdo se je obvezal, bo tri leta plačeval po 10.0“ dinarjev na mesec; • nekdo je vložil vseh 6000 dinarjev posojila naenkrat, i®1" namreč svojo hišico, in pri 1® | dejal: »Se nikoli nisem i®1® »pufa«, pa ga tudi zdaj ne boI,, imel«; ® čuvaj koles, nihče ni n3^ računal, saj so njegovi dobo®® preveč skromni, se je sam og}3' sil na sindikatu: »500 dinar3ež na mesec bom plačeval, več ® morem. Saj veste, majhna f1’3” ča. Pa so res reveži tisti, ki ^ brez stanovanj,« je še prip®®1 nil. S tem posojilom Maribor*^ tekstilna tovarna sicer ne b® , celoti rešila stanovanjska^’ problema delovnega kolektiv^ Da pa ga bo precej omilila« ‘ nedvomno. Pomen te akcije je še v nečem: v tem. da s' ' kolektiv znal sam poiskati f šitev, da je z odločitvijo o ri. ternem posojilu ponovno izPju čal tisto, kar je vsakdo izgovarjal z največjim spo®*. vanjem — delavsko solidarn®5' In morda bodo temu zgl®1^ sledili tudi drugi kolektivi- BOJAN SAMAR1^ Odraz razmer, v katerih živimo (Nadaljevanje s 1. strani) tega osebni zaslužek. Mojstri, obratovodje, delovodje itd., vse bolj izgubljajo svoje disciplinske dolžnosti, postajajo samo organizatorji proizvodnje, delavci sodelujejo z njimi, skupno skušajo najti najboljše rešitve. Številni stari problemi silijo v ospredje, pojavljajo se tudi nova vprašanja. Ekonomske enote ne bodo takoj prinesle zvrhan krožnik dobrin. Za sedaj pa nam prinašajo poln koš skrbi: kaj storiti, ko imamo (na primer v nekem obratu v Brestu) komaj 36 odstotkov izkoriščenih osnovnih sredstev, naj stroje zamenjamo, jih prodamo, kako naj izboljšamo kvaliteto proizvodov, prihranimo material, ali so vse režijske službe v podjetjih rentabilne ali bi morebiti kazalo, da bi nekatere spremenili v servise, ki naj bi koristili več podjetjem. Kolikor hitreje bomo reševali te skrbi, toliko več bo dobrin. GROMOGLASNIM NAČELNIM BESEDAM JE ODKLENKAJO V teh gospodarskih organizacijah so sindikati prilagodili svojo dejavnost novim razmeram in se uveljavili kot pobudnik novih oblik in nove vsebine upravljanja. Niso se samo »decentralizirali«, ustanovili podružnice, kjer so bili pododbori, in pododbore, kjer jih ni bilo, pač pa so začeli spreminjati svoj način in vsebino dela. Nekoč so vplivali na nekaj upravljavcev, v najboljšem primeru na delavski svet. Zdaj pa je treba zagotoviti, da bodo vsi proizvajalci upravljali, da bo njih upravlja- nje preudarno in gospodarno in da bo skrb za človeka (naša skupna skrb in ne več skrb nekega za to določenega organa) deležna vsaj tolikšne pozornosti kot gospodarski učinek. Gromoglasnim in lepim in načelnim besedam je odklenkalo. Tako imenovani »drobni« problemi (ki v resnici niso drobni), dobivajo v sindikatih domovinsko pravico. NIHČE NE MORE ZAPIRATI VRAT NAPREDKU Tam, kjer tako pojmujejo dejavnost sindikata, so bili občni zbori dobri. Tam pa, kjer, se njihov pogled začne in konča pri administrativni decentralizaciji in se zadovoljujejo z izjavami, da to zadevo proučujejo in da jo bodo uveljavili, ko jo bodo v uradih proučili, pri tem ostanejo in pravijo, da bodo potlej decentralizirali tudi sindikat. Nekateri občni , zbori so sicer bili organizacijsko dobro pripravljeni in vse je teklo kot po nitki, v razpravi so se oglasili vsi vodilni tovariši, in pojasnili svoje odločitve, toda vse skupaj je bilo le lepa fasada in je izzvenelo: mi in vi. Vendar si tudi na teh občnih zborih slišal bolj ali manj glasne izjave in zahteve po spremembah v upravljanju, v odnosih, v delitvi osebnega dohodka, kajti ni kolektiva, v katerem bi lahko zaprl vrata napredku. Tudi v družbenih službah je bilo precej dobrih občnih zborov (na Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Tajništvu za notranje zadeve in tudi drugje), pa tudi nekaj zelo sla- bih. Na občnih zborih sindik3^ nih podružnic okrajnega U® skega odbora in Ljudske sk®^ ščine so na primer predvsem vorili o članarini, čeprav v® med seboj veliko povedati jih zaslužkih, o odnosih in gih problemih, ki jih Drži pa, da zakon o j- ^ zavira razp®3,, ocenjevanja bencev, od uslužbencih težil®; 1^1 Tuž' kajti način ocenievania uslw 1 bence njihovi prejemki, je preve» - ^ katerega so ------ ^--jemki, je preveč jektiven, že zdavnaj zastarel je ovira za boljše funkcio®1*^, nje javne uprave, njeno <®rgaG, zacijo in stimulativno na,?ra vanje. V teh nekaj odlomki® razgovoar s tovariši iz Okraj®^ ga sindikalnega sveta je odgovor na vprašanje: Kak® . v občinah pripravljajo na zbore občinskih Sindikalnih s tov? ^ Povsod proučujejo vse,.1if' probleme, dobre in slabe j®k ^ nje sindikalnih organizacij« ^ bi lahko na občnih zborih SP govorili o tem, kaj je že nov. si®' le se starega v ud’-dikatov. Obenem pa P0lj’ v ali pa evropski celini. Pomorskem prometu ima-r*Carnr« troje vrst blaga: tovore, les in generalno ‘ 2ito, rudnine, nafto, prelile^ podobno prištevamo tajf, ''azsute tovore, med gene-v __blago pa blago v kosih seved2ak0iih- To blago vsebuje ko znatno višjo tarifo, ena- 0ba J5’ Potemtakem prinašata HlU ,Patno večji dohodek tiste-’ ^ z njim manipulira. odlično opremljenega avto-transportnega podjetja, pa so naslednje prednosti, mimo katerih ne smemo, kadar opisujemo koprsko pristanišče. Njegovo naglejšo rast v tej povolj-ni smeri zadržuje samo še železnica, ki je ni. Toda, projektivni biro Direkcije železnic v Ljubljani je že prejel nalogo, da se čimprej loti trasiranja proge, ki bo po dolini Rižane povezovala Koper z ostalim železniškim omrežjem. Izgradnja železnice je pomemben doprinos celotne jugoslovanske skupnosti k hitrejšemu, gospodarnejšemu razvoju pristanišča ob slovenski obali. Koper kot pristaniško mesto pa tudi sicer ne bo nastalo samo od sebe. PRISTANIŠČE MORA BITI SKRB VSEH SLOVENSKIH PODJETIJ. Njegoj/a izgradnja je odvisna od današ- njih in od - bodočih koristnikov tamkajšnjih pomolov. Vajeni že davno urejene Reke, mnoga naša podjetja nevede zanemarjajo, zapostavljajo usluge, ki jim jih nudi Koper. Reka, čeprav čez glavo obremenjena s prometom, pa golta, kar se pogoltniti da. Med njo in Koprom sicer obstoji nekakšen podpisan dogovor o sprejemanju te ali one vrste blaga, vendar pa je ta pogodba še tako zelo nebogljen otrok, da se cimijo iz nje prenekatere neugodnosti. Tako na primer zaman tipljemo za smotrnim ravnotežjem v količinah blaga, ki ga Koper uvozi v primerjavi s tovorom, ki ga izvozi. V prvih dveh mesecih letos je bil ta odnos med raz-kladanim in nakladanim blagom 1 proti 19; lani pa v povprečju t proti 5. To pomeni, da so se od petih ladij, ki so pripeljale blago v pristanišče, kar štiri morale vrniti popolnoma prazne. Takšno nesorazmerje ustvarja pravcato zmedo v usmerjanju pomorskega in tudi kamionskega transporta. Nihče ne vozi rad prazen, bodisi po morju, bodisi po cesti, ker s tem pač nič ne zasluži. Nemara bo železna pot vzdramila naše tovarne, da bodo začele doslednejše upoštevati domače pristanišče. Cesta jih doslej še ni, čeprav beleži nekatere prednosti pred železnico. Ena izmed njih: kamion lahko pripelje blago natanko na naslov in je že zaradi tega večkrat cenejše prevozno sredstvo. Omenjeni, a ne do kraja razloženi problemi dandanes še teže koprske perspektive. Resničnejša vsebina pristanišča se še zdaleč ne skriva samo v operativni obali, v sidriščih, pač pa tiči v transportu, v razgibanem življenju zaledja. IV e, pristanišče le niso samo pomoli. Umazan zaliv, ki se zajeda v nekdaj siromašno ribiško četrt in ukvarjali domačini. Predvidene gradnje pa bodo še podeseterile enakovrednost novonastala jo-čega tovarniškega centra s tistimi industrijskimi središči pri nas, ki se hvalijo z dolgoletno tradicijo. Tudi pristanišče je tovarna. Posebne vrste. Po njenih prostranih hodnikih se neprestano, brez počitka, giblje na stotine rok. Pomanjkljivo mehanizacijo za sedaj še nadomestu-jejo težaki. Načrtna izgradnja pa vsekakor ne potuje mimo žerjavov, transporterjev, manjših motornih dvigal, mimo vrste potrebnih mehanizmov, ki jih mora imeti sodobno pristanišče, če hoče, kot pravimo, dihati brez jalovega naprezanja. Ves ta razvoj, ki ni zgolj suha napoved, pač pa beleži njegov začetek že četrti rojstni datum, je pravzaprav tisti pozabljen račun, ki ga morje že dolga desetletja dolguje zapostavljeni slovenski obali, mestu Kopru in njegovim prebivalcem. Pristaniška poslovna zgradba, stanovanja za delavce, komunalna ureditev — vse to so enako gospodarno naložene investicije, od katerih bo imel Koper svoje koristi. Pristanišče tudi! Vprašal sem na upravi, iz katerih kontinentov so že pristajale ladje v njihovem pristanišču. Odgovorili so mi, da je primerneje, če jih vprašam, iz katerih celin še ni bilo v Kopru nobene ladje! Poslednja, ki je zaključila krog, je »Bled«, ki je pripeljala časnikarski papir iz Latinske Amerike. Pred njo so sidrile pristanišču prekooceanke Azije, Severne Amerike, Afrike, z obal zapadne Evrope ... Njihovo število raste kot nezadržno rastejo pomoli. V tej rasti pa so najoprijemljivejše koprske perspektive! DUŠAN KRALJ • V odboru za prosveto Zveznega zbora je bilo rečeno, da bosta kmalu pripravljena osnutka zakonov o proizvodnji in prometu s filmi in kinoteko ter uredba o cenzuri filmov. Na pristojnem mestu proučujejo idejo o liberalizaciji uvoza filmov. Tudi kinematografom naj bi bil omogočen uvoz filmov, toda cenzura bi na podlagi ocene filma določila davek. Zabavni filmi bi bili obdavčeni z višjo stopnjo, pomembna kinematografska dela pa bi lahko oprostili davščin. • Na seji odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev so poudarili, da bi morale gospodarske organizacije pospešiti sestavljanje predpisov in pravilnikov o razdelitvi čistega dohodka. Podjetja naj ne čakajo na posebne zvezne predpise o tem, ker je notranja delitev prepuščena samim kolektivom. • Odbor se ni strinjal z ugotovitvijo Zveznega sekretariata za delo, da se je lani izboljšala zaščita pri delu. Res, bili so doseženi določeni uspehi, vendar z zaščito dela še ne moremo biti zadovoljni. Zanjo morajo predvsem skrbeti v podjetjih. Odbor je predlagal, naj bi starim podjetjem zagotovili dolgoročne kredite za ureditev higiensko-tehnične zaščite. Okrepiti bi bilo treba inšpekcijo dela ter organizacijsko postaviti rudarsko inšpekcijo. Poslanci so se zavzemali za to, da bi. čimprej določili merila za proizvodnost, predvsem v gospodarstvu. Ta merila imamo za zdaj samo v nekaterih industrijskih panogah. Hitreje bi bilo treba tudi proučevati poročila o gibanju delovne storilnosti. • V torek je bila seja odbora za prosveto in kulturo Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije. Odbor je razpravljal o štipendiranju. Ob sprostitvi štipendiranja bo treba izdelati merila za oblikovanje sredstev za štipendije, dalje načela za štipendijske komisije in določiti pristojnost teh komisij. Štipendiranje v komuni naj bi vodile občinske štipendijske komisije. Tako bi prišli do načrtne skrbi za kadre tudi na tem področju. Dajalci štipendij bodo morali sprejeti načelo, da mora biti štipendija ekonomska, tolikšna, da bo zadovoljevala temeljne življenjske in študijske potrebe. Štipendija ni miloščina, marveč investicija. Zavoljo tega bo treba zagotoviti tudi več sredstev za štipendiranje. Obravnavo poročila odbora Ljudske skupščine LRS za družbeno nadzorstvo o strokovnem izobraževanju kadrov za gospodarske organizacije je odbor zaradi obsežnosti te problematike preložil na posebno sejo. • V prvem četrtletju je industrija Slovenije presegla planirano stopnjo povečanja. V marcu, prvem mesecu po sprejetju novih zakonov in predpisov, je proizvodnja precej narasla. V primerjavi z mesecem januarjem, ko je znašala industrijska proizvodnja 94,4, in februarja 98,7, je znašal indeks v marcu 113,9. V primerjavi z doseženo proizvodnjo v marcn minulega leta, je letos le-ta za 13,5 odstotka višja. Tako je bila industrijska proizvodnja Slovenije v prvem letošnjem četrtletju za 12,5 odstotka večja kakor lani, medtem ko predvideva letošnji družbeni plan povečanje le za 11 odstotkov. • V veljavi so nove cene PTT storitev. Cene storitev so višje povprečno za 21 odstotkov. S tem zvišanjem so zagotovljeni pogoji za uvedbo in razvijanje nove organizacije v PTT prometu in za enakopravno pridobivanje dohodkov in akumulacije kakor v drugih, gospodarskih panogah. Pri tem je bilo upoštevano, da zvišanje ne sme občutno prizadeti tiste storitve, ki jih državljani najbolj uporabljajo (pisma, telefonski pogovori, brzojavke in podobno). • Nova razlaga navodil o materialnih stroških gospodarskih organizacij govori, da je mogoče izplačevati nadomestilo lastnikom avtomobilov za njihovo uporabo v službene namene tudi drugim državljanom in ne samo trgovskim potnikom kot doslej. Ta nadomestila je moč izplačevati največ 18 dinarjev za prevoženi kilometer, in sicer tudi za motocikle, bicikle in druga vozila, če je s pravili gospodarske organizacije ali s sklepom njenih organov to predvideno. V tem primeru se prizna nadomestilo kot materialni strošek podjetja, toda največ do zneska, ki bi bil priznan po predpisih o službenih potovanjih, delu na terenu in od družine ločenem življenju. Višina nadomestila pa ne sme presegati zneska, ki bi bil potreben za vožnjo na določeni progi z vozilom javnega prometa. Gospodarske orgamzaerh bodo morale torej sestaviti pravila, v katerih bo predvideno, kateri delavci in uslužbenci in v kakšen namen uporabljajo vozila. ki bi znal pripovedovati o zakrpanih mrežah in o siromašnem kruhu, prav te dni naglo zasipajo. Tam bodo nova skladišča. Močvirnate soline je presekal trden nasip. Iz njegovega boka se bosta stegnila v morsko 'gladino dva nova pomola. Prav do njiju bo potegnjena proga. Tu bo svobodna carinska cona, v kateri bodo lahko pristajale katerekoli ladje sveta in raztovarjale svoj tovor za katerokoli mesto v Evropi. Tja proti Škocjanu, pa čez zapuščene soline, naj bi nekoč zrasle predelovalne tovarne. Načrt, katerega temelje že oblikuje Veli Joža s premišljenim polaganjem desettonskih kamnitih klad drugo k drugi, pa drzno sega čez navidezne pristaniške meje. Po svoje oblikuje in izpreminja mesto. Turistični značaj slikovitega naselja, nekoč »glavnega mesta istrskega polotoka«, bledi med dvema industrijskima mogočnežema: Tomos na eni, pristanišče na drugi strani. , Osivele pretorske palače so vse bolj le še spomenik stari arhitekturi, ki tone v senco novih zgradb/ stolpnic in nebotičnikov. Ozke, vegaste ulice, ki so bile še včeraj polne nadležnih mačk, dajejo prostor širokim cestam in trgom. Koper postaja industrijsko mesto. Trgovina, poslovna središča, obrt, predstavništva in še marsikaj bi lahko našteli, kar napoveduje boj turističnim atrakcijam, nedonosnemu ribištvu ter ubijajočemu zelenja-darstvu, s čimer so se včasih ŠE ENKRAT O ČLANKU: IZTIRJENA REKONSTRUKCIJA V LJUBLJANSKIH OPEKARNAH Nenadni dobri obeti V zadnji številki našega lista smo objavili članek: Iztirjena rekonstrukcija v Ljubljanskih opekarnah; »Porabili so 250 milijonov.« Pisec tega prispevka je skušal predvsem razjasniti vzroke, ki naj bi vplivali na povprečno 30 % podražitev izdelkov tega podjetja. Podatki, ki so bili dostopni, so kazali, da podjetje premalo razmišlja o notranjih rezervah oziroma o izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in da poskuša rešiti težave predvsem s poviševanjem cen. Ob tem je bilo treba odgovoriti na vprašanje, kaj je z rekonstrukcijo enega izmed obratov tega podjetja, če z njo — zdaj ko je zaključena — še niso niti povečali oziroma pocenili proizvodnje. To si namreč obetamo od vsake rekonstrukcije. Sedanja podražitev v Ljubljanskih opekarnah pa je ostala podjetja te stroke opozorila na možnost, da lanskoletni podražitvi opeke priključijo še letošnje »izenačenje« prodajnih cen. Podjetje Ljubljanske opekarne nam je poslalo odgovor na omenjeni članek. V svojem pismu, ki sta ga podpisala predsednik delavskega sveta in direktor podjetja, najprej zatrjujejo, da stroški rekonstrukcije niso bili 250 milijonov, kakor je zapisano v naslovu, pač pa 210 milijonov. Pripomba je utemeljena. Napake je kriv tiskarski škrat, kar s tem popravljamo.. Sicer pa je iz vsebine članka razvidno, da gre za 210 in ne za 250 milijonov dinarjev. Razen tega je bila javna, tajnost, da ostale opekarne čakajo na podražitev v Ljubljanskih opekarnah, kar bi sprožilo plaz — verjetno ne popolnoma opravičenih — podražitev v vseh slovenskih opekarnah. Pisec članka ob tem ni vedel, da so ostale slovenske opekarne skozi vse minulo leto zviševale cene svojih izdelkov. V Ljubljanskih opekarnah pa so do 10. aprila letos obdržali lanskoletne cene. V nadaljevanju pisma Ljubljanskih opekarn je rečeno, da se podjetje ne strinja z interpretacijo nekaterih podatkov in ugotovitev. Vendar pa podjetje točnosti podatkov v članku v bistvu ne oporeka. Naposled Ljubljanske opekarne sporočajo, da se je v zadnjih treh tednih, odkar je pisec članka začel zbirati gradivo za svoj prispevek, zlasti pa še v zadnjem tednu po objavi članka, dogodilo nekaj bistvenih sprememb, ki že vplivajo na poslovanje in gospodarski položaj podjetja. Tako so prav te dr montirali nov vacuum agregs za proizvodnjo votlih opečni izdelkov, kar bo zelo ugpdn vplivalo na perspektive letošnj in vse nadaljnje proizvodnj Ta stroj je podjetje naročil mimo investicijskega programi plačalo pa ga bo z lastnin sredstvi. Obratovati je začel nova krožna peč. Za nemoten proizvodnjo imajo dovolj zalo surove opeke že iz letošnje prc izvodnje. Drugo k drugemi obeti glede letošnje proizvodnj so zdaj povsem drugačni, kake bi si kdor koli v podjetju up; trditi še pred dvemi ali tren tedni. Takrat pa je podjetje cel nameravalo predlagati pristo; nim organom, da bi pristali n znižanje za letos predvideneg programa podjetja. To zdaj, kc pravijo, ne pride več v pošte' Če se je položaj v podjet tolikanj spremenil samo v za njih tednih, so k temu verjeti pripomogli tudi »netočni« »krivični« podatki, ki jih objavil naš list. Glede na to, < so se stvari v Ljubljanskih op kamah nepričakovano obrni na bolje, upamo, da bomo lab) kmalu pisali o večjih, zd znova obljubljenih proizvodn uspehih tega podjetja. M. GOVEKAR KALEJDOSKOP I Lani oktobra so uvedli nočno dežurno službo tudi v sekcijah za vzdrževanje prog. V jeseniški so, na primer, odredili, da morajo dežurati vsi uslužbenci razen nekaterih vodilnih. In so dežurali. Toda tega dela jim niso posebej obračunali. Prizadeti so zaprosili delavski svet, naj uredi tudi nagrajevanje za dežurstvo. Delavski svet je prošnjo odklonil, češ da to spada v redno delo. Ena izmed prizadetih pa je kljub temu vztrajala pri svoji zahtevi. Upravičeno. Tudi delavski svet je bil dosleden. Ni ugodil zahtevi, temveč je prav salomonsko uredil dežurno službo. Skle- nil je, da bodo odslej dežurali le štirje vodilni uslužbenci, ki stanujejo v upravni stavbi sekcije. Napeljali so telefon v njihova stanovanja, da bi lahko dežurali kar doma. Čeprav ni potrebno ponoči bedeti, je vendar tudi stalna pripravljenost kaj nevšečna, saj lahko ponoči na v'sem lepem zabrni telefon. Zato jim je delavski svet odobril 1,5 odstotkov k tarifni postavki. Zadevo je res naglo uredil. Ni pa moč razumeti, zakaj je ostalim odrekel pravico, ki je tokrat ne krati! Sejali so in sejali in nazadnje so na situ ostali trije prosilci in eno samo stanovanje. Kdo med njimi ga je najbolj potreben? »■Naglas preberimo vse tri prošnje,« je predlagal eden izmed sejalcev. »Papir veliko prenese, če bomo odločali po prošnjah, lahko mimo mahnemo. Kdo dobro pozna vse tri družine?« »Komisija si je ogledala stanovanja, vsi so krvavo potrebni...« »Verjamem, ampak komisija ni mogla v četrt ure spoznati družinskih razmer. Po mojem bi samo tako pravično razsodili,« je vztrajal prejšnji. Tišina. . .. . \ »Kaj, če bi povprašali patronažno sestro? Ta hodi od hiše do hiše in najbolje ve, kako naši ljudje živijo,« je predsednik delavskega sveta pretrgal tišino. Vsem se je odvalil kamen s srca. Pri delitvi stanovanj lahko nehote napraviš krivico in se ljudem po nepotrebnem zameriš. Stanovanje je dobila mati z več otroki, kakor je predlagala patronažna sestra za industrijsko preventivo. Se prosilcema, ki sta ostala na situ, se je zdela odločitev modra, ko so jima povedali težave njune konkurentke. Prva lastovka še ne prinese pomladi, naznanja pa jo. Patronažne sestre in socialni delavci so lahko delavskemu svetu v veliko pomoč pri reševanju mnogih vprašanj. 1 7r Alji liiilkiMtti V nekem našem kraju imajo veliko gradbišče, kjer zidajo skoraj 350 stanovanj. Nekatere stavbe so bile v grobem dograjene, pa so začeli vgrajevati gradbeno pohištvo, okna in vrata. In potem so nekega dne pripeljali kopalne kadi. Vrata v kopalnici pa so bila preozka in kadi preširoke, da bi šle skoznje. Spet so prišli zidarji in odstranili podboje. Potem so kadi znesli v kopalnice in vrata postavili nazaj. In — tudi take »malenkosti«, takšni spodrsljaji marsikdaj in občutno podražijo našo stanovanjsko gradnjo. Tako na primer so v nekem drugem našem kraju ugotovili, da se je gradnja stolpnic zaradi zavlačevanja gradbenih del in podražitve materiala v treh letih podražila za 9 <79 glede na predračunsko vrednost. =i Zavoljo raznih novih domislekov arhitektov, urbanistov in projektantov se je gradnja v istem času podražila še za 25 odstotkov! Vse to pa seveda plača potrošnik! H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Sekcija za vzdrževanje prog, Jesenice — DANILO DOMAJNKO. 2. »Izollrka«, Ljubljana-Moste — MARIOLA KOBAL. 3. »Projekt« Kranj — bloki na Zlatem polju in Savsko naselje, Ljubljana — MILAN GOVEKAR. m lll!!llll!llll!lllllll!ll!l!lllllllll!l!!llllll!llllllllllllll!llll!!!l[!ll!l!lllllll!lllll!llllll!lllllll!lllll!!l!!lll!llllllllll!!!llllllll!lllllll!lllll|llllllll|||||||||||!|||||||||||||||!l|||||||[|||||||||||||||||||||| M ZAGREBŠKEM SPOMLADANSKEM VELESEJMI Spomladanski velesejem v Zagrebu ima tradicijo, to je, tako pravijo, pregled proizvodnje za široko potrošnjo. Letos se je stvar malo obrnila, če že takoj na začetku izrečeva sodbo. Pri potrošnem blagu sva bila presneto razočarana in najbolje bo, da počakamo, ali se bo prizadeta industrija zbudila vsaj takrat, ko se bo začel napovedani uvoz blaga za široko potrošnjo. Takega blaga bomo namreč kupili za precej milijard dinarjev in domača industrija se bo morala potruditi tako glede cen kot izbire. (Nekateri razstavljavci so se takim najinim pripombam smejali, češ saj saj ne bo nič s tisto konkurenco, ki naj jo naredi uvoz. Ne ostane drugega, kot da upamo, da njihovo posmehovanje ne bo utemeljeno.) Da, poleg sejma potrošnega blaga pa je letos še precej drugih razstav. Vsekakor je zanimiva razstava sodobne tehnike in znanosti v medicini. Tu je potem še razstava umetniških slik, prirejena ob 20-letnici revolucije. Dalje razstava o rasti in delu Hrvatskega narodnega gledališča ob 100-letnici (1861-1961; na tej razstavi smo presenečeni ugotavljali, da so vsa tolmačenja zapisana tudi v korektni slovenščini), razstava strokovne literature, potem varilne tehnike in menda je še nekaj posebnih razstav. * No, midva ostaneva tokrat pri potrošnem blagu: Malo manjka in lahko bi zapisali: Jugoslovanska indu- strija po enem letu nima pokazati za široko potrošnjo nič novega. Tako 'pa je le nekaj izjem. Na primer: Tovarna iz Zagreba bo poslala v' kratkem na trg novo juho v vrečicah; druga bo, oziroma že prodaja rastlinsko maslo (pokušnja na maslu pripravljenih jedi nama je takoj priljubila ta nov artikel, ki ga v slovenski trgovini še ni videti). Videli smo nove oblike in velikosti konserv. To pa je iz tega področja skoraj vse, čeprav je to posebna razstava prehrambene industrije. Spraševali smo, zakaj ni v Ljubljani manjših konserv, na primer kompota. Na sejmu razstavljajo namreč tudi pol in četrt litrske doze. Zato ker jih ne naroče, so povedali. Seveda, zato pač, ker jih rte naroče. Moramo pa reči, da bi naša trgovina s prehrambenim blagom lahko ponudila precej več, če bi se poslužila tega preprostega načina: Naroči! Ta naročila bi bila opravičljiva še zlasti zato, ker gre za proizvodnjo, ki verjetno ne bi bila dolgo v skladiščih in ne bi bile potrebne tako velike posebne razprodaje (slivov kompot v Ljubljani). * »Novo, novo.« To je napis, ki ga opaziš tu in tam. Taka novost je tudi »turistični paket«. To je zbirka konserv in na pol pripravljene hrane, ki jo vzameš na izlet. Zares priročno in glede na vse večje izletništvo koristno. V paviljonu podjetja sprašujemo, koliko to stanein kdaj bo naprodaj: »Naprodaj bo kmalu. Kalkulacije pa delamo prav zdajle,« so pojasnili. Zares, okoli mize so zbrani tovarniški gospodarji in »kalku-lirajo«, koliko bo tak paket stal. Malo neresno! Ali ne? * Velik napis: »Jugoslovanska nacionalna restavracija« nad paviljonom naju po ogledu pre- hrane kar potegne vase. Tu bo kaj videti in tudi kaj poskusiti. Jedilnik (nacionalni?): francoska solata, ruska solata, golaž, hrenovke (frankfurterce) in čevapčiči (rešena čast nacionalne kuhinje). Pojasnilo: »Veste, niso prišli kuharji!« * V posebnem paviljonu je posebna razstava jugoslovanske lesne industrije (pohištva). Precej novega je videti. Iz Slovenije nikogar? Morda konkurenca med lesnim sejmom na ljubljanskem GR in ZV. Pametno to prav gotovo nij še manj perspektivno. Kajti slej ko prej, letos pa zaradi otežkočenega izvoza še toliko bolj, bo trg s pohištvom bolj nasičen. Podjetje iz Višegrada nas je presenetilo z moderno kuhinjo. Ne bi jo opisovala, toda, verjemite, zares je moderna in se jo lahko sestavlja od manjše do največje. Za največjo je cena 76.000. dinarjev (stenske omare, pokončne omare, peri-šče, miza za rezanje, skratka vse). Ogledujeva si tudi druge izdelke in treba je zapisati, da se proizvajalci iz drugih republik hitro dvigajo v kakovosti in oblikovanju pohištva. Še enkrat pa je treba pribiti: Kjerkoli sva vprašala, sva zvedela, da Slovenija teh proizvodov ne naročuje. Pravzaprav je še slabše: Vse več gradimo stanovanj, ki imajo vzidane omare. Tako se je dogodilo, da ljudje želijo kupiti za spalnico le še postelje. Te želje, vsaj v Ljubljani, ni moč uresničiti. Kupiti moraš vse od starinske »toaletne« mizice in trodelne omare do postelj z nočnimi omaricami. Na velesejmu pa sva na razstavnem podjetju Alpos iz Šentjurja pri Celju zagledala imeniten kavč ali posteljo. Moderno, praktično in rekli bi. neuničljivo. Zanimivo, da je načrt zanjo po večletnem delu (postelja ima tudi to posebnost, da se ne udere) izdelal akademski slikar. Toda to je bolj posebnost, zanimivo pa je, da slovenska trgovina teh postelj ni naročila, medtem ko imajo iz drugih republik že za nekaj tisoč kosov naročil. * Poleg prehrane kot potroš-nega blaga, pa so na sejmu še hladilniki in sesalci ter radio-aparati vseh vrst. S tem je vsaj v glavnem izčrpan register po-trošnega blaga, ki ga je videti na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Sesalcev za prah je že toliko vrst, da samo čakamo, kdaj bodo tudi podjetja, ki se ukvarjajo s snago, opremila s takimi aparati svoje delavce. Toda ta množična proizvodnja hladilnikov, sesalcev, loščilcev ima tudi svojo dobro stran. Na sejmu smo videli loščilec, ki ne stane niti šestdeset, niti petdeset tisoč dinarjev, pa samo še devetindvajset tisoč. »Sloboda' iz Čačka na primer bo oriši3 na trg z novimi »Ignis« hladil' niki, kjer liter prostornine n« bo dražji od tisoč dinarjev. I*! tudi zelo uporabni pralni stroj* bodo cenejši, iz konkurenčni*1 razlogov seveda. Zal smo ug0" tovili, da tudi teh proizvodov 'r Sloveniji ne bo dobiti, ker ve* letrgovina ni bila pripravljen3 ali pa morda ni mogla prisP6' vati devizna sredstva za naknP nekaterih sestavnih delov. * Na velesejmu je tudi V0" sebna razstava jugoslovanske!3 turizma. Ne vem, ali gre ^ podcenjevanje turizma ali zi šalo, ali pa za kaj drugega. Vs* ta razstava je sestavljena lZ slik, ki sva jih videla že n* prejšnjih sejmih, iz razstav® telovadnega orodja, smučarski11 čevljev in izdelkov dom3®® obrti. Turistično razpoloženi® pa ustvarjajo številni šoted pred paviljončkom in račk®: zajčki, tjulni, ki napihni®11! plavajo v dveh bazenih pr®; vhodom. To je v glavnem iu' goslovanski turizem. * Sejem potrošnega blaga s'"3 primerjala z zagrebško trgo'r no in verjemite, ali. ne, v grebških trgovinah . je pre«®; več potrošnega blaga (asarh' man) kot na velesejmu. In ®®' veda precej več kot v naš1® trgovinah. Pravijo, da je z ni®' demo cesto postala LjubljS11® predmestje Zagreba. Če j« ^ res, čeprav dvomiva, svetuje'.3’ da hodite kupovat v zagrebJk^ trgovine. Našo trgovino pa Pr°" siva, da ne zammi! MITJA ŠVAB PETER DORNIK Bili so vseskozi dosledni. Od uvedbo postrežnine do njenega žalostnega konca dva dni zatem, ko je pravzaprav šele dobila zakonito veljavo, so jo jemali po domače, tako kakor je njim samim prijalo oziroma, točneje rečeno, kakor so skuhali tisti, ki imajo vajeti podjetja v rokah. _ Z razširjenimi rokami so sprejeli postrežnino. Kako je ne bi, ko so pa mislili, da bo ta denar oproščen vseh družbenih dajatev, tudi prispevka na osebne dohodke. Razen tega se jim je nudila imenitna priložnost, da obenem bolj ali manj rahlo dvignejo cene. Apetit do postrežnine je zajel celo točilnico. Brizganec, ki si ga popil stoje, škatlo cigaret. Če je gost ponižno pripomnil, da so cigarete monopolno blago in da mu jih vrhu tega niso prinesli na mizo, ker pač ne sedi, ampak, kakor se lahko vsakdo prepriča, stoji ob »šanku«, se je na primer upravnik kranjske restavracije Park razhudil: »Pri nas smo se tako zmenili. Kako delajo drugje, me ne briga.« Tako je šlo do 31. marca, se pravi tri mesece. Ravno dovolj, da se je postrežnine vsaj vsem stoječim gostom temeljito zamerila. Kar je res, je res, malo pred njenim žalostnim koncem se je zamerila tudi prenekateremu zemljanu, ki dela v kranjski Delikatesi oziroma v njenih obratih: v restavraciji Park, v hotelu Evropa in drugod. Reveži so si domišljali, da bodo imeli kaj od postrežnine. Toda denar se je kopičil in kopičil, vodstvo pa je na nestrpna vprašanja, kdaj ga bodo razdelili, enolično odgovarjalo: »Počakajte, da dobimo navodila.« In ljudje so čakali, direktive »z vrha« pa od nikoder, ker pač postrežnina spada v sklad za osebne dohodke, kamor se »vrh« ne vtika. Medtem so izšli novi gospodarski predpisi. Družbene obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke, so se v Delikatesi povečale za 16 milijonov. Zbrane postrežnine pa se ni še nihče dotaknil. Kaj če bi...? Akcija tistih, ki jim je prišla »odrešilna« misel v glavo, čeprav so že prej nekajkrat povišali cene na račun novih družbenih instrumentov in zviševanju ne mislijo napraviti za-pik, je uspela: postrežnina treh mesecev je že v skladu za osebne dohodke. Ali zdaj razumete, zakaj ni bilo 31. marca, ko so postrežnino pokopali na predlog tistih, ki so jo uvedli, nikomur žal zanjo? Toda nikar ne mislite, da so se gostje otresli tistih 10 %, ki so jih natakarji zadnje tri mesece pripisovali k računu o kon-sumaciji. Samo delo so v Delikatesi poenostivili. Cene so poenostavili. Cene so povišali za 10 %, pa mirna Bosna. Da bi bili res vseskozi dosledni, so jih majčkeno, čisto majčkeno ©krožili navzgor. Kaj pa j« ‘J če plačaš za kavo namesto 45 dinarjev?- Komaj za do°. dva procenta je razlike. P®1 jačah pa tako ne kaže gl*®1® na cene... Da so gostom z »odpr*Va. postrežnine odvzeli edino je, s katerim so se potegov*. za dobro postrežbo? Kaj sw je natakarji niso nikoli ** jemali. .. Najbolj čudno je pa to, ,u so postrežnino ukinili po izl r uredbe, ki jo priznava kot s stavni del cene v gostinstvu- ^ pravi, nam se to čudno vlr njim pa ne, ker so vsi — ve^aji mite ali ne - tako razl**^ uredHB, čeprav tam jasno P1^. da »morajo gostinske organ**:), cije oblikovati cene gostins*'. storitev tako, da se zaraLUjs gostu tudi poseben znesek postrežnino.« Mogoče, glave ne dam za jj mogoče pa so imeli tudi njj tem, da so postrežnino vklj^®^ v ceno, tudi kaj za plotom-vrati je namreč nova uredb*', bo določala višino postrezi1 j), za posamezne vrste gostin3!^, organizacij. Kot dobri PrslTrj-bodo lahko sedanjim cenam Pj. računali predpisano posti'®* ^ no, da bi sedanje cene zn*^®1«,)* za tistih 10%, ki jih brem* na račun preveč uvedene in ^ slej toliko kompromitiran« ' strežnine. .| Pa recite, da niso moish"!' M. K' S krampom in lopato se je v zemljo zaril, na pleoih je nosil vreče cementa, mešal je beton, postavil je temelje in obokal kleti, polagal je zidak na zidak, jih metal v prvo nadstropje, nosil v drugo in tretje, mešal je malto in tramovje mu je razgrizlo ramena, tramovje za strope in pode in za ostrešje, in na vrh svojega dela je pritrdil smrečico in proslavil »likof« ter prepustil hišo obrtniku. Krovec je streho pokril, mizar je naredil okna in vrata, parketen: je položil parket, in prišli so pleskarji in kleparji in vodovodarji in električarji, kdo bi jih naštel, in čez leto in leto in dan se je človek naselil v novo stanovanje. Tako so gradili hiše nekoč to skoraj tako jih gradijo še Ne povsod, vendar mar-5ikje in večino hiš. Skoraj, pralni, kajti tudi v gradbeništvu čas ni ustavil in tudi to delo to več tako preklemano težko, 'troji pomagajo človeku. Buldožerji razrivajo zemljo in kopljete jame, na gradbiščih ropočejo toešalci betona, dvigala in žer-javi dvigujejo zidake in drug gradbeni material. Spet, ne po-vsod, vendar marsikje. Način 'tela, čeprav izpopolnjen s stroji 's pomočjo strojev), pa je ostal domala tak kot je bil — star, Obrtniški, počasen, drag. Toda tudi gradbeništvu trkate na vrata — ne, že odpirajo vrata — boljši časi. Na poti od stanovanjske sti-do novih stanovanjskih hiš. to sem jo prehodil v minulih dneh, sem skušal spoznati, kaj tam prinašajo tl novi časi. STISKA Kaj bi na dolgo in široko raz-in svojo razlago utemeljeval s podatki, saj vso stanovanjsko zadevo dobro poznate in mnogi jo občutite na last-to koži. Dejstvo je — primanj-*uje nam stanovanj. Hitra industrializacija je poklicala ljudi s kmetov v mesta in v industrijske kraje, pa tudi več nas je, vsako leto dobre četrt milijona Jugoslovanov več. Potrebe so večje. Pa ne samo zato, Ker nas je več in ker smo mno-Si prišli stanovat v mesta, pač be tudi zato, ker se hkrati z rastjo dviga tudi naš splošni standard. Več zahtevamo kot dekoč, radi bi bolje živeli kot nekoč, možnosti imamo, industrija nam vsako leto daje več novih in novih izdelkov, toda — stanovanja... Čeprav smo v minulih 15 le-tih po osvoboditvi porabili naj-yačji del sredstev za obnovo in todustrializacijo, smo v tem ča-su zgradili 580.000 novih stano-vinj (o stanovanjih, ki smo jih Prenovili, sploh ne govorimo). T°da... •.. s tem smo komaj dohiteli Povečanje števila prebivalcev, Kajti pred petnajstimi leti je pri-Padlo enemu državljanu, ki živi ^ mestu ali industrijskem središču, povprečno 10,4 m! stanovanjske površine, sedaj pa prav toliko, torej — 10,4 m*. , V marsikateri občini potožite: -Zidamo in zidamo, prošenj ?a stanovanja pa imamo toliko, Kot pred leti.« Drži, kar sem že povedal: Z rastjo gospodarstva se dviguje 1148 splošni standard. Kupuje-too hladilnike in radijske apa-rate in avtomobile in pralne !tooje in kaj vem, kaj še vse. ~rži tudi, da se je v tem času ^boljšaj naš stanovanjski standard, toda le toliko, kolikor so nekatera nova stanovanja bolje Opremljena kot stara. V petletnem perspektivnem načrtu je predvideno, da bo še »toreje kot doslej rastla naša ;'vljenjska raven in da bo indu-Jtoija zaposlila v tem obdobju :*0raj milijon ljudi. To pa nas “Požarja: Ce ne bomo posvetili •radnji stanovanj več pozorno-se bomo znašli pred števil-totoi socialnimi, ekonomskimi in p°Utičnimi težavami. Zato perspektivni načrt pred-Jtoava, da bo treba v prihod-. S, Petih letih zgraditi pol mi-tena stanovanj. (Lani smo jih sradili v vsej državi kakih ‘tn l?t); vsako prihodnje leto bi iftoj morali zgraditi povprečno “kih 43 Vo stanovanj več. V ta amen je perspektivni načrt Uvidel 173,5 milijarde dinar- VELIKA NALOGA 1^° veliko nalogo pa bo moč ,.,0Polniti le tedaj, če bodo vsi jftotoresirani družbeni in go-iLtoarski činitelji tesno sode-»cm *’ *e bomo zagotovili dovolj ,t*v ev (o načinu zbiranja sred- listu že nekajkrat pisali) in če bomo usposobili gradbeno ope-rativo. Z dosedanjo organizacijo dela in z dosedanjim načinom graditve stanovanj, z današnjo zmogljivostjo in tehnološko usmeritvijo gradbeništva in industrije gradbenega materiala te naloge prav gotovo ne bo moč uresničiti. In tudi ne kar čez noč in brez velikih naporov. Treba se bo posloviti od sedanjega klasičnega, obrtniškega gradnji na montažni način po sistemu PBM (panel blok montaža). Spomladi 1959 so projektirali prve takšne gradnje, preiskovali in preizkušali montažne izdelke in avgusta istega leta začeli izdelovati prve elemente za montažno zidavo hiš. Uporabili so. lastna sredstva, najeli posojilo. Do marca lani so man-tirali tri bloke v Šiški, potlej pa še štiri. Sedaj gradijo v Vod-matu 4 štiridesetstanovanjske Dvaindvajset delavcev montira v šestih dneh deset stanovanj in v štirih tednih je štiridesetstanovanjski blok pod streho iHc, in sodelovanju posamez- :ov pri le>t»i^, smo v našem načina gradnje in uveljaviti industrijski način uporabe novih materialov in v tovarnah izdelanih gradbenih elementov. To je daljši proces, v katerem se ne spopadamo samo s konservati-vizmom izvajalcev gradbenih del, ampak tudi s številnimi drugimi vprašanji: Kako najti takšne urbanistične rešitve, da bomo gradili enaka ali vsaj tako. projektirane stanovanja, v katera bi lahko vgradili več standardiziranih elementov? Kako čim hitreje in na indu strijski način organizirati pn> izvodnjo teh elementov, hkrak pg tudi napredek vseh drugih Služb, ki jih potrebujemo za takšno proizvodnjo? Kako tesneje povezati projektiranje z gradbeno operativo" Kako napraviti dolgoročm programe stanovanjske graditve ter uveljaviti takšen sistem fi nansiranja, ki bi najbolj spod bujal gradbeno operativo in po vezoval interese ljudi, ki išče,h stanovanja, z interesi podjeti' komun, gradbeništva, in ind: strije gradbenega materiala. Seveda v tem sestavku ne b moč odgovoriti na vsa ta vprašanja. In to tudi ni moj name Zanimala me je predvsem pr izvodnja gradbenih elemente Ali smo na tem področju že pr bili led, imamo že kakšne orr nizacijske in tehnološke izV nje, do kam smo prišli in i bo treba še storiti. Ugotovil se tovarna ms (Obrat gradbenih polizdelkov podjetja Gradis v Ljubljani) Leta 1958 so v Gradisu začeli razmišljati o industrijski bloke, v kratkem pa bodo začeli graditi v Šiški še šest blokov, Naročil imajo veliko in delo za vse letošnje leto žs oddano. To je edino podjetje na Slovenskem, ki se že resno ukvarja z montažno gradnjo. Pripovedujejo mi: -Ni dovolj, da montažno hišo zgradimo do strehe prej kot klasično hišo iz opeke, potlej pa jo prepustimo obrtnikom, ki se bodo ukvarjali z njo še leto In dan. Da bi bilo čim manj zaključnih del, vgrajujemo v montažne dele instalacije (električne, plinske, vodovodne) in se trudimo, da bi imeli ti deli dokončne površine« Kažejo mi sanitarne stene z vgrajenimi instalacijami (dva delavca napravita vsak dan dve takšni steni), ventilacijsko steno, votle strope, terase, gotove, že zbrušene balkone, nosilce stopnic, predelne stene z vgrajeno električno napeljavo, vratne okvire. -Pri' nas so stroji popolnoma izkoriščeni. Na gradbišču klasičnih hiš rabiš mešalec betona vsaka dva tedna enkrat, takrat, ko delaš betonsko ploščo, žerjav nekaj ur dnevno. Naši mešalci pa ropočejo ves dan in naš žerjav montira na gradbišču vsake četrt ure dve toni.« Prednost takšnega načina gradnje so torej: gradijo hitro, zaključnih del je manj, sredstva se hitro obračajo, vse to pa ceni gradnjo. Lani so bili med najcenejšimi izvajalci gradbenih del na Slovenskem. -Imamo precejšnje težave. Montažne elemente za industrijsko gradnjo izdelujemo na obrtniški način. Strojev nam primanjkuje. Ce bi imeli več sredstev, bi proizvodnjo montažnih delov .mehanizirali, nekajkrat povečali svoje zmogljivosti in gradili še hitreje. Teh nekaj blokov, ki. smo jih montirali doslej, je šele začetek. Okna in vrata izdelujemo sedaj v lastnih delavnicah, ki tudi niso najbolje opremljene. Razmišljamo o, kooperaciji z novimi tovarnami stavbnega pohištva. Projekte prilagajamo zahtevam montažne Iradnje. Projektivni biro išče nove, boljše in bolj ekonomične sisteme. S sredstvi, ki jih imamo, bomo sicer proizvodnjo montažnih elementov nenehno povečevali, vendar so zahteve že tolikšne, da je teh sredstev premalo.« TOVARNA OKEN (Logatec: Tovarna oken. .Kombinata lesne industrije) Pri • sprednjih vratih vidim delavca, ki poriva v veliko tovarniško halo vagonček lesa, pred zadnjimi vrati pa stoji kamion in delavci nalagajo nanj gotova okna, popleskana, ostek-Ijena, z vdelanim' okovjem. Tovarna je nova in'stroji so novi. Proizvodnja je organizirana po tekočem traku. -Veste,« mi pravijo, -saj smo šele prav začeli. Delamo nekaj mesecev in zdaj izdela 75 delavcev na mesec že kakih 700 oken. Načrt predvideva, da jih bomo do konca leta 20.000. Kupili bomo še dva nova stroja, uvedli še eno izmeno, bolj izkoristili stroje, ki jih imamo.« - Delajo balkonska vrata z okni, vezana in enojna okna ter okna z zunanjo ali notranjo’ roleto. Pet' vrst oken — po jugoslovanskih standardih, ki veljajo od 1. julija lani. Novi projekti že upoštevajo te standarde, toda po teh projektih gradijo v vsej državi le nekaj odstotkov novih hiš." Zato za sedaj delajo okna tudi po naročilu in pa klasična okna. -Okna, ki jih izdelujemo in jim pravimo suhomontažna, imajo številne prednosti. Prej je mizar okno naredil in ga gron-diral, zidar ga je vzidal, steklar je vdelal šipe in pleskar ga je popleskal. Pri naših oknih pa vzida zidar le slepi okvir in potlej lahko opravi vsa zidarska dela, tudi pleskarji ne čakajo, kdaj bo okno .vzidano in ko je stavba gotova pridejo naši monterji in okna montirajo. Montaža je zelo enostavna. Lesa porabimo manj, toplotna izolacija je dobra, voda ne pronica v stanovanje« Za izdelavo klasičnega okna porabi mizar kakih 26 do 30 ur. V tovarni oken v Logatcu izdelajo zastekleno in pobarvano okno v 18 urah. Predvidevajo pa, da bodo kmalu rabili le pet ur. 2e zdaj so njihova okna nekoliko cenejša kot klasična, zakaj upoštevati moramo, da jih sami montirajo in da nihče nima z njimi nobenega dela. Pred nedavnim so jih pocenili za 10 odstotkov, pa jih . bodo še,, Naročil je precej, do septembra imajo vso proizvodnjo oddano, oglašajo se tudi že interesenti iz Slovenije, medtem ko so sprva kupovali njihova dkna predvsem kupci iz drugih republik. -Naši izdelki si hitro utirajo pot. Se hitreje pa si jo bodo, ko bodo projektanti prilagodili svoje načrte jugoslovanskim standardom in spoznali prednost su-homantažnih oken.« HIŠA V ŠTIRIH MESECIH? DA. TODA... (Gradbišče v Vodmatu, Ljubljana) Prvi štiridesetstanovanjski blok je že pod streho, drugega montirajo, tretjemu so zgradili spodnji ustroj, za četrtega kopljejo temelje. Montirati so začeli februarja,? avgusta ' se bodo v prvi blok vselili stanovalci. -Hitro delamo« mi pripoveduje delovodja, »lahko pa bi še hitreje. Zg gradnjo spodnjega ustroja porabimo mesec dni, za montažo tudi mesec dni, vsa obrtniška dela pa bi lahko opravili v dveh mesecih in še prej. Lahko — če nas obrtniki ne bi vlekli za nos. Pa premalo jih je. Prvi blok je že tri tedne pod streho, pa še vedno čakamo kleparje, vodovodni inštalaterji imajo zamudo, pleskarji in pečarji so za tak način gradnje prepočasni. Ce eden zamudi, mora drugi čakati. In pa — mehanizacija je zastarela. Dva tedna rabimo, da podremo žerjav in ga na novo postavimo, medtem ko nove tipe žerjavov podreš in postaviš v nekaj dneh. Z montažo pa nimamo več težav. Zdaj že montiramo deset stanovanj v šestih dneh.« Pa priprava dela bi morala biti boljša. Zgodilo se je n. pr., da so prišli na gradbišče, pa niso imeli načrtov za električno napeljavo. Na žerjav so čakali, po 14 dni čakajo na buldožer. -Vse to drži,« mi je ob slovesu dejal obratovodja, -precej je še napak, ovir,, težav, toda veUka. manj jih je, kot takrat pred letom dni, ko smo montirali prvi blok, saj smo v tem času pridobili precej izkušenj.« Smo torej nekje na začetku, na začetku začetka. Potrebna so so še sredstva in še in že sredstva, vendar se ne smemo ustaviti pri drevesu in ne videti gozda. Ne gre samo za denar, gre za spopad med starim in novim načinom gradnje, ki se ne začne in konča pri izvajalcih gradbenih del in pri industriji gradbenega materiala. V njem sodelujemo vsi: ljudje, ki rabijo nova stanovanja, projektanti in investitorji, gradbeniki in obrtniki, podjetja in komune. Gre za zbolišanje celotne organizacije dela v gradbeništvu/ Skupen cilj je: čim hitreje in čim ceneje graditi sodobna in dobra stanovanja. Do tega je še dolga pot, toda že na tem začetku smo pridobili dragocene izkušnje, ki jih moramo s pridom porabiti danes in jutri. JANEZ VOLJČ js m v ici.i, da v moatažne ciemente vgradijo vse instalacije ki tako omogočijo, da je zaključnih del čimmanj. V teh stenah so že vgrajene električne, vodovodne in plinske napeljave V SENCI»TISTEGA ST Občina Videm-Krško se iz pretežno kmetijskega območja naglo spreminja v pravo industrijsko središče. Proizvodnja in z njim družbeni dohodek se povečuje hitreje kot kjerkoli drugod v državi. Lanska bruto proizvodnja je bila v primerjavi s 1959. letom za 129 % večja, preračunana na zaposlenega, pa se je povečala od 2,790.000 dinarjev v letu 1959 na 3,093.000 dinarjev lani. Zasluga za tak napredek gre predvsem najpomembnejšemu podjetju občine — tovarni papirja in celuloze, kjer šo lani kar za 42 % povečali proizvodnjo celuloze. Druga značilnost za gospodarstvo te občine v minulem letu pa je pospešeno investiranje. Med drugim razširjajo termoelektrarno Brestanico in tovarno "D j uro Salaj«. Postavitev novega papirnega stroja v Tovarni celuloze in papirja (s katerim bodo podvojili proizvodnjo roto papirja), razširitev obrata' celuloze in gradnja tovarne krmilnega kvasa, s čimer bo tovarna prerasla v kombinat, se zrcali v vsem gospodarstvu občine. Tovarna se širi z — lastnimi sredstvi. Ker sta se do konca rekonstrukcije odrekla dohodkom od proizvodnje celuloze tudi republika in okraj, se je temu pridružila še občina. Rekonstrukcija bo končana 1963. leta, vsekakor se bodo te investicije bogato poplačale, vendar pa bo potrebno dotlej počakati z drugimi rečmi, pa čeprav še tako nujnimi. Po družbenem planu naj bi na primer letos vložili v gradnjo stanovanj 221 milijonov dinarjev, od tega 110 milijonov dinarjev stanovanjskega sklada, ostalo naj bi prispevala podjetja in posamezniki. Toda kaže, da bo letos vseljivih le 33 stanovanj, kar pomeni, da s sedanjim tempom stanovanjske gradnje ne bodo mogli zamašiti niti tistih potreb, ki sproti nastajajo vsako leto. Potrebno bi bilo namreč graditi 75 stanovanj letno za tekoče potrebe, če ne upoštevamo še 300 starih prošenj. Zaradi rekonstrukcij je težko verjeti, da bodo podjetja zbrala toliko sredstev, kot je predvideno. Kdorkoli je na občnem zboru spregovoril o potrebah za to ali ono stvar, ni pozabil pripomniti, da ve, da bo letos težava s sredstvi — zaradi «tiste-ga stroja«. Po vsem tem je razumljivo, da so na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Videm-Krško spregovorili predvsem o gospodarjenju in proizvodnosti njihovih podjetij. To je toliko pomembnejše zaradi novih gospodarskih predpisov, ki so nekoliko prizadeli najmočnejši podjetji občine. Celulozo in Rudnik Senovo. Le-ta je še posebno v težavnem položaju zaradi zmanjševanja rezerv. Celuloza ima »plafonira-ne« cene, medtem ko so surovine vse dražje. Zaradi devizne reforme je uvožena beljena celuloza cenejša kot domača. Kako izkoristiti še zadnjo rezervo, kako zainteresirati sle- OBČINSKT SINDIKALNI SVET HRASTNIK: Enostranost je škodljiva Ni slučajno, da je večina udeležencev občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Hrastnik razpravljala o enakih vprašanjih: kako uveljaviti v podjetjih spodbudnejši in celovitejši način delitve osebnega dohodka in okrepiti samoupravljanje. Celovitejši način delitve osebnega dohodka se je namreč v podjetjih na področju hrastniške komune komaj dobro začel utirati pot. Odločanje o gospodarjenju pa je v marsikaterem podjetju še zelo zoženo na predstavniške samoupravne organe. Tako v poročilu sveta, ki so ga delegati prejeli že nekaj dni pred občnim zborom, kot tudi v razpravi so bile izrečene kritične pripombe na dosedanje delo sindikalnih organizacij. Ni dovolj, je opozarjal delegat iz Steklarne, da samo spremenimo pravilnik o delitvi osebnega do- Občni zbor v Žireh Nedeljski občni zbor v Zireh bi lahko imenovali združitveni. Na tem občnem zboru se namreč združujeta sindikata občine Logatec in občine Žiri. Reči moramo, da je bila temu primerna tudi razprava na tem občnem zboru. Skoraj 200 delegatov in gostov se je namreč dogovarjalo predvsem o nalogah sindikata v tej bodoči večji občini. hodka. Potrebno je pojasniti cilj, zavoljo katerega uveljavljamo spodbudnejši način nagrajevanja, zanj zainteresirati ves kolektiv, prizadevati si, da bo način oblikovanja in razdelitve osebnega dohodka razumel vsakdo in potlej bo odpadlo marsikakšno godrnjanje. Seveda izračunavanje osebnega dohodka ne sme biti zamotano. Na to je opozarjal delegat iz Kemične tovarne. Govoril je iz lastne prakse, na to je opozarjalo poročilo samo, kjer je bilo rečeno, da sedanji način nagrajevanja ni najboljši in zato bo naloga podružnice, naj na to opozarja samoupravne organe, da bi stvari izboljšali. Še so sindikalne podružnice, in to predvsem v manjših podjetjih, kjer vidijo svojo dejavnost le v organiziranju izletov, skrbi za dopustovanje in podobno. Problemi samoupravljanja niso na dnevnih redih njihovih sej, premalo obravnavajo, kakšni so odnosi med ljudmi, vse to zavoljo tega, ker si pač delo organizacije predstavljajo tako enostransko. Ob tem je bilo rečeno, naj bodo sindikalne podružnice v bodoče samostojnejše pri svojem delu, naj teht-neje spremljajo dogajanja v kolektivu, opozarjajo samoupravne organe na pereče probleme. Prizadevajo naj si tudi, da bodo o vseh pomembnih stvareh v podjetju odločali vsi zaposleni. Kritična pripomba je bila izrečena tudi na enostransko obravnavanje proizvodnje in njene razširitve. V hrastniški občini, predvsem pa v hrastniški dolini, je premalo stanovanj. Toda hkrati ob tem podjetja vlagajo večji del svojih sredstev za rekonstrukcijo in pozabljajo, hote ali nehote, da stroji niso vse, da je za povečanje proizvodnje potrebna vrsta novih delavcev in strokovnjakov. Tem je treba zagotoviti osnovne pogoje za življenje in med temi dom ne more biti na zadnjem mestu. Izrečeno je bilo opozorilo, naj bi gospodarske organizacije vlagale več sredstev v stanovanjsko izgradnjo in posnemale hrastniški rudnik, ki je edini doslej uspel zainteresirati svoje člane za predplačilo na stanovanjsko pravico. P. D. hernega proizvajalca, da jih bo pomagal odkrivati in izkoriščati, so vprašanja, ki so se jih lotile sindikalne organizacije v občini Videm-Krško. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov naj bi temeljili na teh osnovah. Medtem ko se v Celulozi, v Rudniku, Elektro-Vidmu in Komunalnem podjetju prizadevajo, da bi našli čimbolj spodbudne oblike delitve dohodka, pa v nekaterih manjših kolektivih zgolj povečujejo tarifne postavke ali pa še vedno imajo tak sistem delitve osebnih dohodkov, kakršnega so imeli prej. V teh kolektivih ne raste proizvodnost tako kot v ostalih, razen tega so v teh kolektivih slabi medsebojni odnosi, izživljajo se nehumane in birokratske tendence in porajajo razni čudni pojavi. Na občnem zboru niso imenovali ne krajev ne podjetij, po občnem zboru pa sem zvedel, da so se res pripetili v prav določenih podjetjih njihove občine. Namreč, ponekod še vedno povečujejo razpone dohodkov, drugod vodilni uslužbenci samovoljno odločajo brez sodelovanja ne le kolektiva, temveč celo delavskega sveta. V nekem podjetju je direktor -»skregan« s predsednikom delavskega sveta, ker je le-ta zagovarjal stališče, o katerem še ni odločil direktor. Zaradi tega ne govorita drug z drugim. V drugem kolektivu so spet -»skregane* preddelavke in ne govorijo druga z drugo, temveč se obveščajo z listki. V nekem kolektivu sklicuje direktor seje delavskega sveta, zato pa predsednik delavskega sveta prepoveduje delo v nadurah, ki ga je odredil direktor... itd ... Posledica tega pa je slabo razpoloženje delavcev in konec koncev se to zrcali v proizvodnosti. Preprečevanju takih pojavov bo, kot je sklenjeno na občnem zboru, sindikat moral posvetiti v prihodnje več pozornosti. D. D. Kolektivi za prvi maj Priprave za praznovanje letošnjega praznika dela v naših delovnih kolektivih bodo vsak čas zaključene. Skoraj v vseh občinah bodo družbene in politične organizacije pripravile centralne slavnostne akademije. Skoraj od vsepovsod tudi poročajo, da se bodo kolektivi v celoti ali kot delegacije udeležili letošnje centralne republiške prvomajske povorke v Ljubljani. Razen tega pa bodo mnogi kolektivi odšli na skupne prvomajske izlete. O vseh prireditvah, izletih in ostalem, kar so naši kolektivi pripravili za prvi maj, ne moremo pisati. Omenjamo pa nekatere, kakor nam o njih sporočajo naši dopisniki. ® Mladinski aktivi v Pomurju bodo skupno z delovnimi kolektivi pripravili kulturni del programa na prvomajskih akademijah. Malone vse kolektive. Na Mestnem trgu bo mimohod z baklado. Večji kolektivi bodo imeli tudi samostojne akademije. Skoraj vsa podjetja pripravljajo prvomajske izlete v bližnje partizanske kraje. ® Kolektivi občine Ljubljana - Šiška bodo pripravili bodisi posamične akademije (v večjih podjetjih), ali pa skupinske proslave za več podjetij skupaj. Občinski sindikalni svet je za prvomajske praznike pripravil skupinske izlete v Selce pri Crikvenici in v Kranjsko goro, kjer ima počitniška skupnost te občine svoje domove. Kolektiv -Leka« se bo odpeljal na Plit-večka jezera, Litostroj čani bodo napolnili svoje počitniške domove v Moščeniški Dragi in na Fiesi, odšli pa bodo še v Selca in planinski dom na Soriški planini itd. ® V občini Ljubljana-Mo- povsod bodo na večer pred ste-Polje bo v torek 25. apri-prvim majem kurili kresove, la centralna akademija v no-Postavili bodo tudi mlaje. Ne- vem športnem parku »Slova-kateri mladinski aktivi se pri- na«. Razen tega bodo še tri pravljajo na skupne izlete v akademije v podjetjih -Satur-bližnje izletniške kraje ter v nus« (za manjše kolektive partizanske kraje. © V občini Videm-Krško so se dogovorili, da bodo proslave v vseh podjetjih, povezane pa bodo s praznovanjem dvajsetletnice vstaje. Razen tega bo v tem kraju 29. aprila osrednja proslava. Pripravili so kresove. Mesto bodo osvetlili z ognjemeti. Rudarji iz Senovega bodo odšli na izlet na Bohor. V Brestanici bo proslava in praznovanje, tako kot vsako leto, v novem naselju. Vsi delovni kolektivi te občine so sklenili, da se bodo s svojimi prapori udeležili republiške prvomajske proslave v Ljubljani. • Kolektivi kamniške občine se bodo zbrali na centralni akademiji v Kamniku. V prvomajski povorki v Ljubljani bodo nosili prapore desetih podjetij iz občine. Tudi za letos predvidevajo, da bodo mnogi delavci odšli na skupni izlet v Kamniško Bistrico. © V Škofji Loki pripravljajo centralno proslavo za ožjega meščanskega okoliša), v Papirnici Vevče in v -Emoni« Zalog. ® V občini Ljubljana-Vič-Rudnik praznujejo prvi maj obenem z občinskim praznikom. Razen centralnih proslav in internih akademij v posameznih podjetjih in ustanovah pripravljajo tudi razna tekmovanja, izlete in strokovne ekskurzije za prosvetne delavce. Tako bo kolektiv Metalurškega inštituta pripravil medinštitutski športni turnir v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Tekmovanja bodo združena z izletom v Prisoje. Študentje iz Študentskega naselja bodo odšli na izlet v bolnico -Franja« pri Cerknem. Dijaki vseh viških šol (razen osnovnošolcev) bodo 25. aprila zjutraj odšli na pohod v Gaber j e pri Dobrovi, kjer bo potem slavnostni miting. Tega pohoda se bo udeležilo okoli 6000 dijakov. Obrat -Modnih oblačil« na Viču bo organiziral medobrat-no tekmovanje v streljanju itd. OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE: Skupni interes fe tudi mo] in tvoj interes OBČINSKI SINDIKALNI SVET KAMNIK: BOLJŠE DELO, VIŠJI DOHODKI Na konferenci občinskega sindikalnega sveta so spregovorili tudi o nalogah sindikalnih organizacij pri pojasnjevanju sprememb v gospodarskem sistemu in o njihovem vplivu na gospodarjenje v podjetjih. Ugotovili soj da so sindikalne organizacije marsikje še premalo storile, da bi sleherni član kolektiva spoznal prednosti novega sistema in njegov družbeno politični pomen. Vse preveč je še ugotavljanja in izračunavanja, kako bo posamezno podjetje -odrezalo«. Na občnem zboru so menili, naj bi sindikalne organizacije poskrbele, da bi člani kolektivov obravnavali spre; membe v gospodarskem sistemu v luči prizadevanj za odkrivanje proizvodnih rezerv, za doslednejšo delitev osebnih dohodkov po ekonomskih enotah, za boljše in racionalnejše gospodarjenje z osnovnimi sredr, stvi, ki jih ponekod še slabo izkoriščajo, -zniževanje proizvodnih stroškov itd. S teh stališč pa je bodočnost sleherne gospodarske organizacije vsekakor bolj obetajoča, kot - ponekod kažejo prej omenjeni izračuni. Sindikalne podružnice v nekaterih kamniških podjetjih se bodo morale v prihodnje bolj naglo spoprijeti z mnenji in pojavi, ki imajo kaj malo skupnega s prizadevanji za uveljavitev načel delitve osebnih dohodkov po delu. Gre namreč za težnjo po ekonomsko neutemeljenem zviševanju osebnih dohodkov in izenačevanju dohodkov, na primer za določena delovna mesta, v različnih podjetjih. Takim pojavom v marsikaterem kolektivu še botruje nerazumevanje načel delitve osebnih dohodkov po delu in ostanki preživelih teženj po -uravnilovki«. Res je, morda bi lahko marsikje več zaslužili, toda redko kdo se je vprašal, kaj so v Tovarni kovanega orodja ali kjerkoli drugod, kjer so prejemki zaposlenih višji, storili, da jih lahko izplačujejo. O svojih rezultatih so delavci v tem podjetju dovolj povedali že na svojem občnem zboru, k besedi pa so se oglasili tudi na letni konferenci občinskega sindikalnega sveta. Njihovi uspehi so lahko le spodbuda za ostale kolektive, primer, kaj se s prizadevanjem slehernega člana kolektiva da storiti. Nekateri kolektivi, med njimi sta tudi podjetji »Titan« in »»Stol«, so že krenili po tej poti. F. S, Govorili so o številnih pomembnih problemih, ki težijo proizvajalce, delovne kolektive, občinsko skupnost. Vseh ne bi našteval. Rad bi ponovil le tisti del poročila in razprave, v katerem so sindikalni odborniki in delegati govorili o delitvi osebnega dohodka. Nove osnove za delitev osebnih dohodkov so v minulem letu, zlasti pa v zadnjih mesecih — po naj novejših spremembah v družbeno-ekonomskem sistemu — spodbudile razpravo o boljšem gospodarjenju in boljši delitvi dohodka. Ljudje za-tevajo odgovore na številna vprašanja, jih sami skušajo najti in jih tudi najdejo. Mnoge gospodarske organizacije so lani izpopolnile pravilnike o nagrajevanju in jih prilagodile novim razmeram — uveljavile so nagrajevanje po delu posameznikov in uspehu podjetja. (Omenjali so Rudnik Trbovlje-Hra-stnik, Strojno tovarno, Mehaniko, Meso, Zlatarstvo, Vitaminko in še nekatera druga podjetja.) V teh kolektivih niso prepisovali pravilnikov drugih podjetij, pač pa so sami iskali takšen način delitve osebnih dohodkov, ki njim, značaju njihove proizvodnje najbolj ustreza. To je spodbudilo večjo delovno prizadevnost proizvajalcev, delovnih skupin in kolektivov, željo, da bi boljše izkoristili delovni čas (v Strojni tovarni, Vitamin-ki in tuefi drugje je precej manj nadurnega dela), obenem pa tudi težnjo, da bi izboljšali organizacijo dela. Uveljavili so različne oblike, od kompleksnega nagrajevanja po uspehu podjetja, točkovnih sistemov, ki temeljijo na oceni delovnih mest in doseženem dohodku itd. Gre za željo, da bi več proizvajali, porabili manj materiala, poslali na trg boljše izdelke in jih tudi hitreje prodali, ter čim bolj pošteno in pravično razdeljevali osebne dohodke. Interesi kolektiva postajajo interesi posameznika in stvar posameznika je vedno bolj tudi stvar kolektiva. Ne bi kazalo prezreti prizadevnosti nekaterih gospodarskih organizacij (Strojne tovarne, Rudnika, Mehanike, Elektro- standarda, Cementarne), da bi delili skupno ustvarjena sredstva za osebne dohodke v ekonomskih enotah. "Nekatera podjetja (Mehanika, Rudnik, Strojna tovarna) so takšno delitev že uveljavila, druga pa jo bodo kmalu. Razumljivo je, da so ta prizadevanja naletela' na številne objektivne in subjektivne težave, ki jih nekateri rešujejo bolj pogumno, drugi pa manj. Smeleje in čim hitreje bo treba odgovoriti na vprašanje: kako ustvarjeni sklad osebnih dohodkov v ekonomskih enotah razdeliti delavcem? Pri tem gre za to, da bi morali v podjetjih, ki organizirajo ekonomske enote, lete sprejemati pravilnike o delitvi čistega dohodka, oziroma pravilnika o delitvi osebnega dohodka v teh enotah, osrednji organi samoupravljanja (cen- tralni delavski sveti) naj bi v svojih pravilnikih začrtali le okvire nagrajevanja. Prav tako skrbno pa je treba spremljati, usmerjati' in izpopolnjevati nagrajevanje v javnih službah. Uvedba variabilnega dela (5 % osebnih dohodkov) v teh službah, ne zagotavlja kakšne posebne možnosti za stimulativnejše nagrajevanje po delu. Sindikalne podružnice v javnih službah naj bi bile pobudnik za uveljavljanje boljših, popolnejših oblik nagrajevanja. Na primer: v tistih službah, ki so finančno samostojni zavodi, naj bi uvedli tak način nagrajevanja, ki ne bi temeljil samo na plačilnih razredih in položajnih plačah, ampak bi tudi omogočil razdeljevanje osebnega dohodka na podlagi delovne priza- devnosti posameznikov in skupnega uspeha. Ob koncu tega poglavja dejavnosti sindikatov v trboveljski občini, je občni zbor ugotovil, da se bodo morale sindikalne organizacije v prihodnje odločneje zavzeti za razširitev io izpopolnitev načina nagrajevanja po delovnem učinku in go' spodarskega uspeha ekonomske enote ter kolektiva — ne same zaradi ekonomskih razlogov |n tudi ne samo zaradi materialnih interesov proizvajalcev, kolektivov in občinske skupnosti, pa* pa tudi zaradi nadaljnjega razvoja, poglobitve in utrditve socialističnih odnosov v delovnih kolektivih, kar bo moč doseči 1® z nadaljnjim uspešnim bojem proti vsem ostankom birokratske miselnosti in birokratske prakse. J. V. OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEVNICA: Učitelji in polproleiarci Občni zbor je po oceni dele-, gatov pomenil napredek v delu sindikalnih podružnic, v delavskem samoupravljanju in v vse bolj prizadevnih poizkusih, kako bi z ekonomskimi enotami dosegli boljše upravljanje in nagrajevanje. Novi gospodarski predpisi in decentralizacija upravljanja navajajo delovne kolektive k razmišljanju, kako bi bolje gospodarili, kako bi smotrneje izkoriščali notranje rezerve. V tem prednjačita rudnik Krmelj in Jugotanin. V Krmelju so v preteklem letu zmanjšali število zaposlenih za več kot sto delavcev, a vseeno dosegli večjo proizvodnjo, medtem ko so v Jugotaninu posvetili posebno skrb tehnološkemu procesu, saj so doslej pridobivali iz lesa le 6 % surovin, vse drugo pa je ostalo za drva. Med številnimi obravnavanimi problemi sta dva posebno izstopala: Neurejene razmere učiteljev in slabo počutje delavcev, ki jih kar naprej ocenjujejo kot polproletarce in jim s tem dajejo oznako manjvrednih. Nagrajevanje učiteljev je pri nas še zmerom neurejeno, v praksi so stara določila za obvezno oskrbo učitelja z drvmi in plačanim stanovanjem. Ti dve obveznosti ne kaže smatrati kot ugodnost, kot izraz dobre volje in razumevanja, ampak kot sestavni del učiteljeve plače. Morda bi bilo koristno te naturalne ugodnosti zamenjati ž denarnim izplačilom, toda dokler so v veljavi, jih je treba pojmovati kot plačo. Nek diskutant je tudi vprašal, kaj so napravili sindikati za zaščito učiteljeve plače? Čeprav občina nima veliko sredstev, vseeno ne bi smela tako ravnodušno preiti mimo teh obveznosti. Predsedniku občine ni naposled preostalo nič drugega, kot da se je izgovoril: »To so menda tisti neplačani računi iz lanskega leta, ki jih še nisem podpisal.« Ob takem odnosu do učiteljev niso povsem neutemeljene besede, da se bodo v jeseni nekateri učitelji preselili v druge občine. Težave tu ali tam, obveznosti, ki so spr®' jete, je treba izvršiti. . Med razpravo je bilo več k ra1 slišati besedo: zakaj nas neka' teri uvrščajo med polproletarr®-Menimo, da je ta zvrstiteV preživela. Imenujte nas delavc®-Med tako imenovanimi polpr®T letarci in »čistimi delavci«, ‘r jih je pri nas zelo malo, ni h1' stvenih razlik. Med enimi h1 drugimi imamo dobre in slab®’ Res je, da se tisti oddali6*^ manj udeležujejo različnih s®' Stankov, so pa skoraj enako aktivni v delavskem upravljanj*-zavzemajo se za ekonomsk® enote, dobro delajo. Ekonornslh položaj kaže, da še precej čaS^ ne bi bili v stanju, da bi zgta' dili strnjena delavska naseli3' Torej, jemljite nas kot delaV® in ne polproletarce... ^ V razpravi se je oglasil tl% Jože Borštnar, podpredsedn1 Zveze sindikatov za Slovenil3’ ki se je udeležil občnega zbor3' Dopolnil je pomanjkljivo P01"0^ čilo o vlogi in nalogah sindikatov v sedanjem razdobju. j, GRADNJA stanovanj v zasavskih OBČINAH PREPOČASI NAPREDUJE Tri podjetja ali eno? v razpravah o letošnjih druž- občina svoje gradbeno podjetje, henih načrtih in proračunih za- Vsako zase kupuje stroje in vsa-na zborih vo- ko se ubada s problemi nadaljnje savskih občin so livcev največ govorili o hitrejši gradnji stanovanj. Tudi sindikal-^ občni zbori so poudarjali, da le treba gradbena podjetja bolj Mehanizirati, če hočemo pospešiti Sradnjo stanovanjskih prostorov. _______________ ...__ Popis prebivalstva v Zasavju ka- potem ni čudno, če je stanovanj-‘e> da bi potrebovali celo več kot ska izgradnja nekoliko zapostav- mehaniziranosti in nobenemu se kajpak ne posreči zadovoljivo urediti številne probleme. Ce upoštevamo še to, da morajo vsa tri gradbena podjetja prvenstveno graditi objekte za industrijo, 5000 stanovanj, če bi hoteli vsem odpraviti to stisko. Resda posvečajo letošnji naprti stanovanjskih izgradnji poseben pomen, kaže pa, da se zasavski občinski ljudski odbori zavedajo važnosti tesnejšega sodelovanja investitorjev, projektantov in gradbenih podjetij. Za ljudi je seveda bistveno to, °a stanovanjska izgradnja ne gre vštric z ostalo komunalno dejav-n°stjo. Gradnja stanovanj je prepočasna, zato menijo, da bo treba Ijena. Toda to še ni vse: reden pojav je, da dobe gradbena podjetja na pol izdelane načrte, projekte in elaborate in da niti ne vedo ali so sredstva pripravljena ali ne. Podobno je tudi letos, ko morajo gradbena podjetja vsak dan zahtevati od občin podatke o razdelitvi sredstev iz stanovanjskih skladov. Vse to in še nekatere druge težave močno ovirajo stanovanjsko izgradnjo, zato se ljudje upravičeno pritožujejo in menijo, da bo treba več načrtnosti in tudi več prizadevnosti. o združitvi vseh treh gradbenih podjetij, saj so prednosti na dlani, čeprav so ta podjetja v treh občinah. -m- selo energično zagotoviti pospeše- Nedvomno bi le kazalo razmisliti gradnjo. Predvsem bo treba P°lj naglo zbirati sredstva državljanov, kajti doslej so zbrali vse Premalo denarja v te namene, rako so v Zagorju, n. pr. že pred Petimi tedni obljubili javno raz-stavo načrtov in skic stanovanjskih prostorov bodisi v blokih pa v tako imenovanih dvovrst-n*h hišicah, ostalo pa je le pri °bljubah. Kako pa naj se ljudje °dločijo sodelovati s svojimi sred-stvi pri pridobivanju stanovanj, j;e Pa jim niti ne povedo, kakšno p° stanovanje. Pravijo, da je tovarna kovinske galanterije v Dekanih pri Kopru pravcata šola pionirjev dekanske osemletke. Gre namreč za nenavadno, da ne rečemo edinstveno, sodelovanje otrok s kolektivom tovarne. Pionirji se udeležujejo sestankov delavskega sveta, tovariši iz Lame jim o svojem delu in tovarni predavajo tudi v šoli in dekanski pionirji smejo celo delati na strojih, seveda pod nadzorstvom delavcev. Da pionirji ne bi ostali dolžniki, redno prirejajo v tovarniški sejni dvorani skrbno naštudirane kulturne prireditve, ki se jih vedno polnoštevilno udeležujejo njihovi starejši tovariši iz Lame. Sadovi tega sodelovanja so vidni že danes. Kar vprašajte tega ali onega pionirja sedmega ali osmega razreda dekanske osemletke, kje se bo zaposlil. V Lami, kajpak, bo povedal in zato ni naključje, da so bili vsi štipendisti tovarne učenci dekanske osemletke. Na sliki: skupina pionirjev dekanske osemletke skrbno spremlja sejo delavskega sveta (Foto: -sky) OKRAJNA KONFERENCA KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV V MARIBORU Investicije usmeriti v uslužnostno obrt OB ZAKLJUČKU OBČNIH ZBOROV V TRBOVELJSKEM RUDNIKU PREMALO RAZPRAVE Po občnih zborih sindikalnih podružnic v rudniku Trbovlje-Hrastnik so decentralizirali tudi sindikalno podružnico. Tako so za celotni rudnik ustanovili 12 sindikalnih podružnic na ob ri sindikalnih podružnic rudniških ekdnomskih enot oziroma obratov na območju občine Trbovlje. Predvsem so premalo govorili o konkretnih nalogah sindi- močju občinskega sindikalnega kalnih organizacij ekonom-sveta Trbovlje in 5 na območju sindikalnega sveta Hrastnik. Dokončno še ni razčiščena struktura sindikalne podružnice ru-darskb-gradbenega obrata, ki ima svoja delovišča razstresena po vsej državi. Sprejeli so tudi. predlagano varianto, da bo v okviru celotnega rudnika delal rudniški sindikalni odbor brez vmesnega skih enotah oziroma obratih. 2e poročila niso pokazala mesta sindikalne organizacije pri nadaljnjem izpopolnjevanju našega delavskega samoupravljanja ter pristojnosti obratnih DS, ki naj bi. jih le-ti še dobili. Tudi o izpopolnitvi sistema nagrajevanja ni bilo konkretnih predlogov, prav tako ne o delitvi dohodka znotraj ekonomske enote. “•osrednjega« odbora za območ- Poročila so bila več ali manj ja občin Trbovlje in Hrastnik, podobna poročilom, letnih kon-Tako bo. omogočeno uveljavlja- ferenc dosedanjih sindikalnih nje enotne sindikalne polifike odborov obratov. Pričakovali pa in uspešnejše obravnavanje pro- bi, da bodo precej več govorili blemov rudnika s strani sindi- tako o decentralizaciji, nagraje-katov, tako glede uspešnejšega vanju kot o položaju podjetja v delovanja osrednjega delavske- novem gospodarskem sistemu in ga sveta in gospodarjenja na- s tem v zvezi seveda o vlogi in sploh. nalogah sindikata. In kaj so pokazali občni zbo- , -T. Kukoviča PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR NA JESENICAH DELO V KOMISIJAH Končno pa bo treba pretresti V mariborskem okraju so pri razvijanju obrti dosegli vidne uspehe. Zgradili so več novih obrtnih obratov in tudi z adapta- tole- zdai ima vsaka zasavska c9ami P°večali zmogljivosti. Naj-toie. zdaj ima vsaka zasavska manj pa je y tem času napredo_ ------------------------------- vala uslužnostna obrt, kamor so vložili tudi najmanj sredstev. Po drugi strani pa so nekatera uslužnostna obrtna podjetja prerasla v industrijo. Tako je n. pr. »-Avto-obnova« zgradila novo tovarno Obrat »Ungore« začel s poskusno proizvodnjo V Kobaridu so pred dnevi iz- velTde/TisTnih^redstev!’0!!^« t°v5rne- “ 80 ustrezni delovni prostori, nestimulativno nagrajevanje, pomanjkljivo upravljanje, pomanjkanje stanovanj itd. V uslužnostnih obrtnih obratih še vedno prevladuje tradicionalna zastarela »tehnika«, saj je le malokje najti sodobno organizirano pripravo dela itd. Obrtna in komunalna podjetja nimajo sredstev za nabavo sodobne strojne opreme. Zanimiva je tudi ugo- sredstev, pa je zadržala svojo staro dejavnost — remont motornih vozil. ročili v poskusno obratovanje nov ?brat tekstilne tovarne »Angora- Ljubljane. V obratu so v za- TT , v , , , , . •«» »t™"" «• *»*■D« i—< SSJnajS? "al bi jih bilo že 70, medtem ko bodo pripravili do prihodnje po- Mladi, ko bo obrat začel delati s Polno zmogljivostjo, 120 delovnih Mest. Predvidevajo, da bodo že letos Ustvarili v novem obratu za 260 Milijonov dinarjev. Ustanovitev *_e§a obrata je za Kobarid veli-■Mga pomena, ker bodo z njim Postopno uredili zaposlitev žensk. ^ tej občini do sedaj niso imeli ^očjih podjetij — razen tovarne ostaja v svojem razvoju in zato ne more zadostiti potrebam. V Mariboru je vsako leto po tisoč motornih vozil več, vse več je televizorjev, radijskih aparatov in električnih gospodinjskih aparatov, zmogljivosti obrtnih delavnic, ki se ukvarjajo s popravili omenjenih vozil in aparatov, pa ne povečujejo. Zato bo nujno investicije usmeriti v to dejavnost. Razen tega še nekateri drugi činitelji zavirajo razvoj obrtnih organizirati servise za svoje izdelke, te ustanavljajo večinoma pri zasebnih obrtnikih ali pa sploh nikjer. Res pa je tudi, da se družbena obrt sploh ne poteguje za to donosno dejavnost. Obrtniški kader še vedno odhaja v industrijo zaradi neurejenih osebnih prejemkov v obrti. V uslužnostnih obrtnih obratih so plače zakovane s tarifnimi postavkami in le redko kje nagrajujejo po ceniku del. Plače v proizvodni obrti so približno takšne kot v-industriji, v uslužnostni kot n. pr. v krojaštvu, čevljarstvu in šivilski stroki ter v komunalnih storitvam, posebno komunalnim, še daleč niso ekonomske in zato tudi osebni prejemki ne morejo biti v skladu z vloženim delom. Napak bi bilo, če bi izhod iz te zagate iskali samo v povečevanju een storitev, temveč predvsem v boljši organizaciji dela in modernizaciji obratov. V zelo težavnem položaju pa so komunalna podjetja, kjer so cene še administrativno določene. Kolektivi obrtnih podjetij bi nedvomno dosegli boljše uspehe tudi, če bi poglobili delavsko upravljanje. V manjših obratih, zlasti tam, kjer je celoten kolektiv delavski svet, ima še vedno vodilni kader glavno besedo pri gospodarjenju. O vseh teh problemih so obširno razpravljali na okrajni konferenci obrtnih in komunalnih delavcev v Mariboru. K. A. Pred dnevi je v pripravah na občni zbor občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah zasedala tudi organizacijska komisija občinskega sveta. Po decentralizaciji sindikalnih podružnic imajo sedaj v jeseniški komuni 54 podružnic namesto prejšnjih 35. Tudi število članov slabo pripravljenih in so razpravljali le upravniki in računovodje, medtem ko se ostali člani niso priglašali k razpravi. To velja predvsem za gostince. Precej boljši pa so bili občni zbori v večjih podjetjih in industriji, kjer so veliko govorili predvsem o nagrajevanju^ sindikata so povečali, tako da samoupravljanju in medseboj sedaj ni vključenih v sindikat odnosih. še 208 zaposlenih. Ugotovili so, da sodeluje v sindikalnih podružnicah še vedno premalo žensk, predvsem še v Železarni, nič bolje pa tudi ni s sodelo V nekaterih podjetjih se pojavljajo težnje nekaterih vodilnih uslužbencev, ki hočejo vplivati na sestav kandidatnih list. Razpravljali so tudi o aktivnej- vanjem mladine, saj je šele ^em sodelovanju sezonske de- vsak deseti mladinec član sindikalnega odbora, kar je odločno premalo, če upoštevamo, da je v jeseniških podjetjih zaposlenih 3500 mladincev. O poteku občnih zborov sindikalnih podružnic so menili, da so sicer v redu potekali, niso pa vsi odigrali svoje vloge. Nekaj občnih zborov je bilo j lovne sile, predvsem v gradbeništvu in Sekciji za vzdrževanje prog. O vseh teh problemih, kakor tudi o vprašanjih z zasedanja komisij za gospodarska vprašanja in za delavsko upravljanje, ki sta že zasedali, bodo v nedeljo razpravljali na plenarni seji občnega zbora občinskega sindikalnega sveta. S. T. .........._____________ _______ in komunalnih podjetij, med dru ’gel i^jer bi se lahko zaposlile gimi zlasti: .zastareli tehnološki podjetjih so pa daleč-pod po-2*nške. L. K. proces v obrtnih delavnicah, ne- vpregjem. Res je, da cene tem Za L maj vodovod na Kočevskem OB DECENTRALIZACIJI DISCIPLINSKIH KOMISIJ ZAKAJ TOLIKO OBOTAVLJANJA? V rudniku Trbovlje-Hrast-hik so v preteklem in letošnjem letu izvedli vrsto pomembnih ukrepov za decentralizacijo in približanje samoupravljanja v obrate oziroma ekonomske $note. Hkrati so tudi na občnih zborih sin-•iikalnih podružnic ustanovili samostojne podružnice po obratih. S tem prispevkom želi opozoriti na potrebo po decentralizaciji nekaterih komisij, ki delajo sedaj pri osrednjem delavskem svetu. Er,a takšnih 5e disciplinska komisija, za katero menim, da bi jo moral imeti vsak obrat. Vendar je bilo doslej naj-Več oporekanja o decentrali- zaciji prav disciplinske komisije. Tisti, ki zagovarjajo potrebo po centralni komisiji, utemeljujejo sVoje stališče s tem, da je treba zagotoviti oziroma ohraniti enotno .disciplinsko politiko. To pa bo mogoče, če bo obstajala samo ena komisija za celoten rudnik. Ali je to res tehten razlog? Menim da ne, da lahko brez bojazni prenesemo disciplinske zadeve na obrate, ne da bi pri tem kakor koli omajah enotnost disciplinske politike (kar pa ni isto kot izrekanje kazni za konkretne primere). V prvi vrsti zato, ker imamo Zakon o delovnih razmerjih, ki jasno in kon- kretno določa disciplinski postopek, vrste kazni in prestopke. Razen tega so morale vse gospodarske organizacije sprejeti svoje pravilnike o delovnih razmerjih, v katerih so te določbe prilagodile svojim pogojem. Ce imamo vse to, potem ni treba dvomiti o neenotnosti disciplinske politike. Gre predvsem za demokratičnost odločanja, za to, da proizvajalci v okviru obratov samostojno odločajo o notranjih odnosih. Potrebno pa bo ustrezne pravilnike izpopolniti v tej smeri, da bodo kolektivi posameznih obratov, oziroma njihovi organi v njih pravo mesto. samoupravni dobili svoje T. Kukoviča Zaradi slabih izvirov vode in vodno preskrbnih naprav je pred dobrim letom Kočevju in okolici pretila nevarnost, da prebivalci in gospodarske organizacije ter V Tolminu tovorna mlečnega sladkorja Družbeni načrt občine Tolmin za letošnje leto posveča glavno skrb industriji. Ta naj bi povečala vrednost proizvodnje -kar za 43 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Zlasti predvidevajo veliko povečanje v tovarni Avto-elektro, ki bo sredi le^a dobila novo industrijsko halo. Družbeni brutoprodukt naj bi ta tovarna povečala z lanskih 237 milijonov dinarjev na 449 milijonov. Tovarna bo dobila novo rotimo peč in bo začela izdelovati razne kera- ustanove' ostanejo brez vode -(o tem smo tedaj pisali tudi v Delavski enotnosti). Čeravno so storili vse, kar se je dalo, da bi preskrbo z vodo izboljšali, so se morali lani prebivalci in podjetja zadovoljiti, da so dobivali vodo le trikrat na dan po dve uri. Občinski LO Kočevje in posebna komisija, ki je pregledala, kakšna je preskrba z vodo, sta ugotovila, da je edini izhod v tem, da bi čimprej zajeli vodo pri Rakitnici z 8400 metrov dolgim vodovodnim omrežjem’ do Slovenske vasi. Za celotno gradnjo ni bilo na razpolago sredstev in so zato organizirali prostovoljne delovne akcije. Mladinske brigade so izkopale več kot 3800 kubičnih metrov zemlje, člani delovnih kolektivov in ustanov pa so s prostovoljnim delom V prostem času izkopali več kot 2000 kubičnih metrov žemlje, mične izdelke. V drugi polovici leta bo začela ostala zemeljska dela pa je opra-v Tolminu obratovati tudi prva vil izvajalec del podjetje »Inšta- tovarna mlečnega sladkorja v državi. Predvidevajo, da bo : že letos proizvedla 419 ton mlečnega sladkorja. Število zaposlenih v industriji bodo v tolminski občini povečali za 105 oseb. L. K. lacija«. Tako so to pomembno delo končali zelo, hitro, seveda le zato, ker so pri tem sodelovali vsi prebivalci. Tako so pred dnevi položili zadnje metre vodovodnih cevi in pričakujejo, da bo -za L maj svečana otvoritev novega kočevskega vodovoda. VIKTOR DRAGOŠ Podjetja za stanovanja borcev V Novi Gorici je bilo te dni posvetovanje predstavnikov delovnih kolektivov. Na njem so razpravljali o novem gospodarskem sistemu ter samofinansira-nju komunalnih služb. Sklenili so, da bo vsak kolektiv prispeval po 5000 dinarjev na zaposlenega za nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma v Novi Gorici. S tem bodo gmotno zagotovili izgradnjo te prepotrebne zdravstvene ustanove. Kolektivi bodo po svojih materialnih možnostih prispevali tudi za gradnjo stanovanj tistim borcem, ki niso nikjer zaposleni in živijo v težkih stanovanjskih razmerah. Računajo, da bodo že letos zgradili s temi sredstvi štiri stanovanja za borce. ' Ob koncu so govorili tudi o združevanju sredstev gospodarskih organizacij za financiranje najnujnejših del. Predvidevajo, da bodo tako zbrali letos okoli 110 milijonov dinarjev. L. K. Udeležba na presežku osebnega dohodka K. K„ Ptuj: V gospodarski ršanizaciji, kjer delate, se ®sbni dohodek obračunava po , emku. V primeru, da čisti do-, ^dek preseže določeni odstotek, j? le namenjen za osebne do-°dke, se preostanek razdeli led celotni kolektiv procentual-u0’ vendar po tarifnem pravilni-'J gospodarske organizacije sa-^^ na produktivne ure. Ali ste J^aviCeni, da participirate na > M presežku osebnega dohodka, ^av ste bili na porodniškem sjGdgovor: Po zakonu ozdrav-s ®nem zavarovanju mora go-jPOdarska organizacija pri de-- ^ plačilnega sklada uppšte- V.11 tudi dnpve, ko je delavka Taa na porodniškem dopustu. tiN ^ebP'S so gospodarske orga-, kj acije morale upoštevati do-4vr So ob tromesečju dajale jjMttacije na osebni dohodek ^ obračunanim osebnim do- hodkom, ki pa se je obračunaval dokončno po zaključnem računu gospodarske organizacije. S tem pa, da so gospodarske organizacije prešle na obračunavanje osebnega dohodka po doseženem učinku, ta predpis ne prihaja več v poštev, kajti tudi tisti čisti dohodek, ki se razdeli med celotni kolektiv procentual-no po določbah tarifnega pravilnika na produktivne ure, je treba smatrati kot osebni dohodek obračunan po učinku. Zato smo mnenja, da vam po veljavnih predpisih ne gre participacija na tistem osebnem dohodku, ki se je naknadno delil med kolektiv z upoštevanjem produktivnih ur. Zahlevojts obračun osebnega dohodka F. A., Ljubljana: Po tarifnem pravilniku, ki je bil sprejet leta 1959 v gospodarski organizaciji, kjer delate, plačujejo po ll!lllll!!ll!l!l!llllllllllllllllll!l!l!lllllllllll!llllllllllllll!!!IIIIIIIIIIIIIIHI učinku. Zdi se vam, da vam je bil osebni dohodek za prvo četrtletje pravilno obračunan, za drugo in tretje četrtletje, ko ste bili skoraj, 3 mesece na bolniškem dopustu, pa se vam zdi, da vam osebni dohodek ni bil pravilno obračunan, zlasti, če ga primerjate z osebnim dohodkom drugih uslužbenk? Vprašujete, od kod razlika v obračunavanju? Odgovor: Osebni dohodek se obračunava po tarifnem pravilniku oziroma po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki ga predpiše delavski svet gospodarske organizacije. Načela delitve osebnega dohodka vam morajo biti iz vašega tarifnega pravilnika znana, oziroma če vam niso znana, se lahko informirate, po kakšnih načelih se deli v gospodarski organizaciji osebni dohodek. Po čl. 224 zakona o delovnih razmerjih pa mora gospodarska organizacija ob izplačilu osebnega dohodka izročiti delavcu pismeni obračun, iz katerega je razviden skupni osebni dohodek, odbitki in odtegljaji in koliko znaša čisti dohodek. Sa- lllllllllll!llll!lllllllllllllllllll!lll!!llllllllll!llllllllllllll!lllllllll!lllllllll mo iz pismenega obračuna osebnega dohodka lahko razvi-dite, ali vam je bil tako obračunan, kakor vam gre po, tarif-tiem pravilniku, oziroma po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ali ne. Ker ne poznamo vašega tarifnega pravilnika in tudi ne obračuna, ki ste ga prejeli, vam ne moremo odgovoriti ali je obračun točen in od kod izvira razlika med vašimi prejemki in prejemki ostalih uslužbenk. Če obračuna osebnega dohodka niste prejeli, vam svetujemo, da ga sklicujoč se na 224. čl. 1. odstavek zakona o delovnih razmerjih zahtevate. Tudi invalidnina M. Č. Nova Dobrava: Ali mi kot uživalcu osebne pokojnine pripada tudi pravica do invalidnine za telesno okvaro 40 ki jo je ugotovila invalidska komisija? Odgovor: Po tretjem odstavku 270. člena zakona v invalidskem zavarovanju (Ur. 1. FLRJ št. 49/58) se osebnemu upokojencu, pri katerem je med trajanjem delovnega razmerja llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll|[||llllllllllllllllll!IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII!!llllj|||l!llllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!lllll nastala telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec po tem zakonu pravico do invalidnine, prizna na njegovo zahtevo ta pravica, če je ob vložitvi zahteve še vedno podana taka telesna okvara, in sicer s pogojem, da je imel ob pridobitvi pravice do osebne pokojnine (prej starostne) delovno dobo iz 34. člen tega zakona. Na podlagi tega ste upravičeni zahtevati invalidnino, ki bo znašala 16 Vo povprečne pokojninske osnove XX. zavarovalnega razreda iz 63. člena zakona o pokojninskem zavarovanju. Invalidnina gre zavarovancu od prvega dneva naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Rok za tožbo R. A„ Ljubljana; Ali je za vložitev tožbe zoper. gospodarsko organizacijo zaradi nezakonite odločbe o odpovedi določen . rok ali .ne? Odgovor: Do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih raz- merjih (Uradni list FLRJ št. 8/61) ni bil določen rok, v katerem sme delavec vložiti tožbo. Do tedaj je veljal dvoletni zastaralni rok po 21. členu zakona o zastaranju terjatev. Po 73. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih je dodan k 372. členu nov četrti odstavek, ki določa rok, v katerem se tožba lahko vloži. Tožbo zaradi uveljavitve vaših zakonitih pravic iz delovnega razmerja, -ki so bile kršene z odločbo o odpovedi delovnega razmerja, morate vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bila vam vročena odločba o ugovoru zoper odločbo. o odpovedi. Tožbo, vloženo po preteku tega roka, bo sodišče zavrglo. Prav tako bo tožbo zavrglo, če se predhodno niste poslužili pravice ugovora na višji organ gospodarske organizacije. Ce pristojni organ gospodarske organizacije ne odloči o vašem ugovoru v 30 dneh od dneva, ko ste podali ugovor, lahko y nadaljnjih 30 dneh vložite tožbo in z njo uveljavljate svoje pravice pri pristojnem rednem sodišču. Plamen zagorel in ugasnil Ta teden , je približno štiri dni divjala na svetu še ena^vojna. Te vzplamtijo kot so včasih kresovi, ki so napovedovali hude čase. Mar so zdaj vojne nalezljive? Ponedeljkovo jutro navsezgodaj so kubanska tla zabobnela pod udarci granat, ki so letele z ladij, letal in cevi. Le-te je vkopal sovražnik, nasprotnik kubanske revolucije, na štirih mostiščih. Nasprotniki so bili interven-cionisti, ki so po besedah svojega voditelja Maria Cordoha, ta se je oklical že za »predsednika začasne kubanske vlade«, »začeli boj za osvoboditev domovine«. Hlapci Batista, nekdanjega »boga Kube«, ki je izmozgal kubansko ljudstvo in ropal d,eželo ter naposled pobegnil pred revolucijo in z njim vsi umazanih rok, so bili na obalah Kube. Tisti požari pred dnevi, ko so goreli: veleblagovnici »Encato« in »Commertial« ter Narodna tovarna papirja in so bili očitno sabotaža, so bili le plamenčki v načrtu tistih, ki so si zamislili večji požar in^ ga tudi zanetili. Kubanski premier Fidei Castro je bil imenovan za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Kube. V govorih, ki jih je imel od začetka invazije, je večkrat že hudo obtožil ZDA in ves svetovni imperializem Kubanska revolucionarna vlada je organizirala razstavo orožja in druge opreme, izdelane v ZDA, ' ki jo je zajela pri nasprotnikih revolucije Po prvih novicah, ko je bilo videti, da je teh intervencionistov več tisoč in ko so agencije poročale o obširnejšem gibanju pete kolone, je bilo pričakovati, da bo ta otoška država preživljala hude čase. Potem pa je bilo videti, da intervencionistov le ,ni toliko, da se jih ljudstvo, ki brani sebe, svojo svobodo, domovino, zemljo, ki so jo. dobili, ne bi moglo ubraniti. Po treh dneh te vojne — to ni bila več domneva, jda z orožjem kubanskemu ljudstvu pretijo samo intervencionisti in da nihče drug ne stoji za njimi ■— so poročevalci, na otoku poročali, _da so bili intervencionisti oblečeni v ameriške uniforme in oboroženi z najmodernejšim ameriškim orožjem. Vse je kazalo, da bo zdaj, ko so znaki, da bo v Laosu jenjalo. nov ogenj žgal vest človeštva! Kuba je bila mobilizirana. Branila se je in bila boj za svojo samostojnost. Ko je prvi let sovražnikov revolucije naletel na pripravljeno oboroženo kubansko ljudstvo, je Nem York sporočil, da gre le za gverilske akcije manjšega obsega. Kdor je planiral to vojno, jo podprl in začel, se je nedvommo prevaril. Kubansko ljudstvo je zmagalo in uničilo sovražnika, ki je stopil na njihova tla. Ni v tej deželi toliko gnilega, kot so pričakovali tisti, ki so »nekaj poskusili«. Tako kot je plamen hitro zagorel, tako je brž ugasnil. Kuba je ubranila svojo svoboda, svojo samostojnost! Napeto vzdušje je ostalo. Kako bo? Kako se bo položaj razpletel zdaj, posebno po izjavah predsednika SZ Nikite Hruščeva in odgovora predsednika ZDA Johna Kennedyja, je vprašanje prihodnjih dni. Il!lllll!lll!l!lllllllllll!ll!!ll!!lllllll!il!lll!ll!l!llll!l!llilllllllllllll!!ll!ini!ll!l!l!lllllllll!lll!llll!llll!llllllll!!l!llllllllll!l!llll!ll!l!l!l!lllllll!lllllllinilll!inil!lllll!ll!lllllllllllllllllllllllllll^ NAJBOLJ TRAGIČNA KLA V H Ul PRIMER Pariz je poskušal pomiriti inozemski kapital. O požaru seveda ni govoril. Ko pa je naposled FLN jeseni 1957. proglasila, da se je začela fronta v Sahari, so zainteresirane petrolejske družbe opustile pariške informacije, pa so se o položaju raje prepričevale v poslaništvih Tunisa in Maroka v Rimu. V vzhodni Sahari, na območju Tebesse, so pripadniki alžirske osvobodilne armade uničili 'skoraj vse vrtalne stroje. Medtem so petrolejske družbe v zahodni Sahari delale neovirano, ker so bile okrog Colombe-Bachara skoncentrirane močne francoske čete/ Vendar čez nekaj mesecev so morale petrolej-, ske družbe tu kapitulirati. Na oddaljenosti približno 50 km so ustvarile enote Alžirskega osvobodilnega gibanja fronto nasproti francoskim četam. Pri tem so popolnoma uničili neki francoski konvoj. Pri Timimou-nu, v boju, ki je trajal dva dni, je bilo ubitih precej Nemcev, pripadnikov Tujske legije. Po številnih porazih francos-skih čet v boju proti alžirskim borcem sledi zanimivo vprašanje: —- Kako to, da ,700.000 francoskih vojakov ne more zatreti 120.000 borcev alžirske osvobodilne armade, in zakaj je položaj po številu in opremi francoskih čet vse težji? Odgovor na to vprašanje ni preveč zapleten: okrog 550.000 francoskih vojakov straži velika mesta v severni coni, prometna vozlišča in ostale strateško pomembne kraje. Francozi lahko znforei proti četam Alžirske osvobodilne armade nastopajo le z okrog 150.000 vojaki. Le-ti so pravzaprav gasilci, ki jih francoski generalštab premika po potrebi na najbolj ^kritične točke. FLN in alžirsko ljudstvo se zavedajo, da se bo po osvoboditvi Alžirije zelo težko lotiti eksploatacije bogastva Sahare, kajti za to je potrebno precej kapitala. Potrebna bo pomoč iz tujine. Seveda pa pri tem voditelji ne pozabijo reči, da bo samo vlada neodvisne Alžirije lahko odločala o koncesijah tujini. V. O sadističnem mučenju, ki ga uprizarjajo francoske vojaške oblasti nad alžirskimi uporniki in ujetniki ter nad vsakim sumljivim Alžircem, je napisano že več knjig, objavili pa so tudi že nekaj anket. . Direktor pariškega tednika “•Express«. ki je bil mobiliziran in je moral v alžirsko vojno, je objavil knjigo »Bil sem poročnik v Alžiriji«. V knjigi je polno groznih detajlov prav na to temo. V knjigi proti torturi izpod peresa Pierra Henrija Simona, ki je bil kot rezervni častnik v alžirski vojni, so odstaviti o vtisih, ki . ga bodo spremljali skozi vse življenje. Takole piše: »Vse življenje bom slišal bolestne krike, ki sem jih poslušal, ko so francoski oficirji na najbolj surov način mučili' nekega arabskega dečka.« Mučenje je torej praksa. Pi-erre Henri Simone, ki je borben katoličan, se ob tem zgraža ih obtožuje. J Kaj ob vseh teh dogodkih ^ Alžiriji misli cerkev, kaj klsr-Kardinal Feltin je pariški nadškof. Hkrati je tudi generalni vikar francoske armade. Takole je menil: »Sovraštvo ne sme služiti kot izgovor za slepi terorizem, čigar žrtve so navadno nedolžne. Takšna odiozna praksa je nevarna, kajti preti ustvariti nepremostljive ovire za delo v prihodnosti. Vsi naj vedo, da ni nikdar dopuščeno uporabljati niti v službi dobrih stvari, sredstva, ki so že sama po sebi zla." To je bila na zelo blag način izrečena obsodba terorja in torture v Alžiriji. Tednik »Expres« pa je čel nekaj tednov po tem objavil novico, da je kardinal Feltin menjal stališče. Uprli so se natn-reč tisti, ki se bijejo v Alžiriji generali, pa tudi vojaški kapla* ni. Kardinalov namestnik v vaj" ski, pomožni vikar Batre, je interveniral pri kardinalu. Po tem je kardinal, novinarjem tole H' javil: »Poveljstvo v Alžiriji ni nikoli dopuščalo nasilja in je vsa' kogar, ki je na svojo roko mučil prebivalstvo, poklicalo j1® odgovornost. ..Dogajala so se žal tudi takšna samovoljna delat vendar ne smemo le-te pospln* ševati in pretiravati!« Kardinal Feltin se je torej s avtoriteto uvrstil med tiste, 1° odobravajo, da mučijo in na ^ način zamajal in zameglil stali' šča tudi tistim pomembnim ka' toličanom, ki objavljajo doku' mente in knjige o mučenih*. DELOVNA ZAKONODAJA NA CEVLONU Pomembne pravice V pogojih precej razvitega, čeprav enostransko usmerjenega gospodarstva ter dobro organiziranega in močnega sindikalnega gibanja je bila cejdonska vlada vrsto let pod pritiskom, da je nenehno izpopolnjevala in izboljševala sistem delovne zakonodaje. Zdaj je Ceylon ena redkih azijskih dežel s popolnoma izdelano delavsko zakonodajo, ki zajema vsa področja delovnih odnosov. Zakonski ih drugi predpisi določajo mezde, vsebujejo ukrepe za higiensko in tehnično '.zaščito pri delu, dalje status in položaj delavskih organizacij, pravico do stavke itd. Delovna zakonodaja se je občutno izboljšala zlasti po letu 1956, ko je prišla na oblast ljudska vlada pokojnega Solomona Bandaranaika. ODNOS MED DELAVCEM IN DELODAJALCEM Ker je ceyIonsko gospodarstvo večinoma v rokah zasebnega kapitala, sta za delavce in njihove organizacije največjega pomena ureditev odnosov z delodajalci in zakonska zaščita na področju delovnih odnosov. Vrsto let je bilo prav to področje delovne zakono-:laje za delavce neugodno, ker se Tonservativni režim pred Banda-"anaikovo vlado ni menil zanje n tudi ni ničesar storil, da bi se .1 odnosi uredili v skladu z de-avskimi interesi. Zakon o industrijskih sporih, ki velja ža najpomembnejšega na področju delovne zakonodaje — sprejeli so ga leta 1950 — ureja vsa vprašanja posamičnih in kolektivnih delovnih sporov v vseh gospodarskih panogah. Ta zakon pa je dobil pozitivno vlogo šele s spremembami, sprejetimi leta 1957, ko je postal močan pripomoček za urejanje odnosov med delavci in delodajalci. Čeprav ta zakon ne posega na vsa področja odnosov med delavci in delodajalci, je največjega pomena za sklepanje kolektivnih pogodb z delodajalci. Če se namreč zaradi česar koli sprti stranki (sindikat in delodajalec) ne moreta s.amostojno poravnati in skleniti sporazuma, ali če se ne moreta sporazumeti o pogojih za sklenitev kolektivne pogodbe, morata pred industrijsko sodišče, ki dokončno odloči. Odkar ima industrijsko sodišče večje pristojnosti (od 1. 1957), je odločilo vrsto sporov v korist delavcev. Zaradi tega so sindikati pozdravili ustanovitev sodišča, ki so mu potem skoraj redno predlagali, naj. poravna njihove spore. Takšno stališče sodišča je zbudilo močno reakcijo pri delodajalcih, ki se nikakor niso hoteli sprijazniti z njegovimi odločitvami ter so jih pogosto javno bojkotirali. Zato je nastal za sindikate nov problem: Kako prisiliti delodajalce, da W vendarle spoštovali sklepe sodišča? Zadnja leta so sindikati organizirali vrsto protestnih stavk in demonstracij, pa tudi še zdaj pripravljajo številne akcije, s katerimi bi prisilili delodajalce, da bi upoštevali sklepe sodišča. UREDITEV MEZD O sistemu in višini mezd odločajo posebni odbori, ki jih imenuje vlada. V teh odborih so zastopani predstavniki sindikatov, delodajalcev in vladnih organov. Odbori za mezde delujejo v vsaki 'pomembnejši gospodarski panogi; zdaj jih je okoli dvajset. Določajo minimalne mezde v svoji panogi, dalje delovni čas, k\ naj bi načeloma ne presegal osem ur in šest delavnikov tedensko (čeprav je v praksi še precej primerov deseturnega delavnika), predpisujejo pravila o letnem dopustu, o obveznem izplačilu mezd za dneve državnih in nacionalnih praz-nikoVj o višini 'mezd za delo čez uro itd. Zanimivo je, da imajo na Cey-lonu za delavce, zaposlene pri privatnih delodajalcih, drugačen sistem plačevanja kot za tiste, ki delajo v državnih podjetjih in ustanovah. Zato ima dejavnost sindikatov za izboljšanje gmotnega položaja delavcev na Ceylpnu tudi posebno obliko: sindikati zahtevajo . izenačenje mezd in plač delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, z mezdami delav-eev v državnih podjetjih. Razlike so občutne, in sicer ne v osnovnih mezdah, ki so za delavce obeh kategorij enake, temveč v sistemu posebnih draginjskih doklad. Ceylonska vlada. je namreč izdala vrsto ukrepov; ki'zagotavljajo delavcem in nameščencem v državnih podjetjih sorazmerno ugodne mezde in plače. Razen rednih mezd jim je zajamčena tudi posebna draginjska doklada, ki se spreminja v skladu z uradnim vladnim indeksom cen in življenjskih stroškov. PRAVICA DO STAVKE Ceylonski delavci smejo napovedati stavke. To pravico delavci tudi na veliko uveljavljajo, ven- dar pa tudi pri tem obstaja da«: vsako stavko je mogoče pr°' glasiti za nezakonito, torej jo pr®' povedati. Zakon o stavkah, ki s° ga sprejeli leta 1959, namreč do' loča, katera stavka je zakonita i? kdaj jo je torej mogoče izvesti; Sprejem tega zakona je nalete1 na hudo reakcijo levičarskih sin' dikatov, ki so ga proglasili za p_r°' tidelavskega in sprožili odločn® akcijo proti njemu. DELO SINDIKATOV Posebni zakoni in predpisi se nanašajo na delo sindikatov. Gl®^ de tega imajo že sorazmerno do1' go tradicijo, saj je bil prvi zak°^ o delavskih organizacijah na Ce?' Ionu sprejet že leta 1935. Ta r®" kon je prvič priznal sindikalni1” in drugim delavskim organiza®1' jam pravico do delovanja. Kasneje je doživel spremembe, ki pa 5 delavcem večkrat škodovale koristile. Vsaka sindikalna organizacij® se mora registrirati pri ustrezn' vladnih organih in redno pošill3* svojemu vladnemu organu poda ke o svojem položaju, številu član' stva, dohodkih, vodilnem .kad®^ itd. Takšni organizaciji je prizna' na zakonitost, zagotovljena so 1 pravna in druga jamstva. Delavcem ,in nameščencem žavnih podjetij vrsto let ni bd dovoljeno ustanavljati sindikat” Konservativna vlada je leta 10 _ spremenila zakon o delavskih °^i ganizacijah ter delavcem in na meščencem v državnih podjetF prepovedala ustanavljanje sinalj katov, Ta ukrep je sprejela k® maščevanje za splošno stavko 1®*, 1947, ko so levičarski sindik3^ pred volitvami organizirali žične dempnstracije in izvedli Colombu splošno stavko z zahj _ vo, naj bi na neodvisnem CeF1® nu uveljavili bolj radikalne vk* pe za rešitev delavcev iz teža nega položaja. Sele leta 1956 je Bandaran3^ kova vlada dovolila delavcern *, nameščencem državnih podj®* organizirati sindikate, vendar )1-® je hkrati prepovedala včlanic'. nje v takratne nacionalne sin® kalne centrale. Ta administrat1 na prepoved je stopnjevala drobljenost in obstoj velikega st . vila organizacij — mnoge izr0.l, njih nimajo niti po petdeset ž1® nov — kar razen politične c® ceplienosti onemogoča večio k heziio v ceylonskem sindikaln® gibanju. T. 0»“ vojna našega Časa 1 JEZUITSKE MIŠIH Kardinal Feltin jim je z drugi-1111 besedami povedal, da lažejo. Pariški časniki so po vsem tern objavili več novic o nasprotjih v francoski nadškofiji da kardinala, nadškofje Ger-“er in Lienart, ne mislita tako Feltin. V Alžiriji je po vojaških er>otah več sto vojaških kapla-Kaj delajo. Zapisali smo, aa je Baldre v njihovem imenu zahteval od Feltina drugačno stališče. Francoski katoliški list, »Te-^eignage Chretien« je objavil Prispevek izpod peresa nekega ojaškega kaplana iz X. vojne °olasti v Alžiriji. Gre za neko jTsto zapo\'edi vojakom Alžiri-Prispevek je pravzaprav kla-*Ven Primer jezuitske misli in nla. Na kratko: ta vojaški ka-Pian zagovarja torturo. Vojaški kaplan govori naj-Prej o postopku proti tistim Aličem, za katere Qa so teroristi. Pomenek Hruščeva z Lippmannom so ugotovili, f — .ciuiisu, pa so jih ujele ^ancpske vojaške oblasti. Le-ti ?0rajo biti obsojeni . na smrt. ^rtna kazen je priznana kot ulna in koristna v številnih ridliziranih državah — piše • aPlan. Če je torej takšen »ban-zaprt, že obsojen na smrt ^ *zakaj bi ga prej ne mučili, ^sliševali in s pomočjo infor-r^ij, ki bi jih dobili od njega, Preprečili smrt nedolžnih ljudi«. Vojaški kaplan trdi, da je a ta način moč dobiti zelo kontne, informacije še o drugih banditih« in b njihovih šefih. . °"em so takšna mučenja obso-, nea na smrt upravičena, ker .gristijo tisti stvari, za katero Pripadniki 5e Francija bori! »Med tistim zlom, ki bi ga mogli pretrpeti nedolžni ljudje, če ta na smrt obsojeni ne bi hotel ničesar izdati — in metod, ki bi ga prisilile da spregovori, je potrebno brez oklevanj izbrati manjše zlo! To je zasliševanje brez sadizma, vendar zasliševanje z uspehom.« Enostavno rečeno — kaplan je za mučenje, seveda, mučenje brez sadizma. Koliko suptilnosti y tej svečeniški duši! Vendar kaplan je tudi za mučenje tistih Alžircev, ki niso obsojeni na smrt. »Logično je, da imamo pravico zasliševati, resno zasliševati (!), čeprav vemo, da sami niso morilci, vse tiste ljudi, ki jih sumimo, da poznajo krivce, ki so bili priča dogodkom, ali, ki so dali zavetje banditom. Seveda moramo uporabiti nekatere ukrepe, če nočejo reči, kar vedo. Če takšen človek molči, je sokrivec, pomočnik morilcev, odgovoren za bodoče smrti nedolžnih. On neče pomagati oblasti, ki ščiti nedolžne v življenjski nevarnosti. Samo to dejstvo daje pravico, da ga prisilimo, da govori.« Ko so to objavili v zgoraj imenovanem časniku, ni bilo jasno s kakšnim motivom in s kakšnim namenom so članek tiskali. Ali zato, ker tudi ta katoliška redakcija odobrava te strahotne ideje vojaškega kaplana ali samo za to, da objavi dokument o praksi Feltinovih kaplanov v francoski vojski v Alžiriji. Ta dokument ni nihče demantiral. Kardinal Feltin ni rekel ne tako, ne tako. S svojim molkom je potrdil avtentičnost dokumenta in kaplanove ideje. Na kaj nas torej spominjajo ti vojaški kaplani v Alžiriji? (Nadaljevanje) Sredi tega meseca, torej pred napadom na Kubo, je znani ameriški zunanjepolitični komentator Walter Lippmann obiskal sovjetskega predsednika Nikito Hruščeva v Sočiju. V razgovoru so zanimivi nekateri odstavki o revolucionarnih gibanjih v malih deželah. Kaj je o tem Walter Lippmann napisal v »NewYork Herlad Tribune«: »Hmščev je ob tej priložnosti govoril o treh deželah, in sicer o Laosu, Kubi in Iranu. Rekel je, da so dogodki, ki se odvijajo v teh treh deželah, samo del zgodovinskega gibanja na vsem svetu — podobni prehodom iz fevdalizma v kapitalizem — detajli gibanja, ki bo bivše kolonialne dežele pripeljal v komunizem. Nisem opazil pri Hruščevu nikakršnih sumničenj, da se to v resnici ne bi zgodilo. Alternative ni! Čeprav bi jim pomagali ali pa bi jih ovirali, to bodo uresničili ne glede na to, kaj bi kdo od nas storil, poudarja Hruščev. alžirske osvobodilne vojske v napadu džip (v marcu 1957) na francoski Stališče Hruščeva glede Kube temelji v tem: Castrova revolucija je bila neizbežna. Ni je izzvala Sovjetska zveza, temveč položaj na Kubi, Sovjetska zveza pa je vmešana v to le t oliko, ker je Castro SZ zaprosi) za ekonomsko pomoč, ker so ga ZDA poskušale zadušiti z ekonomsko blokado. Hruščev je jasno in po mojem mnenju brez razburjenja rekel, da ZDA pripravljajo invazijo na Kubo. Izkrcale se sicer ne bodo ameriške čete, temveč kubanske, ki so jih obrožile in katerim pomagajo ZDA. Rekel je, da se bo Sovjetska zveza »uprla« ZDA, če se to zgodi. Upam, da ne razčlenjujem napačno, vendar upam1, da bi se Sovjetska zveza »uprla« s propagandnimi in diplomatskimi sredstvi in da pri tem Hruščev ni mislil na vojaško intervencijo. Imam vtis, da se Hruščev ne zanima posebno za hladno vojno okoli malih in nerazvitih dežel. Pomoč revolucionarnim težnjam v teh deželah je zanj zanimiva, Hruščev SOD^A OBRAVNAVA PROTI ADOLFU EICHMANNU »ŽIVIMO LEPO!« ^ sedmih dneh sodne ^ovnove proti Adolfu Eichmtmnu, je bivši SS Podpolkovnik izgovoril dve besedi. Dvakrat e odgovoril: Jawohl! in s‘Cer na vprašanji: Ali ste fldolf Eiehmann? in: Ali 8,8 razumeli obtožnico? Ves ostali čas je sedel, j^luštti argumente, ne-^ beležil, medtem ko je ®°voril njegov advokat ^ulo sredo pa je v dvorani odmeval Lhmtmnov glas, ki je spovedoval o svojih raz-®Vorih 2 nacističnimi vo-* o uresničenju na- sod 0 Unišeniu Sidav. V ^ dvorani je odmeval 91os°V iasnif odsekani ves ta 5as i® sedel v svojem s^kijenem prostoru, Vo>ih ust bi ni izgo-mti ene besede. Z uJ^^Hskih trakov so eS posredovali posa- mezne dele iz njegovih zasliševanj potem, ko so ga privedli v Izrael. S teh magnetofonskih trakov je bilo slišati Eichmannovo zgodbo, kako ga je Heidrich poklical k sebi, in mu rekel: »Fiihrer je ukazal, naj fizično uničimo Žide!« »V prvem trenutku,« pripoveduje Eichmann, »sploh nisem dojel vse teže besed.« V nadaljevanju je opisoval vtis, ki ga je imel, ko je po Heidricho-vem ukazu obiskal prvo koncentracijsko taborišče, v katerem je bila montirana primitivna plinska celica. »Na mene je vse to grozno delovalo, kajti nisem surove narave. Občutljiv sem za take reči. Celo danes, po vsem tem, kar se je zgodilo, ko vidim rano ali kri, mi je slabo. Pripadam namreč tisti kategoriji ljudi, za katere rečemo, da ne morejo biti zdravniki!« Eichmann je detajlno opisal, kako je prvič prisostvoval moriji skupine Židov. Žide so zaprli v velik avtobus, ki je bil hermetično zaprt. »Spremljal sem ga s svojim avtomobilom,« pripoveduje. »Tedaj sem videl, kar ne bom pozabil vse svoje življenje. Avtobus se je zaustavil pred nekim velikim jarkom. Nenadoma so se odprla vrata in iz avtobusa so začeli metati v jamo trupla ljudi, ki so jih zastrupili s plinom. Gleda! sem, kako so mrtvecem izbijali zlate zobe. Nikoli ne bom tega pozabil. Pobegnil sem. Nisem mogel gledati. Sedel sem zraven šoferja in več ur nisem spregovoril nobene besede. Vedel sem, da je bilo tedaj z menoj končano...« ZABELEŽENO OD POSEBNIH DOPISNIKOV Neka izraelska novinarka je takole napisala svoj članek: »Za mene je najstrašnejše na tej sodni obravnavi, da ta strašni Eichmann sploh ne kaže, da bi . bil strašen!« Advokat Robert Ser-vatius je na vprašanje dopisnika ameriške agencije UPI, kakšna je Eichmannova morala, rekel: Njegova morala je dobra. Prepričan je, da bodo sodniki storili zanj vse, kar morejo. Moj klient občuduje vse tri sodnike. Občuduje jih osebno, občuduje njihovo ukrepanje! — Ne razumem, kaj mislite, ko izjavljate, da Eichmann občuduje sodnike, je bilo naslednje dopisnikovo vprašanje. Vi ne morete občudovati tistih, ki nameravajo, da vam izrečejo smrtno kazen, lahko pa občudujete njihovo pravičnost. — Omenili ste smrtno kazen. Ali je to že sklep? Eichmann misli, da je smrtna kazen mogoča. — Ali bodo člani Eichmannove družine prišli na sodno obravnavo’ Ne! Ne želi, da bi bil kdorkoli od njih v njegovi bližini! DOPISNICE ZA TUJINO V izvajanjih glede odgovornosti Adolfa Eichmanna pri uničevanju Zidov v Jugoslaviji in nasilnem izseljevanju Slovencev, je Hausner rekel, da se pri vsem tem v vsakem ukazu čuti Eichmannova vloga. Omenil je koncentracijska taborišča Jasenovac, Staro Gradiško, D jakovo, Šabac in druga. V Hrvatski, je poudaril Hausner, je Eichmann deloval prek svojih posredovalcev in z ustaškim ministrom policije Ar-tukovičem. Ko je govoril o nasilnem preseljevanju Slovencev, je Hausner rekel, da bo sodišču predložil pismene dokaze in poročila o tem, kako je potekala akcija proti Slovencem, ki -o jih "■’ silo odgnali od njihovih ognjišč. »Kot vidite,« je rekel Hausner, »je bilo to delo zaupano Adolfu Eichmannu, izkušenemu strokov-niaku, ki je znal iztrebljati narode.«,. Državni tožilec pa se je najdlje zadržal, ko je zaključeval obrazložitev obtožnice, ob uničenju madžarskih Židov pred koncem vojne. Adolf Eichmann ni bil na Madžarskem samo pobudnik, organizator in izvrševalec uničenja, temveč tudi človek, ki je šel prek ukazov in demonstriral svoj cinizem s tem, da je ukazal vsem Židom, ki so bili pripravljeni, da jih uničijo v plinskih celicah, naj pišejo znancem v tujino dopisnice, na katere so morali napisati, da živijo lepo in da z njimi dobro postopajo. OSEBNA ALI KOLEKTIVNA ODGOVORNOST Pri vseh teh primerih je državni tožilec Hausner v glavnem poudarjal Eichmannovo odgovornost. Seveda pa je ob tem razkril tudi strašno sliko vsega nečloveškega nacističnega režima, ki je brezobzirno teptal najosnovnejše človeške pravice. Vsekakor prihaja na tej sodni obravnavi vedno bolj do izraza vprašanje, kje je meja med osebno in kolektivno odgovornostjo za nacistične zločine. Ali so v takšnem nečloveškem režimu po- stajali ljudje nujno zločinci, takšni, kot je Eichmann, ali so zločinci Eichmannove vrste ustvarili takšno brutalno nečlovečnost? To vprašanje je pomembno glede določanja stopnje Eichmannove odgovornosti pred sodiščem. Če je on samo nujen proizvod nekega nečloveškega režima, v katerem ni bilo mogoče biti drugačen in H m gače postonati. potem težišče odgovornosti ni na njem, temveč na vseh, ki so ta režim sestavljali, oziroma več ali manj na vsem nemškem narodu. To je v glavnem teza Eichmannovega advokata dr.. Servatiusa. prikladna in dobrodošla priložnost, vendar ne tako interaeant-na, da bi zaradi nje začel \»ojno. Prepričan je, da bo zmagal v svoji hladni vojni brez vojaške sile, kajti stoji trdno na pozicijah nujnega zgodovinskega razvoja. Njegovo glavno zanimanje je osredotočeno na velike dežele, predvsem na ZDA, Nemčijo in Kitajsko. Glede Kitajske mu nisem mogel postavljati direktnih vprašanj. Ni pa dvoma, da je po njegovi sodbi LR Kitajska zelo važen činitelj med svetovnimi silami. Vtis imam, da Hruščev misli o LR Kitajski kot o problemu prihodnosti. Omenil bi še nekaj vtisov. Med sprehodom, po kosilu, v družbi z Mikojanom, sem poskušal zvedeti, kaj mislita o Kenne-dyjevem prizadevanju, da izvleče gospodarstvo ZDA ne samo iz zdajšnje recesije, temveč iz njenih kroničnih nevšečnosti. To sem vprašal Mikojana, misleč, da je strokovnjak za gospodarstvo. Ta pa je pustil, da je Hruščev odgovoril na vprašanje. »Predsednik Kennedy ne bo uspel v pospeševanju razvoja ameriškega gospodarstva,« je rekel in dodal, da je to razložil že gospe Roosewelt, ko je bil v New Yorku. Zakaj predsednik Kenne-dy ne more uspeti? Zaradi Rockefellerja in Duponta, meni Ni-kita Hruščev. »Ta dva mu ne bosta dopustila, da bi karkoli ukrenil. To je, zdi se, ena izmed resnic, v katero ne more dvomiti človek, ki ima zdrav razum.« ' Ko je govoril o Iranu, čeprav mu glede tega nisem postavil vprašanja, je rekel, da je v tej deželi komunistična partija zelo slaba. Vendar siromaštvo ljudstva in korumpirana vlada neizbežno pripravljata revolucijo. »Vi boste trdili,« je rekel Hrušev, »da so šaha vrgli komunisti, mi pa bomo zelo zadovoljni, če bodo po svetu mislili, da nas napredni ljudje Irana smatrajo za voditelje napredka človeštva.« Skupni vtis, ki sem ga dobil iz razlage Hr; ščeva o Iranu je, da ne misli na vojaško intervencijo ali okupacijo. »Iran je siromašna dežela in Sovjetska zveza nima nikakršne koristi od nje.« Po mišljenju Hruščeva pa je Iran najboljši primer neizbežnega nujnega zgodovinskega gibanja, v katero tako čvrsto veruje. Državni tožilec pa spet zagovarja tezo. da je Eichmann oseb- t t,. ; no odgovoren za vse, za kar je *. obtožen. Obe tezi nosita v sebi !l!psr’' določena nasprotja. Servatius, ki hoče olajšati usodo obtoženega pT Eichmanna. poudarja tezo o kolektivni odgovornosti, katero pa bonnska vlada in številni Nemci najbolj odiDČno zavračajo, držav- ■ m tožilec pa si prizadeva, da označi Eichmanna za pobudnika in organizatorja ter izvrševalca navrta o un'»eniu šest miliionov Židov. V nekem pogledu Haus-»e»ieve tez» ne .odobravajo vsi Židi, tako kot Servatiusove ne vsi Nemci. Nekaterim se zdi, da lahko pomeni to, če vso težo odgovornosti za uničenje Židov naprtijo Eichmannu, razbremenitev Nemcev od kolektivne odgovornosti. To pa najmanj želijo, da bi bil rezultat te sodne obravnave. Mikojan iLJEM POMISLEKI NOV NAČIN E OB DECENTRALIZACIJI DOBILA 17 NOVIH SOL • NE MOREJO SE SPRIJAZNITI OBČINA MARIBOR-CENTER JE OB DECENTRALIZACIJI DOBILA 17 NOVIH SOL • NE MOREJO SE SPRIJAZNITI Z NAČINOM TE DECENTRALIZACIJE • NJIHOVO MNENJE JE, NAJ BI DECENTRALIZACIJO IZVEDLI PO NAČELU INTERESOV Ponekod spremljajo decentralizacijo šolstva precejšnje težave. Še posebno takrat, kadar je prehod nagel, kadar niso vsa stališča in mnenja dokončno pretehtana, ko pride sprememba tako rekoč čez noč. In nekaj podobnega se je zgodilo z decentralizacijo šolstva v mariborskem okraju. Okraj se je namreč preveč na hitro oklenil najenostavnejše variante, variante teritorialne pripadnosti, ne da bi pri tem upošteval vsaj interese občin oziroma posameznih koristnikov šol. Tako je mariborski okraj izvedel decentralizacijo šol s 1. aprilom letošnjega leta po načelu, da naj .bo ustanovitelj — za šolstvo. . . ... .i. . v, v . . . . , Razvoj celotnega družbenega tieno vskladiti potrebe po str®1 gospodarskih kriti stroškov šolanja na teh od- ^ določene spre- kovnih kadrih. Sami bodo odk* ^ T” membe, dopolnitve in demokra- čali o višini dajatev in jih vsklj' narjev prispevka organizacij, približno 5,5 milijo- delkih. In kdo jih b. mS mat,- »«0. Mma M. a v-a A.A KJ V1JA11A LAO.ja.l-CV Ali J Ali ’ e- jali s svojimi ekonomski!® vsčm in študentov pred-štipendiranjem, posojili zaskrbljeno pripomnil šef odseka pomoč. Tako bodo morale šole te oa urejala za prosveto Vlado Jurjaševič, »pa oddelke ali ukiniti ali pa uvesti rialno osnovo je položajev katerem so se zna- ekonomsko ceno šolanja, kar pa šle šole in občina, zelo resen. Iz je spet toliko, kot da bi jih uki- sklada za šolstvo bi narbreč mo- nile, ker velika večina obiskoval- diran!e 1® bd° najpogostejse jam ’ stvo, kako zagotoviti potrebne z dajatvami bodo vzpostavili k* snejšfe stike s štipendisti, spre*' rali pokriti vse investicije v šol- cev takih stroškov ne bo zmogla." stvo, a je še veliko vprašanje, : Zaradi vsega tega je povsem če jih tudi bomo, saj bo bržčas razumljivo, da se v občini Mari-potrebno reševati redni proračun bor Center ne morejo sprijazniti lil O OLI^CIILIII ClllJCIII, A Al V>AAWJ»J>* K7 k, . različnimi podporami. Štipen- ijali bodo njihovo študijsko de* — -- t,, —z——J-----------------in jih že v.času študija uvajali ’ novo delovno sredino. Z med*6' strokovnjake na določenih pod- bojnimi posveti, praktičnim de” ročjih družbene dejavnosti, Druž- lom, študijskim in drugim gra“” beni razvoj pa je tudi na tem vom ter z občutenim intereso* in s tem tudi vzdrževalec šole — tista občina, na ozemlju katere je decentralizirana šola. S tem principom pa se je v dobršni meri porušilo dosedanje ravnotežje med posameznimi občinami v Mariboru, saj je velika večina šolskih ustanov na ozemlju sedanje ko- področju sprožil določene spre- do štipendista kot bodočega čj3' tt „ T„ ji-, _ membe in izboljšave v korist ti- na kolektiva in hkrati kot elv, stih, ki potrebujejo nove strokov- »k,, bodo k. , f™ M* s tako izvedeno decentralizacijo. cija šolstva ni prinesla predvidenega razvoja, prej pomeni korak nazaj. Zato ni čudno, če se na občini sprašujejo: »Ali pa je občina res dolžna zagotoviti sredstva za vse te šole, ali je res dolžna prevzeti cipi ne bodo več mogli obveljati . , . . , .. v prihodnjem letu. Na decentra- ^ke, m hkrati lizacijo pa gledajo nekoliko drugače: »Soustanoviteljev, ki bi dolžni prispevati del sredstev za šolo, ne kaže iskati. Najprej bi korist štipen- vzbujali v njem zanimanje osebno prizadetost do določeneg3 delovnega področja in nove stf oo' mune Maribor-Center, Le tako lahko razumemo besede podpred- vso odgovornost za njihov nadalj- jih le s težavo našb, potem pa bi da višina štipendij ne bo več distov Zvezna ljudska skupščina je , - ____ bili pred kratkim nekoliko spremeni- dme- Štipendist bo ob takem la temeljni zakon o štipendira- no5uyne, s,am° materialno,! nju. Pomen spremembe je v tčm, vec. že '30^. z moralno Priza u vex tostjo izponjeval svoje obveznost sednice ObLO Maribor-Center Vere Kolarič: nji razvoj? Pa saj občina center 86 izmikali plačevanju prispevka, omejena, temveč povsem syobo- Pri uvajanju novega "Na nesrečo so skoraj vse šole, ki jih je okraj prenesel na njihove Osnovne teritorialno-upravne organe, prav na področju naše občine. Lahko bi sicer bili veseli tega, saj je razvito šolstvo znak razvitosti kraja nasploh, a žal moramo ugotavljati, da je to za naš proračun vendarle nekoliko preveliko breme.« Razen . enaintridesetih osemletk, ki jih je občina Maribor-Center tudi doslej že finansirala, trebovali. pa je tudi z zakonom o decentralizaciji dobila, z okraja še novih 17 po večini strokovnih šol: gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, srednjo glasbeno šolo, vzgojiteljsko šolo, srednjo šolo za telesno vzgojo, učiteljišče, tehnično sred- našega okraja in nato proporcionalno razdelil finančna sredstva. Res je sicer, da bodo morale druge občine med letom poslati P.rora^ln občine, pa niti nima največ učencev na teh šolah.« Med sedemnajstimi šolami, ki so z decentralizacijo prišle na bi bila ob- _____________________^______^______ _________ ____ t ..._________________naši®3 V tem skupnem finansiranju smo dna in v skladu s sistematičnim podpiranja študentov bo potre'5' si namreč doslej nabrali že vse planiranjem potreb po strokov- no iskati še druge oblike. B®3” preveč slabih izkušenj. Prav tako njakih, v skladu z zmogljivostmi misliti bo treba na primer o kr3” pa bi bilo tudi nesmiselno ukinjati šole. Rešitev tega problema ta sredstva v naš sklad, saj so jih dobile namensko in jih ne morejo porabiti v kakršnekoli namene. Res pa je tudi, da ne vemo, kdaj se. bodo ta sredstva stekla v naš sklad. Bojimo se le tega, da jih ne bi imeli prav takrat, ko jih bomo najbolj po- Merilo za razdeljevanje finančnih sredstev, ki jih je okraj dal posameznim občinam, pa je ,, . , bila lanskoletna potrošnja šol ne Stadbene stroke 4 čina Center le dvema dolžna zagotoviti finančna sredstva: srednji glasbeni šoli, kjer je 71 %, in gimnaziji, kjer je do 65 % učencev iz te komune. V vseh drugih primerih pa bi bila Občina-cen-ter dolžna samo prispevati del sredstev, saj je na primer na vajenski šoli za kovinsko stroko le 32 %, na vajenski šoli za .oblačilno stroko 26 %, na mojstrski šoli za oblačilno stroko 6 %, na pa je v tem, da decentralizacijo dista. dajalcev štipendij ter dejanski- ditiranju, ki bi ga morda lah^ mi življenjskimi stroški štipen- koristno uporabili pri krajši Šh*' izvedemo po načelu interesov. Ali z drugimi besedami povedano, šolo naj finansira tisti, kateremu le-ta vzgaja kader.« BOJAN SAMARIN Pred dajalci štipendij bodo tu- dijski dobi, pri študentih iz lovnih odnosov, pri podiplortr di odslej pomembne^ in odgovor- skem študiju in podobnem. S kr* ji glede na splošno povišanje cen. Le pri sredstvih za osebne dohodke prosvetnega kadra je njo šolo, kmetijsko srednjo šolo, okraj upošteval 13 odstotno po-administrativno šolo, mojstrsko večanje. A tudi to je skoraj po- šolo za oblačilno stroko, šolo za visoko kvalificirane delavce in šest vajenskih šol. Skupno mora torej poslej skrbeti občina Maribor-Center za 48 šol. In ni nič lovica manj, kot pa bi moral prispevati, saj je po statističnih podatkih narasel dohodek prosvetnih delavcev z letošnjim letom ne za 13, temveč za 22 do 24 odstotke in na kmetijski srednji šoli celo samo 2,3 % učencev iz te komune. Res. je sicer, da bodo druge občine prispevale sredstva, ki jih je za te študente namenil okraj, toda ta še niso tolikšna, kot so dejanski stroški, zakona o decentralizaciji šol pa ZA ZDRUŽITEV ne naloge: trezno bodo morali ditom bi študent svobodno r®3' analizirati perspektivni razvoj polagal, ga po svoji uvidevno3® delovnega področja in sistema- razdelil in si s tem sam kraji* ali daljšal študijsko dobo. S t®1^ bi bil prost določenih adminish3' tivnih obveznosti, od njeg®'; osebne prizadetosti pa bi bil o®' visen njegov odnos do študija * OKRAJNA IN OBČINSKA DELAVSKA UNIVERZA MARIBOR-CENTER STA SE ODLOČILI bodočega delovnega področja. svobodnejša oblika podpore P1 bi bil lahko samoprispevek sta* šev, ki bi s posebnim kredit®^ podprli šolanje otroka. S tem " , bil študent povsem svoboden ' , nevezan in bi se ob zaključku Ustanovljena je bila pravzaprav univerza že pred časom preusme- lanja lahko samostojno oprede**1 Smisel zaradi teSa> da pomaga na noge, kot rila svojo dejavnost predvsem v Sol nn se temu reče, vsem drugim delav- proučevanje izobraževanja, zasledo- prav gotovo ni bil v tem, da bi skim univerzam v občinskih sredi- vanje uspehov posameznih delav- določeno delovno področje- Ob nastalih nalogah bodo misije za štipendiranje mor*8 nekatere občine šolale svoj kader čudnega, če se je zdaj ta občina odstotkov. Razen tega pa je znašla v nemajhnih težavah. Prenos šol z okraja na občino v tem primeru namreč ni bil nič drugega kot gola formalnost, za katero bi bil še najbolj značilen tista ljudski rek, ki pravi: "Na Bore, kar meni ne more.« To pa najbrž ni bil smisel Zakona o decentralizaciji šolstva. okraj prispeval sredstva samo za 14 šol in ne za vseh 17, kot bi moral. Tako je z decentralizacijo narasel proračun Občine Maribor-Center za šolstvo od 32 odstotkov, kolikor je znašal v minulem letu, na približno 48 odstotkov v primerjavi š celotnim občinskim proračunom. To- široko razpredla mrežo izobraževal- servisno službo. Vzporedno s tem r.--- ---------- ------ — -v nih ustanov In da bi razvila res pa je bilo potrebno razmišljati tudi *'1.**e za zbiranje sredstev, za smotrno, načrtno in poglobljeno o nori organizacijski obliki, bolj hiranje štipendistov, podeljeva izobraževalno dejavnost. Zato si Je primerni novim pogojem razvoja srectetev ter odgovornost do Z oddelki za okraina delavska univerza v Mari- in novim nalogam. boru že na začetku svojega delo- Upravna odbora vanja zastavila za glavno nalogo, da činske delavske univerze Maribor- —* -j--m — —— ,t. Hkrati s finančnim proble- v prvi vrsti s svojimi storitvami po- Center sta nedavno sklenila pred- s svojim znanjem in sposobno mom pa se odpira tudi problem maga občinskim delavskim unlver- lagati ustanoviteljema, da se obe 3° t° skrb v polni meri vraC9 predavateljskega kadra, zlasti na zam. Njene glavne naloge v tem ustanovi združita veno. Naloge tako Hkrati bodo morale komisije sl^ teh strokovnih šolah«, je še dodal so bile programiranje in usmerjanje okrepljene in razširjene delavske beti na račun drugih, ki so zaradi ta kih ali.drugačnih okoliščin dobile to »prijetno dolžnost«. H In kaj bo odrasle? pendistov in njihovih obvezno3® okrajne in ob- Štipendiranje naj bo investiraj liverze Maribor- sredstev za ljudi, ki bodo neK® za strokovnjake na vse® šef odseka za prosveto Vlado izobraževanja v vsem okraju, dispe- univerze Maribor pa bodo ne samo družbenih področjih, zlasti na rej malce pikro povedano, de- —- t,,va. ... ——... -------j..., -—- — v $ Bojimo se, da ne bomo centralizacija šol ni prinesla ob- Jurjaševič. "Dovolj prosvetnega čerska služba predavateljev. In- neposredno izobraževanje na pod- stih, ki doslej niso imela P0**?, sredstev dobili takrat ko ®ni cent®r ničesar drugega kot kadra že doslej niso imele, mi struktorjev, učnih pripomočkov... ročju občine Center, temveč tudi nih strokovnjakov (filozofski ■ , , .. ’ 16% povečanje proračuna za pa jim ga tudi ne moremo žago- In to svojo nalogo je okrajna de- vse tiste naloge, ki jih je v zadnjem pedagoško itd.). V celoti pa Jin &omO' potrebovali šolstvo In seveda 16 % zmanjša- toviti. Ni niti denarja, da bi ga lavska univerza v Mariboru uspešno obdobju morala opravljati okrajna treba upoštevati razvoj in tež®' "Sam prenos šol z okraja na nje drugih proračunov občine. ;. lahko plačali, niti stanovanj, s opravila. Danes se je večina delav- delavska univerza. Prednost te nove družbe ter štipendiranje vred® občine je bil dokaj nerodno iz- "Kljub znatno povišanemu pomočjo katerih bi si ga lahko skih univerz v tem okraju organi- organizacijske oblike pa je pred- titi kot pomemben del skrbi £ veden,« pripoveduje podpredsed- proračunu za šolstvo, kljub ob- zagotovili. Posebno poglavje pa zacijsko že tako utrdila, da jih že vsem v tem, da bo tako dobil ma- vsestransko strokovno izpopOl*'^ niča ObLO-Center Vera Kola- činskemu skladu za šolstvo, v so oddelki za odrasle. Ob tolikšni lahko imenujemo povsem samo- riborski okraj vsaj eno res močno vanje posameznikov in hkr® rič. "Okraj je pripravil pregled katerega se bo med letom na- obremenitvi proračuna za šolstvo stojne izobraževalne ustanove. Žara- in utrjeno izobraževalno ustanovo, strokovno rast družbe, posameznih učencev po komunah teklo približno 120 milijonov di- občina namreč ne bo mogla po- di tega je tudi okrajna delavska S. B. I. B' \ k T I A I \ O K A M l Š I .1 A Al J t MLEMA DOMAČEGA JU 1 Vprašanje, ki ni omejeno le na slovenski film Generalni direktor Triglav-filma tovariš Tuma: Družba kaže svoj interes za domači film s tem, da nam je priznala centralni filmski fond in regres, kar znaša približno eno milijardo 600 milijonov letno oz. dve milijardi 800 milijonov. Več od nje ne moremo zahtevati. Na vsak dinar, ki ga dobi domači kinematograf pri prodaji vstopnic za določeni domači film, prejme ta film dinar tudi iz omenjenega fonda. Primer: »Akcija« je prislužila od septembra do konca leta — v tem času še ni bilo veliko premier — pet milijonov din na vstopnicah, iz fonda je prejela prav toliko. »Gospod predsednik center for« je v približno enakem času prislužil na vstopnicah 51 milijonov din, prav toliko je prejel iz fonda. Cim večji obisk, večji dohodek in obratno. AH lahko govorimo o dilemi domačega filma? Mislim d&, saj če bi proizvajali lahko komedijo bi sprva resda Imeli večji uspeh. Toda mislim, da bi se to v Sloveniji slabo obneslo In je bolje utrjevati položaje domačega filma na tistem nivoju, ki smo ga z razvojem že dosegli In da se ob tem skušamo uveljaviti... Vprašanje ni nastalo v uredništvu. Pred nekaj tedni smo brali na lepakih, da Okrajna delavska univerza v Ljubljani prireja Javni razgovor na to temo. In razgovor z generalnim direktorjem Triglav-filma, tovarišem Tumo, je dal Iskani odgovor na postavljeno vprašanje. Ker pa ni zanimiv le za žal redke obiskovalce tega večera, marveč za vse tiste, ki s pričakovanji in dobrimi željami spremljajo razvoj slovenskega filma, poskušajmo v strnjeni obliki posredovati danes nekatere misli tovariša Tume: — Vprašanje dileme ni novo in tudi ni omejeno le na slovenski film. Obstoja, odkar obstoja jugoslovanski igrani film. Cim se Je pojavil pri filmu tudi določeni gmotni uspeh. Je nastala ta dilema. — Mnenje, da bi v našem družbenem sistemu morali dati pretežni poudarek na umetniško vrednost filma, Je , zmotno v toliko, da film, to svojevrstno industrijsko panogo, ne moremo Izvzeti Iz našega splošnega življenja In dokler velja za vse druge zakon ponudbe in povpraševanja, se mora temu podvreči tudi film. Sicer pa pri filmu še posebej velja neko osnovno načelo: Film je le film, če je obiskan, če ga ljudje gledajo. V Jugoslaviji je lani obiskalo filmske predstave 115 milijonov gledalcev, vsak Slovenec gre 13-krat letno v kinematograf. 2e Iz tega lahko vidimo ogromen vpliv, ki ga ima lahko film na obiskovalce ... * — Leta 1858, ko Je bil Izdan prvi Zakon o filmu, ki je zaščitil domači film s tem, da vsebuje določilo, po katerem mora vsak kinematograf odmeriti predvajanju domačega filma 15 H vseh svojih predstav, torej odkupovati domači film, ga predvajati, In sicer najmanj 3 dni ob 48 % povprečnem obisku. To Je vsekakor dvignilo vrednost domačega filma na domačem trgu, saj je naš film mlad in po svoji strokovni ravni še nt mogel konkurirati na tujem trgu. Isti zakon je uvedel tudi centralni filmski fond, iz katerega smo avtomatično prejemali dotacije po ključu: dinar za vsak dinar, vplačan pri vstopnici za ogled določenega domačega filma. Razril se Je tudi Izvoz, ki pa Je bil sprva bolj politični uspeh države kot pa uspeh filma. Zlasti so možnosti za Izvoz odprle kulturne konvencije z vzhodnimi državami. VKTl A l M) R A Z11 I S1 J A V J E % V povprečju brez izgube — In zdaj smo v letu 60, oz. 61, ko je država energično začel* reševati problem domačega filma. Ob centralnem filmskem fondu, ob zaščiti domačega filma, ob izvozu, ki vse bolj narašča in ki J® deležen pomoči države v smislu dodeljevanja deviz, ob pomoč! trgovinskih zbornic in drugih institucij države, uvaja še regres, Kar pomeni: država se obvezuje, da bo za 30 filmov domače proizvodnjo, kolikor naj 'bi jih letno vsaj izdelali, ob njihovi povprečni ceni 80 milijonov din, pokrila vso negativno razliko. To pomeni, da filmska proizvodnja v povprečju ne bo imela izgube, kar pa seved* ne pomeni, da ne bo imel izgube ta ali oni film, drugi zopet dobiček- — O stroških domačih filmov slišimo dostikrat čudne govoric®-V Sloveniji so znašali lani ob proizvodnji 5 filmov v povprečju 63 milijonov din, najcenejši Je stal 42 milijonov, najdražji bo 80 d° 80 milijonov. V jugoslovanskem povprečju stane film 84 milijonov, čeprav pri tem še niso všteti filmi lanske proizvodnje, ki še nis° dokončani in bojim se, da bo povprečna cena jugoslovanskega film* tako blizu 100 milijonov din. Vendar naša država ni tako rnočn*, da bi smeli iz leta v leto zahtevati, da nam pokrije večjo negativno razliko, češ, gre za domači film, lastno kulturo. Fo mojem mnenju naš film v povprečju ne bi smel stati več kot 100.000 dolarjev >•* 75 milijonov dinarjev. Bojim se, da smo lani to presegli. Mislim zato, da se bosta tako centralni fond kot regres omejevala na fllffl*> ko njihovi stroški ne bodo presegli 80 milijonov din. 0 In kje so vzroki za preseg zgornje meje stroškov? — Lani je proizvodnja poskočila od 12 na 25 oz. 28 filmom'’ kolikor jih bo verjetno letos kandidiralo za Pulo. Jasno je, da j® ob tolikšni proizvodnji bilo preveč improvizacij, premalo priprav, filmski kadri tudi številčno niso bili dovolj močni za takšno pov®' čano proizvodnjo, zato je moralo priti do povečanja proizvodni!’ stroškov. Mi sami, filmski delavci, moramo skrbeti, da se vrnem® na tisto ekonomsko raven, ki je za nas primerna, saj imamo gotov® v vseh podjetjih še dovolj notranjih rezerv, od tehničnih baz, ki ji11 moramo obnoviti, do naših ekip, ki bodo morale bolj skrbno pri' pravljati filme. Pri stroških filma znašajo osebni izdatki za filmske delavce o® avtorjev do filmskih delavcev v širšem pomenu besede 30%, stroški uslug tehnične baze od 42—45 %, ostali stroški, dnevnice, potni str®' škl itd. 22 %, stroški za material iz uvoza pa 5 %. Seveda znotr*J procesa nastajanja filma obstojajo določena objektivna nasprotj*' Ce tehnična baza n. pr. nima veliko naročil, ima Interes, da *n®' ma film čimdlje in s tem pridobi čimveč sredstev. Filmski delavci — primer velja zlasti za 1358. leto — so delali bolj malo, zato *® težili k višjim honorarjem. Ker film v preteklosti pri nas še ®* veliko pomenil, so tudi igralci, ki na filmski proizvodnji niso bii* posebno zainteresirani, težili k čim višjim honorarjem. In t***0 naprej. Podjetje samo pa Je seveda hotelo izdelati film čim cenej®’ Vsa ta nasprotja znotraj nastajanja filma pa so vplivala ne satu® na ekonomsko slabši uspeh filma, marveč tudi njegove kvalitet®' Primerjajmo zdaj dohodke: Domači distributerji nam plačaj® WEEKE1VD SEimARJI Koprski seminarji veliko pomenijo *a nadaljnji razvoj kulturno-prosvet-j16 dejavnosti v naših društvih. In hko rečemo, da so prav ti že v ^ogočem dvignili slovenski amate-na višjo kvalitetno stopnjo. maj° Pa ti seminarji po drugi strani £recejšnjo pomanjkljivost: njihova aPaciteta je namreč omejena. Zato e Svet Svobod in prosvetnih društev °kraja Maribor že pred leti sam začel Pripravljati podobne seminarje. S em si je zagotovil, da je izobraževal eliko večje število tistih, ki vodijo Umerjajo dejavnost prosvetnih društev in Svobod, po drugi strani a Je na njih dodobra spoznal vodilni ader društev, spremljal in usmerjal ■tegovo dejavnost na terenu, mu Udil strokovno pomoč pri njegovem elu. Prav zaradi tega so bili ti se-inarji tudi do neke mere selektiv-ega značaja, saj je okrajni Svet ^vobod prav z njih pošiljal najboljše najbolj nadarjene udeležence na republiške seminarje v Kopru. Za *azUko od republiških pa ti seminarji k^ajo natančno določenih terminov Naprej pripravljene vsebine. Zanje elJa načelo: po potrebi. Tako so ve-homa ti seminarji v mesecih pred ričetkom ali pa takoj na začetku Ve sezone in za tisto področje pro-vetnega dela, kjer se pač razkrijejo . rebe* Letos pa so na primer v Ma-°ru pripravili že dva taka seminar-a> Šestdnevni režiserski in štiridne-bar i2popoln^tveili knjižničarski semi- teh seminarjev pa so se poro-s 1 tudi tako imenovani weekend ^uiinarji. To so pravzaprav dvodnev-seminarji, začno se v soboto popoldni Weekend seminar za režiser je-amater je v Mariboru je bil dobra oblika medsebojnega spoznavanja, posredovanja izkušenj in znanja evan Naslov je bil pravzaprav veliko daljši in tudi revija se ni pričela šele v nedeljo. Že tri dni foni j e, komorna glasba in velika imena, ki jim tu pa tam še dandanašnji očitajo »nerazumlji- prej so se na odru Slovenske fil- v ost«! Nadejamo se, da jih ne bo harmonije zvrstili nastopi najboljših učencev nižjih glasbenih šol v ljubljanskem okraju. V petek so »zasedli* dvorano gojenci ljubljanske Srednje glasbene š-ole in šele za konec, 16. aprila, smo treba šele prepričevati, kaj lahko in mora pomeniti glasba delovnemu človeku, da jim ne bo treba prvič ali drugič še vsiliti vstopnic za koncert. Pričakujmo torej in upajmo, da se naši glasbi od- in zaključijo v nedeljo zveCer poslušali okrajno revijo komornih pirajo lepša obzorja! Da priha- ansamblov in orkestrov glasbenih jajo leta, v katerih se nam bo šol. Kot. zaključek plemenitega koncertno občinstvo resnično raz- ^ od tod tudi ime weekend seminarji 0*a katerih se udeleženci v zgoSčeni , in na praktičnih primerih se-anijo s posameznimi problemi kui-Oo-prosvetne dejavnosti, ker pa za te tveekend seminarje orSO Potrebne kdo ve kako velike ^^nizacijske priprave, ker jih je. Pripraviti z razmeroma skrom-^ finančnimi sredstvi, jih lahko ^točimo kot najbolj gibčno obliko soje kadra za prosvetna društva in p 0^0<,e' Mariborčani zdaj vsako leto Pravijo po dva taka weekend seva ar^a za vsako področje udejstvo-Sri ^a' V sezoni so na primer že v/ravill Weekend seminarje za pe-t0v^e mladinskih in pionirskih zbo-> ra pionirsko in mladinsko draško, za lutkarje. Tr*tja oblika vzgojno izobraževal-Sv kovnosti Sveta Svobod in pro-*oi n111 aruStev okraja Maribor pa so [ja e' oa seminarjev se ločijo po tem, v61i*ra^ai0 dlje in da se udeleženci j,f 0 b<>li podrobno seznanijo s ‘^tiko posameznih področij Vj..^StVovan,ia. To je pravzaprav že l(a(lr in bolj razvita oblika vzgoje S a' zdaj ima mariborski Okrajni a0 . Svobod že dve taki šoli: trilet-cj,,,. 01° za plesne učitelje in pet od-ov dramske šole. Plesna šola ima letnike, od tekmovanja, ki so ga z vsem razumevanjem podprli Zavod za prosvetno — pedagoško službo, Zveza prijateljev mladine ter okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev. Nastopilo je devet orkestrov in trije godalni kvarteti: kakšna panorama najmlajših moči, koliko skritih ur težaškega dela! Kako različne zasedbe in kako pisani ansambli. Od preprostega Orffo-vega instrumentarija, s katerim so nam zapeli dve narodni, do pravega simfoničnega orkestra, kakšen razmah! Kdo bi lahko povedal, koliko resnično nesebičnih prizadevanj je rodilo tiste tri ure nenehnega muziciranja na odru Slovenske filharmonije!? Kdo bi lahko precenil kali, ki so že posejane v dušah teh mla- širilo do tiste številnosti, ki si je že toliko časa tako nujno želimo fprenekaterikrat še vedno zaman). V takih prizadevanjih ne štejejo tedni in meseci, komaj leta. In zato povejmo, da kljub vsem. pomanjkljivostim, ki jih še vedno izpričuje pouk naših nižjih glasbenih šol, ’ kljub nujni reformi, pred katero stojimo, kljub pomanjkanju dobrih pedagogov na šolah izven večjih mestnih središč — vsemu temu nakljub so si ustvarile naše glasbene šole temelj, na katere odslej lahko gradijo. Kaj več po petnajstih letih pač ni mogoče zahtevati od njih. Organizacija revije je bila izvrstna in zasluži vso pohvalo. Brez zastojev je tekel program, hitro in premišljeno. Od majhnih dih in najmlajših ljudi, med kate- ansamblov je prehajal k večjim, rimi so morali najbolj drobnim od okoliških glasbenih šol k Ijub- katerih vsak traja po postaviti stol na podstavek, da so lahko videli na pult! In prav tu, v tem je bistvo in pomen vseh prizadevanj naših nižjih glasbenih šol. Niti četrtina njihovih učencev si ne bo nikoli služila kruh z glasbo in tako je Ijansklm. Žal so dobili najmanj poudarka trije godalni kvarteti. Ne po svoji krivdi: premalo jih je bilo, zato so se izgubili v ostalem sporedu. Tudi je komorna igra godal mnogo bolj zahtevna od orkestralne, zato je umljivo, da v izrazni moči in dognanosti niso mogli tekmovati z orkestri. 6 - . prav! Nadejamo se, da bodo v ^°la Pa e,lenSlte seminar-,e’ drainska življenju še vedno radi sedli kot „ ^ir slt0''aic-traja tri meseCe ln imai° obi" amaterji; k svojemu instrumentu, posebno ne s tistimi večjimi. Toda 1 dvakrat v tednu predavanja, da bodo znali‘odpreti radio tudi le tako bomo spet razširili Iju-s- ® takrat, ko bodo na programu sim- bežen in razumevanje do komor- a film od 8 do maksimalno 15 milijonov. Toliko in nič več, kajti lk0 filmi prinesejo, če odštejemo 32 % od prodanih vstopnic. entralni fond in regres bi morala kriti negativno razliko, če ne 0 filmi seveda predragi. Potem še dotacije iz republiških pro-a '»nov. v Sloveniji smo lani prejeli za igrani film 23 milijonov, 08 25 milijonov. In še izvoz, ki postaja res vedno bolj pomemben. ^oz v vzhodne države nam prinese letno okrog 200 milijonov, , 0 asi l,a se razvija izvoz tudi na zahod, saj v zadnjih letih proizva-, 0 tddi filme, ki so po svoji strokovni plati že tako dobro izde- *> naj omenim samo »Deveti krog«, letošnjega kandidata za 0skarja. ® Lani za 100 % povečana proizvodnja Marsikateri film je doslej že »spodletel«, toda še nobeno pod-Je ni doslej zaradi tega propadlo. Lani je jugoslovanska proiz-v n“a Poskočila skoraj za 100 % in je zato potrebovala tudi dvakrat je ^ 1 najmočnejša izmed vseh naših filmskih središč. Slabše Pag 6 s scenaristi, kajti tu se vedno bojimo očitka, ne umetnika letjj,1*1 0'’rtnika-scenarista. To je tudi vzrok, da pisatelji v prejšnjih d°nia?n*S0 7 nami sodelovali. Jasno je tudi, da pri 30 filmih ,HVai. e Proizvodnje ne moremo terjati same izredne umetniške ha> v Ve- Ce bi v Sloveniji od 8 filmov letno bil eden ali dva takš-Ostaii S.^e tr’ leta pa tudl eden na nadpovprečni evropski ravni, *td-> bi'11”* Pa slcer solidne komedije, drame, glasbeni filmi, akcijski thoi B Iahko bili kar zadovoljni. V tem smislu bi morali gledati niahjo* scenari.ie, ne pa pristopati k pisanju le-tega vedno z maksi-fla naš'ZaIlteVO‘ Po^asi prihajamo do tega spoznanja. Bes pa je tudi, 1 kulturniki ne marajo zavzeti potrebnega odnosa do ekono- VK T I V i. \ II R A Z M I Š L JAN j I ne glasbe, ki jo dandanes vse preradi zapostavljamo! Zato kaže v bodočem delu posvečati kolikor mogoče mnogo pozornosti prav komorni igri. Pot bo res težavna, vendar je nujna in bo rodila obilo vzgojnih uspehov. Precej težav seveda povzroča učiteljem' in dirigentom pomanjkanje primerne literature. Sicer je že nekaj slovenskih skladateljev stopilo na to področje (Sivic, Škerl, Arnič, Stanič, Wein-gerl, Gobec), toda izbire še vedno ni dovolj. Pomagajo si pač s tistim, kar je pri roki, in se zato lotijo včasih celo pretežkih stvari (Beethovnov godalni kvartet v c molu!). Priznati pa jim moramo, vsem vzgojiteljem brez izjeme — skrbno izbran program, saj ni bilo med vsemi izvajanimi deli enega, ki bi mu lahko očital pomanjkanje dobrega okusa. Kar zadeva muziciranje nastopajočih. orkestrov velja poudariti precejšnjo ritmično zlitost skoraj pri vseh (ponekod so se lotili že kar »nevarnih« ritmov — n. pr. 7/4 ples iz Škerlove Suite v izvedbi 1 glasbene šole Franca Šturma!). Večji problem predstavlja marsikje intonacija; tu čaka dirigente še mnogo trdega dela. 'Seveda je težava tudi z dirigenti samimi, ker ni bilo med njimi menda nobenega, ki bi se bil z dirigiranjem kdaj študijsko ukvarjal. . Zato moramo njihova prizadevanja in uspehe toliko bolj ceniti, saj so kdaj pa kdaj s svojimi ansambli že resnično muzicirali (spomnimo se n. pr. godalnega orkestra glasbene šole Ljub-Ijana-Vič pod vodstvom Matije Terčelja!). Ih to je še eden izmed velikih uspehov nedeljske revije! I. S. •t' l' : I 'k "E} sicer domači film zahteval, e je precej zaostrilo tudi vprašanje na 100 % povečanje proizvodnje. Pri kadra filmskih nas v Sloveniji mike filma, ker neradi delajo kompromise, ki jih pri pisanju nekega scenarija ali izbire teme morajo delati. Toda, tudi v svetovnem merilu, ko se letno izdela 2000 filmov, je komaj 10 izrednih storitev, morda 50, 80 zadovoljivih, vsi ostali pa so daleč od povprečne kvalitete. — Ce govorim kot ekonomist, človek, ki mu je na skrbi materialna plat, potem naj povem s svojega stališča tudi nekaj k razpravam o proizvodnji izrazito komercialnih filmov, kot so »Zajednički stan«, »Ljubav i moda«. Naš lanskoletni program je bil precej resen: »Veselica«, »Akcija« — dva problemska filma, Čapov »Agent X«, zdaj Hladnikov film »Ples v dežju«, ki je tudi dosti težak film, in pa mladinski film »Nočni izlet«. Naš program je torej bil resen, medtem ko je n. pr. eno izmed beograjskih podjetij šlo na proizvodnjo izrazito komercialnih filmov in v skladu s tem »pobralo« precej boljše »rezultate«. Nekaj številk: Za »Dolino miru«, ki je nedvomno eden naših najboljših slovenskih filmov, smo prejeli doslej iz fonda 25 milijonov dinarjev. Nasprotno pa je »Predsednik centerfor« že v prvem letu — stekel je lani — prejel 54 milijonov din, »Kapetan Lesi« 60 milijonov, »Deveti krog«, ki je umetniško in komercialno dober film, pa 61 milijonov din, »Signali nad mestom« 38 milijonov din, »Tri četrtine sonca« 21 milijonov din, mladinski film »Dobro morje« 19 milijonov itd. Torej razlika od 15 do 60 milijonov, ne glede na to, da predvajajo nekatere filme že tri leta, druge komaj slabo leto. Slovenski film že zdaj za 14 milijonov cenejši Globalno negativno razliko krijeta regres in centralni filmski fond, vendar ob tern lahko »Zajednički stan« ustvari 100 mili j. din dobička — toliko pričakujejo moji kolegi —, drugi film, ki pa je umetniško pomembnejši, dobro narejen, pa lahko naredi 40 do 60 milijonov izgube. Sicer od naših filmov ni nobeden posebno pasiven, saj pojde menda »Veselica« tudi v Sovjetsko zvezo, ki nam plača približno 32 milijonov za film, vendar prejšnji primer kaže, da je možno znotraj panoge gibanje od 100 milijonov dobička do 60 milijonov izgube. In če izhajamo iz tega ekstrema, da bi eni izdelovali samo izrazito komercialne filme, mi pa resne, potem lahko v dveh letih ukinemo svojo proizvodnjo. Na probleme repertoarja moramo zato gledati z nekega objektivnega stališča. Stopnja proizvajalnih sil in kulturna potenca je ustvarila v naši republiki pogoje za višjo raven našega kulturnega življenja. Zato za nas ne more biti ekonomske rešitve v tem, da bi spustili nivo filmov, mislim, da zato ne bi našli niti posrečen izraz in bi se po takih cenenih komedijah nujno znašli tam, kjer so se znašli Nemci in Avstrijci. Naša kulturna sredina nas sili v to, da se taki poti izognemo, saj pa tudi nimamo tistega življenjskega humorja kot ga imajo n. pr. Srbi. Mi bi morali iskati svoj ekonomski uspeh v svoji prednosti, to pomeni dvigniti strokovno raven filma, delati bolj dinamične filme, skrbneje pripravljati snemanja in s tem poceniti film. 2e zdaj so naši filmi za 14 milijonov povprečno cenejši od filmov iz drugih republik in tu so gotovo še možnosti. za tisk pripravila: Prihodnjič o isti temi: sonja gaspersic režiser France Štiglic 1 Ljubljana, 15. aprila. Bilo je več kot nenavadno opazovati pred koncertom ljudi, ki so iskali »karto več« — kaj takega se v okolici Filharmonije pač le redko primeri. Dvorano so dobesedno napolnili do zadnjega kotička. Namesto »standardne« publike, s katero se srečujemo nevadno na koncertih in namesto kdaj pa kdaj tudi prehrupne mladine, ki polni nastope tujih zabavnih ali ^azz orkestrov ter domačih »popevkarjev«, smo to pot srečali od vsakega nekaj — pa še precej tistih (večidel starejših) ljudi, ki jih sicer v Filharmoniji ne najdemo ob nobeni priložnosti. Seveda je prevladovala mladina; o tem ne kaže izgubljati besed. Toda živopisnost občinstva je zgovorno, pričala še o nečem drugem! — Gershwin je postal dandanes popularen približno tako kot nekoč Johann Strauss ali Offenbach. Postal je sinonim za »moderno«, toda lahko dostopno in vsem razumljivo glasbo. Glasbo, ki zna biti sentimentalna in zna pričarati tudi plesni utrip (ob katerem mlade ljudi zasrbijo podplati). Čisto muzikalna kvaliteta teh del in njihov značaj to docela potrjujeta. Kdaj pa kdaj jim ne gre odrekati tudi res prave umetniške prepričljivosti. Toda vse to konec koncev ni več glavno! Avreola, ki jo je spletla popularnost okrog Gershmina, je dovolj velika in preveč bleščeča, da ne bi navduševala poslušalcev. Človeku se skoraj nehote, sredi koncerta, utrne vprašanje, ali bi ljudje opazili spremembo, če bi jim brez napovedi namesto Gershwina zaigrali Respighija ali Rahmaninova ali še koga izmed tistih, pri katerih se je ameriški mojster zgledoval!? Bi bila dvorana prav tako polna bleščečih se mladih (in starejših!) oči, ko bi namesto Gershivino-vega večera poslušali koncert tega ali onega izmed omenjenih skladateljev ali na priliko našega Radiča? — Kako hvaležna in obširna tema za razgovor v šoli ali za klubski večer! Ste se je že kdaj lotili? Koncert je izvajal simfonični orkester RTV Ljubljana, ki izpričuje v letošnji sezoni od nastopa do nastopa večji napredek. Disciplinirano, a izrazno polnokrvno muziciranje, sočen zvok in vrsta izbornih solistov so nemara njegove glavne značilnosti. Dirigiral je na svoj znani in zanimivi način Jakov Cipci. Solista sta bila pianista Aci Bertoncelj in Branko Sepčič. -i »Črni Orfej« Rio de Janeiro, najlepše mesto na svetu, v karnevalskih dneh, ljudje odnesejo svoje zadnje cunje v zastavljalnice, da bi se mogli našemiti za karneval. Potem pa zajame vse mesto ekstaza: en sam divji vrtinec je ves svet in v tem vrtincu se izcedi iz ljudi sleherna potna sraga, sleherni kanček strasti, ljubeče, sovražne, živalske, človeške. V to okolje je znani francoski umetnik Marcel Camus postavil zelo preprosto ljubezensko zgodbo — Orfej zapusti Miro, ker ljubi Evridiko, Evridiko ubije ljubosumni in neznani četrti v tem kvadratu, Orfeja ubije ljubosumna Mira — ki se tragično konča. Zelo preprosta zgodba, ampak nabita s simboli, ki so včasih čudovito lepi, včasih pa nesmiselni v svoji popolni odtrganosti od realnih tal, v katerih so zunanje značilnosti modernega človeškega življenja sijajno združene s prvotnimi človeškimi nagoni in strastmi. Moderno povedana stara grška povest o ljubezni pevca Orfeja; zelo zanimivo bi jo bilo videti čisto in jasno, neobte-ženo s turistično atraktivnim karnevalskim vzdušjem. Vendar je tudi v tej obliki zanimiva, prepričljiva in pretresljiva. -šn Razstava ilustracij MK V prostorih mariborske Umetnostne galerije je založba Mladinska knjiga pripravila razstavo iz-. virnih ilustracij iz svojega književnega programa v letu 1960. Preden pa spregovorimo o njej, poskušajmo najti odgovor na vprašanje, kakšen namen naj pravzaprav ima taka razstava? Odgovoriti na to pa najbrž ne bo preveč težko: predvsem naj bi razstava pridobila založbi s _ pomočjo izvirnikov ilustracij nove bfalce. Torej se ne bomo §1 kdo ve kako zmotili, če trdimo, da je organizatorju šlo pred- |f vsem za kulturno propagandne namene. Posredno pa naj bi |§ organizator na taki razstavi tudi likovno vzgajal. Tako je potrebno odgovoriti samo še na eno vprašanje: p Ali pa je organizatorju tudi uspelo realizirati ti dve ho- = tenji? Najprej nekaj misli, ki se utrnejo obiskovalcu. Kvaliteta § razstavljenih izvirnikov je nedvomno velika. To bo lahko § potrdil tudi tisti, ki vsaj malo pozna program založbe Mia- f§ dinska knjiga. Zato pa je toliko šibkejša' plat te razstave = njena organizacija. Tam namreč, kjer je organizator razstavil f| original ilustracije ali knjižne opreme, bi moral navesti vsaj § osnovne podatke, kot na primer ime avtorja in naslov dela, || v katerem je ilustracija. — A tega principa se organizator s ni vselej držal. — Drugo pa, kar si želi obiskovalec je, da bi Ij lahko ob razstavljenih izvirnikih ilustracij vzel v roko knji- M go in si v njej ogledal tudi tiste, ki jih organizator zaradi g omejenega prostora ni mogel prikazati v izvirniku. — Pa tudi || tega načela se organizator ni v celoti držal. Zato bržčas ne bomo storili organizatorju kdo ve kako g velike krivice, če zapišemo, da mu z omenjeno razstavo ni g v celoti uspelo realizirati svojih hotenj. Zal, kajti takšne H razstave bi lahko bile ena izmed najbolj privlačnih in hkrati g tudi najmanj vsiljivih oblik pridobivanja novih ljubiteljev g knjige. S. B. g llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll)lllll!lll!l!lllllllll!ll!llllll!l!lllllllllllllllll!ll!llllllllllllllll!llll)lllllll!llll!llllll!lllll!lll!lllllllllllllllll!iii ŽIMI i: v j E I \ Z \ A A OST • ŽIV L J E % JE I \ Z \ \ \ O S t Srečanje z avtomatizacijo v Kidričevem TISOČ OPRAVIL ENO DELOVNO HESTO • Elektronke in vzmeti, slikala in gumbi — so »delavci«, • ki opravljajo vrsto opravil v sodobni tovarni; človek 9 stroj le nadzoruje! Gigantski mehanizem, ki ga oživlja • električna energija, proizvaja s tolikšno mero samostoj- -1 ■ .......- ... 11 x ■ • nostl, da mu delavčeva roka ni več potrebna, pač pa... »Ne verjamete? V naši tovarni ni več nobenega delovnega mesta, kjer bi bil človek nepogrešljiv!« Tako so mi dejali v Kidričevem, v tovarni glinice in aluminija. Ce sem spočetka še dvomil v resničnost njihovih izjav, se je moj dvom po ogledu tovarne temeljito razpršil. Od upravnega poslopja do proizvodnih oddelkov vodi poldrug kilometer dolga cesta. Tovarna v Kidričevem je velikanski objekt naše industrije. Hoje po njej ni ne konca ne kraja! Ko sem naposled le prišel do visokih zgradb, ki se druga ob drugi vrstijo, kjer nehata cesta in proga, sem počasi začel razbirati lice tovarne, ki je en sam samcat mehanizem. Orjaški in za nestrokovnjaka docela nepregleden mehanizem. Slučajni obiskovalec bi se v njem kar izgubil! Posamezne celice tega mehanizma povezujejo med seboj mnogi transporterji. Tekoči trak se začne pri drobilcih, kjer mogočni stroji drobijo zemlja-sti boksit, nadaljuje pa se do mešalcev in peči ter se navsezadnje neha pri nakladalni rampi. Na eni strani surovina — boksit s primesmi, na drugi strani že izdelek: aluminijasti bloki. Vse delo: sortiranje, tehtanje, merjenje in kaj vem še vse opravljajo stroji, ki jih oživlja električna energija. SELE V V. NADSTROPJU PRVI ČLOVEK... Avtomatizacija! Toda še tako popolna avtomatizacija mora imeti nekje na začetku vzvod, ki ga je treba premakniti, da začno stroji proizvajati. In ta vzvod mora premakniti človek. Delavec. Stopil sem v oddelek za proizvodnjo anodnjh mas. V skopem: iz mešanice smole in koksa dobimo anodo, ki je ne-obhodno potrebna pri elektrolizi, s pomočjo katere pridobivamo iz glinice aluminij. V sedemnadstropnem oddelku mi je bil še najzvestejši spremljevalec oglušujoči ropot mehanizmov, ki so z elektronsko natančnostjo opravljali svojo funkcijo. Šele v petem nadstropju sem srečal prvega človeka. Stal je pred komandno mizo. Nadzornik? Da. Delavec, ki sem ga srečal, nadzoruje delo v silosih in v pečeh. Naj-neznatnejšo napako ali zastoj mu pokažejo merila ha plošči. Z zasukom tega ali onega gumba lahko morebitno napako ali zastoj takoj odpravi. Njegovo delo res ni »delo«, a vendar je njegova prisotnost potrebna. Poleg tega pa mora ta nadzornik poznati mehanizem do zadnjega vijaka, sicer bi bila tudi njegova prisotnost pred komandno mizo brez pomena. • V tovarno je prišel kot težak. Najprej je razbijal kamnite obloge, potem je zlagal aluminijaste valje ali pa je razkladal surovino, šele pozneje, dosti pozneje, je postal nadzornik. Največia stiskalnica na svetu Posnetek kaže eno največjih metalurških stiskalnic na svetu: tehta 10 tisoč 600 ton in razvije silno moč — kar 50 milijonov kilogramov pritiska! Orjaška stiskalnica je tako visoka kot desetnadstropna hiša; pod tlemi je skrita njena trdna konstrukcija, ki sega 18 metrov globoko, del nad tlemi (ki ga je videti na sliki) pa se dviga 14,40 metra visoko pod strop tovarniške dvorane. Delo stiskalnice usmerjajo izza komandnega pulta; s pritiskom na gumb in s hidravličnimi komandami je moč spraviti v pogon vseh devet cilindrov, kolikor jih je vgrajenih v stiskalnici. To orjaško napravo imajo v nekem metalurškem podjetju v mestu North Grafton v ameriški zvezni državi Mas-sachussetts. Motiv iz tovarne aluminija Medtem je seveda opravil nekaj zahtevnih izpitov. — Za splošno znanje, kvalifikacije, strokovnost... Znanje pa je treba še kar naprej obnavljati, dopolnjevati, bistriti. Nadzor nad strojem je drugačna pesem kot razbijanje betonskih oblog. Potem sem srečal še nekatere. Navidez brez dela postopajo po nadstropjih, v resnici pa prisluškujejo strojem, nadzorujejo proizvodnjo. Čiščenje in podmazovanje, privijanje zrahljanih vijakov, kontrola zasteklenih preciznih mehanizmov — to je poklic, ki fizično res ne utruja, zahteva pa prisotnost celega človeka. Malenkostna napaka lahko zadrži celotno proizvodnjo, drobec neznanja lahko škoduje celotnemu proizvodnemu procesu. RAZLOŽILI SO MI: Štirje kvadratni kilometri tovarniškega prostora z dvoriščem, štiri izmene, nekaj deset kontrolnih kohic, uprava in administracija, tehnične pisarne... V vsem tem satovju pa ni niti enega mesta, na katerem bi bil človek nenadomestljiv! Je sicer povsod potreben, toda če ga ni, že opravi, že opravi avtomatizacija tudi brez njega svojo nalogo. Zaradi tega pa pravijo v tej tovarni, da proizvajajo predvsem stroji, in delavci v glavnem le še nadzorujejo. NA NOVI POTI Delavci, ki so doslej zanemarjali študij, si danes v Kidričevem ravno s pomočjo študija utirajo pot v proizvodnjo, si na ta način pridobivajo veljavo upravljavca nad strojem, gospodarja dela in se edino tako lahko povezujejo s tovarno in š kolektivom. Vračal sem se po isti poti nazaj. Spremljal me je delovodja oddelka za proizvodnjo anodnih mas- Prepričan v resničnost uvodnega citata, češ da v tej tovarni človek ni več nepogrešljiv, sem samo še bežno podvomil v to ob srečanju s težaki, ki so nalagali na dvorišču nekakšne razbitine. »Tile tu pa nimajo kaj nadzorovati, a?« Da, njih avtomatizacija res ni dosegla, še mehanizacija ne! Tudi nihče ne trdi, da jih bo kdaj. Mehanizacija nemara, ampak avtomatizacija ...!? Lahko pa jo dosežejo oni, delavci. Danes težaki. Vsak, malone vsak je tako začel. Je moral tako začeti. Saj poznamo tisto, da nihče ne pade učen na svet. Potemtakem se vsak lahko z znanjem slej ah prej usposobi za odgovornejše, lažje delovno mesto. Na poti k temu bo sicer marsikdo odpadel, prenekateri pa se bo uvrstil med ostale, ki sicer »ne delajo« kot pravijo v tovarni, vendar pa dosti, dosti store. -ra |iii»»iiiiiiiiiii.i...iiuiiiiiiiiiiiiiiiii...... IZ NAŠE INDUSTRIJE Tranzistorski sprefemnik »Bled« Poleg standardnih radijskih aparatov z elektronkami se zadnji čas vse bolj uveljavljajo tudi mali tranzistorski sprejemniki. Njihova proizvodnja pri nas sicer precej počasi napreduje, kajti sleherna tovarna zase osvaja proizvodnjo raznih miniaturnih delov. Tudi proizvodnja tranzistorjev še ni dosegla tiste ravni, da bi mogla po količini in asortimentu zadovoljiti vsaj trenutne . potrebe domače proizvodnje in domačega trga. Tako so naši proizvajalci še vedno vezani na uvoz vrste sestavnih elementov, ki pa že vnaprej omejuje njihovo proizvodnjo. Navzlic vsem težavam pa smo vendarle dobili nekaj zelo solidnih, ličnih, ekonomičnih, pa tudi še dokaj praktičnih modelov tranzistorskega sprejemnika, ki precej, ustrezajo trenutnim potrebam in zahtevam naših ljudi. Med te moramo predvsem uvrstiti prenosni tranzistorski sprejemnik »Bled« iz proizvodnje podjetja »Telekomunikacije«. Konstrukcija tega sprejemnika predstavlja pravzaprav neki kompromis med manjšimi sobnimi in avtomobilskimi ter malimi žepnimi sprejemniki. In dejansko, ta sprejemnik bo marsikomu služil za dom, za avtomobil in za izlet. Sprejemnik je vgrajen v elegantno ohišje, ki je prevlečeno z umetno folijo in z okrasno intarzijo. Na prednji' strani se nahaja še obročkasti gumb z zaščiteno krožno skalo, ki ima kazalec in glavne zaznambe prevlečene s svetlikajočo snovjo, ki omogoča nastavitev postaj tudi ponoči. Drugi gumb — regulator glasnosti, se Pa' ha ja ob strani; združen je hkrati 5 stikalom za vklop in izklop spre' jemnika. Po svoji konstrukciji je »Bled'-' tranzistorski superheterodinski spre' jemnik za srednjevalovno področi6’ Vsi sestavni deli tega sprejemnik3 so povezani s tiskanim vezjem ba pertinaksu. Sprejemnik napajata dve plosk’ 4,5 voltni bateriji, ki omogočata Pr’' bližno 200 ur brezhibnega sprejeff'3; Če uporabljamo takšen sprejemn’3 povprečno po 2 uri dnevno, nam dve bateriji dejansko zadoščata 100 dn’-V tem primeru nam omenjeni spr®" jemnik potroši na dan le za.2 dina1" ja baterijskega toka. Poleg dobre«3 sprejema je to njegova velika pred' nost, kajti podobni tranzistorsk’ sprejemniki, ki so često grajeni ^ napajanje z miniaturnimi O-voltnin^ žepnimi baterijami terjajo precej večje izdatke, to že zato, ker takšne baterije pri nas kar štirikra dražje. V sprejemnik »Bled« je vgrajen3 tudi feritna antena, ki v odprteh1 prostoru omogoča odličen sprej®0^ posebno še, če aparat zaobrnemo v najugodnejšo lego nasproti oddaj1” ku. Razen tega ima omenjeni spfe' jemnik tudi pušo za priključek,ZI) nanje antene. K zunanjim antenah’ štejemo tudi avtomobilske anten*' Seveda moramo pri priključku 3»*^ ne sprejemnik vselej tudi ozernli1^ in to s priključkom zemljevoda 3 »mase« na vijak, ki se nahaja h zadnji strani sprejemnika. — mm Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiia MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIiiiillllllll^^ s TELES n IH »OB ŽICI« Sprehajam se po Rožniku, in misli mi uhajajo za leto dni nazaj. Danes tu vlada mir, le sem pa tja slišim vpitje otrok in zadržan pogovor starejših. Pred letom dni je bila podoba Rožnika, Golovca in Grada drugačna. Popoldne in na večer je bilo tu poleg rednih sprehajalcev videti še mnogo drugih, ki jim ni bil namen oddih po napornem dnevu, ampak priprava za najbolj množično športno manifestacijo v letu, za pohod »Ob žici«. Takrat sem čutil, da ti ljudje vedo za svojo odgovornost, da vedo, da ne gre izključno samo za manifestacijo, temveč za naporno pot, ki zahteva veliko truda, volje in potrpljenja. Preteklo leto so bile Priprave za pohod temeljite, vendar v mnogih primerih še premajhne. Tudi sam sem startal in videl, kako težko je, če v ekipi kdo odpove. Videl sem izmučene ljudi, ki so jim morali med potjo nuditi prvo pomoč, in cele ekipe, ki so s skrajnimi napori Prihajale v cilj, ali pa se kilometre in kilometre mučile 2 omagancem. Vseh teh neljubih prizo-tov bi moralo biti iz leta v leto manj, seveda pa so zato Potrebne redne in sistematič-ne priprave. Vprašajmo se, kako je s pripravami letos? Koliko ekip je pričelo trenirati takoj po razpisu in koliko jih še spi? Koliko je bilo storjenega, da bo letošnji pohod »Ob žici« še uspešnejši od prejšnjih? Ze res, da je pohod vsako leto bolj množičen, in da prihaja na start vse več tudi dobro pripravljenih ekip, ki želijo z resno borbo in trudom doseči čim boljši čas, in s tem Počastiti našo najpomembnejšo patriotično in telesno-kulturno manifestacijo. Ne vem pa kje tičijo vzroki, da letos ne moremo govoriti o nekih širokih in načrtnih pripravah ekip. Saj tu končno ne gre za navadne športne priprave za tekmovanje, kjer vodi tekmovalce ® težnja po uspehu. Tu gre 2(1 mnogo več! Naloga nastopajočih je, da se v tednih Pred pohodom seznanijo z vprašanji splošnega telesnega vtnjevanja, z vprašanji zdravega načina življenja, delno žat°. da bodo čim laže pre-na-šali zapreke na veliki pre-t2kušnji, delno pa zato, da °do tudi v vsakdanjem živ-3*njti bolj zdravi, da bodo ® e delali in lepše živeli. MOŽNOSTI SO, IZKORISTIMO JIH! MEDTEM KO JE V DOLINI 2E PRAVA POMLAD IN SE NA MORJU POJAVLJAJO PRVI KOPALCI, POKRIVA VRHOVE GORA SE VEDNO BELA ODEJA, KI OB NEDELJAH PRIVABLJA MNOGE IZLETNIKE IN SMUČARJE Zal, pogostokrat se dogodi, da je šport pri delitvi sredstsv — pastorek. Takrat, ko v gor spodarskih organizacijah razpravljajo, zakaj bodo porabili dohodek, je največkrat na vrsti zahtevek za —- investicije, za nove stroje. Pravijo: če bomo imeli več novih strojev, bomo konkurenčni na trgu, več in cenejših proizvodov bomo lahko nudili, naš dohodek bo večji in ... Seveda ob tem pa pozabljajo, da je stroj le kup železa, če ni ob njem delavca, strokovnjaka, vsestransko razgledanega in — tudi zdravega, takšnega, ki je odporen proti raznim vplivom v proizvodnji, vplivom, ki lahko zmanjšujejo njegovo delovno sposobnost, če si Borba za čim večjo storilnost in z njo želja po večjem zaslužku, postavljata delovnega 'človeka pred dokajšnje fizične pa tudi psihične napore, ne glede na to ali opravlja težko fizično delo ali pa če z venomer ponavljajočimi se gibi streže stroju. Zato da bi delavec laže in uspešneje opravljal svoje delo, da bi bil pri tem spretnejši, da bj bolj smotrno uporabljal svoje moči, da bi bil bolj zdrav, da bi.mu telesna izurjenost, vzdržljivost in utrjenost omogočila čim večjo varnost pri delu in v mnogočem posredovala psihično sprostitev in osebno zadovoljstvo, se je porodila v svetu posebna zvrst telesnih vaj in športne dejavnosti, ki ji pri nas na kratko pravimo športna rekreacija, v posebni obliki pa tudi proizvodna gimnastika. Obs dejavnosti pri nas še nimata velike tradicije, medtem ko sta v mnogih državah že močno razširjeni in se razvijata na čisto znanstvenih temeljih. Vsekakor so dosedanja prizadevanja mnogih delovnih kolektivov in tudi športnih organizacij že rodila nekaj sadu, Zlasti se je razvila športna dejavnost s prirejanjem mnogih tekmovanj in delavskih športnih iger. Ker pa je povprečno število ljudi, ki se redno udejstvujejo, še razmeroma nizko, moremo to dosedanjo dejavnost smatrati predvsem kot začetno, ki pa je zelo dragocena, saj daje temeljne izkušnje in tudi podlago za načrtnejše in bolj smotrno delo na tem področju. TRI OSNOVNE OBLIKE ŠPORTNE AKTIVNOSTI V DELOVNIH KOLEKTIVIH Pri razvijanju takega dela mislimo predvsem na tri , vrste osnovne dejavnosti: na čisto športno, na športno-rekreacijsko in na proizvodno-gimnastično. 'Prva se razvija v obliki najrazličnejših športnih treningov in s tem v zvezi v, obliki ustreznih tekmovanj, druga ima namen razviti med delavstvom določeno mero aktivnosti predvsem V obliki zdravega razvedrila in oddiha. Samo po sebi je umljivo, da takšna razvedrilna oblika v obilni meri posreduje vse dobrine, ki jih nudi telesna vzgoja, le da v zelo pristopni obliki, vtem ko tretji način, to je proizvodna gimnastika, od-stranja škodljive. posledice enoličnega dela in dolgega vztrajanja v utrudljivih telesnih držah. Pri nas imenujemo v zadnjem času vse telesnokulturne aktivnosti, ki naj bi bile namenjene delovnim ljudem, kar na kratko “športna rekreacija*. Ker se ta naziv uporablja vse bolj pogostno, gotovo ne bo narobe, če na kratko pogledamo, kaj razumemo pod tem imenom.. Pri športnih ali sploh pri telesnokultumih .oblikah rekreacije gre predvsem za obnovo-moči. Svoje čase so športniki mislili, da si bodo z doslednim počivanjem naj- hitreje pridobili moči, ki so jih izgubili na športnem nastopu. V še večji veljavi je bila praksa, da se delavec, ki si je pri osem ali večernem delu močno utrudil, lahko le ob popolnem mirovanju docela odpočije! S študijem fiziologije dela in športa ter temu ustreznimi raziskovanji pa so prišli znanstveniki do drugačnih zaključkov. Že na podlagi preprostega poizkusa s tem, da so z enakomernim dolgotrajnim gibanjem močno utrudili določeno mišično skupino in potem zaposlili drugo, so ugotovili, da je povsem enaka zaposlitev drugih mišic vplivala na utrujene v veliko večji meri rekreativno kot počitek. Tako so s tem in mnogimi drugimi poizkusi dognali nenadomestljivo vrednost ustreznega gibanja pri obnovi moči in začeli priporočati delavcem najrazličnejše športne aktivnosti v prostem času in tudi med delom. Hkrati s tem so športnikom priporočali gojitev tako imenovanih dopolnili športov v času odmora, ki so ga • imenovali “aktivni odmor«. Razen tega čisto fizičnega • učinka športne rekreacije seveda ne moremo mimo blagodejnega- učinka takih aktivnosti ha živčevje in sploh duševnost posameznika. Le tako delavec do- cela obnovi svoje fizične in psihične moči in gre znova svež na delo. Dasiravno pri nas še nimamo zadostnih izkušenj in bomo morali počakati na strokovnjake, ki so že ali še bodo odšli v zamejstvo zaradi študija rekreacijskih dejavnosti, vendar že sedaj lahko damo nekaj ' najosnovnejših misli in napotkov o tem. Ce tako za povzetek znova pogledamo najpomembnejše oblike aktivnosti, ki jih bo treba razširiti v vse kolektive, ne moremo mimo teh: Prva je gojitev določenega športa v taki obliki, da udeleženci načrtno 'trenirajo in pozneje tudi tekmujejo; pri drugi hodijo v gore ali na izlete,, poleti plavajo in se kopajo, pozimi smučajo, kegljajo ali balinajo ali igrajo kako igro z žogo zgolj, za oddih in razvedrilo; pri tretji obliki delajo v času odmora obvezno in organizirano ustrezne vaje, ki jih usposobijo za nadaljnje . intenzivno delo, kar imenujemo proizvodna gimnastika. Da bi posredovali vsem tistim, ki vodijo aii bodo-vodili rekreacijo v delovnih kolektivih, vsaj osnovne napotke,- se bomo v prihodnjih' številkah dotaknili vsake od neštetih aktivnosti posebej. M. JEI.OCNIK Problemi športne rekreacije v ZDA Problemi športne rekreacije, o katerih zadnje čase vse več pišemo in razpravljamo, so tudi drugod po svetu predmet vedno bolj aktualnih razprav. S kolikšno resnostjo so se v mnogih industrijsko razvitih državah lotili vprašanja rekreacije delovnih ljudi, nam pričajo včasih že kar fantastične številke, ki so jih namenili za gradnjo novih športnih objektov, igrišč, parkov itd. Prispevek, ki ga tokrat objavljamo in ki govori o športni rekreaciji v ZDA, bo morda zanimiv prav zaradi tega, ker prikazuje, s kolikšno zavzetostjo in s kako široko zasnovano načrtno akcijo rešujejo vprašanja športne rekreacije sodobnega človeka Lani je bil v ZDA že 42. nacionalni kongres za rekreacijo, katerega se je udeležilo. 2500 delegatov (zastopali so vlado, komune, šolstvo, univerze, bolnišnice, vojsko in pristojno družbeno organizacijo, imenovano American Recreation Socie-ty). Razpravljali so največ o organizacijskih vprašanjih, o športnih parkih, programih, vodstvu in strokovno znanstvenem delu na področju športne rekreacije. ORGANIZACIJA REKREACIJE V ZDA Telovadna društva so se obnesla v ZDA samo pri izseljencih, pri Švedih, Nemcih in Cehih, vendar je njih dejavnost zaradi razmeroma nizkega števila pripadnikov skoraj brez pomena za ljudsko telesno kulturo. Isto velja tudi za športne klube; malo jih je in zajemajo le neznaten del prebivalstva. Spričo takega stanja leži vsa skrb za telesno kulturo, športno; rekreacijo in športne naprave na občinah. Značilno je, da krijejo mestne občine več ko pol-vieo vseh stroškov 51,6 °/o za. ljudsko rekreacijo. Letno izdajo v ZDA več ko 500 milijonov dolarjev za opremo in vzdrževanje vadišč za ljudsko športno rekreacijo. Zvezna vlada prispeva samo 5 “/o, ostala bremena nosijo občine in delno tudi zasebni krogi (8,1 »/o). GRADNJA NOVIH VADISC Pri ameriškem pojmovanju rekreacije gre v bistvu za to, da nudijo ljudem o prostem času primerno, privlačno in zdravo zaposlitev. Pri tem je zanimanje za športno področje rekreacije vedno večje. Nikjer na svetu ni toliko športnih parko^ kakor v ZDA, vendar jih še vedno primanjkuje. Potrebe pa bodo vedno večje, zlasti če upoštevamo dejstvo, da planirajo za leto 1985 ponovno skrajšanje delovnega časa. Zato je razumljiva skrb mestnih občin za zelene površine v mestih samih in za zaščito primernih površin v bližnji in daljni okolici. Tudi ljudstvo samo se zaveda velikega pomena športnih parkov. Zgodilo se je v nekem mestu, da so nameravali otroško igrišče spremeniti v prostor za parkiranje avtomobilov; matere z otroki so igrišče zasedle in ga stražile tako dolgo, da je občina svojo odločitev umaknila. V urbanističnih načrtih Neve Yorka oziroma njegove okolice je rezerviranih za potrebe rekreacije 250.000 hektarov zemlje, proračun za ureditev novih parkov in igrišč pa znaša'1,9 milijarde dolarjev. V nekaterih državah so že. pred desetletji sprejeli zakonske predpise o obvezni izgradnji vadbišč za telesno kulturo. Norma v Nemčiji določa 5 m2 površine igrišč na prebivalca, norma v ZDA pa 15 m2. Na 800 prebivalcev naj bi prišlo. normalno športno igrišče, na 2J00 prebivalcev igrišče za tenis, na 27.000 prebivalcev igrišče - za golf itd. Norme za plavališča so tako zračunane, da bi se lahko istočasno kopali 30/o prebivalcev določenega kraja. Ameriški poborniki za.rekreacijo kritizirajo te norme kot prenizke. Dodati pa je treba, (ia jih doslej še marsikje niso dosegli, zlasti ne v tistih mestih, kjer so izkoristili vse razpoložljive površine za zidavo. O PROGRAMU REKREACIJSKE DEJAVNOSTI Povedali smo že, da Američani ne razumejo pod rekreacijo samo športne dejavnosti, temveč tudi kulturne prireditve, družabne igre, ples, ročna dela in podobno. Vedno več pa je zanimanja za najrazličnejše' telesne vaje, zlasti od leta 1956 naprej, ko je predsednik Eisen-hower sklical konfernco o teles-in zmogljivosti ameriške mladine. Voditelji ameriške športne^ rekreacije opozarjajo na to, da tekmovalni šport ne pomeni najboljše rešitve, da si ne manjka krajevnih tekmovanj y baseballu, košarki, plavanju in atletiki. Anketa, ki jo je orgar niziral' B, Qlds med 61.254 .mladinci je pokazala, da si želijo v prostem času več iger in drugih telesnih vaj, ne pa toliko tekmovanja. Največ zanimanja je med Američani za vodne športe, za ribolov in kegljanje. Sta-, tistični podatki o priljubljeno- sti posameznih panog so naslednji: 1. plavanje 32 milijonov, 2. ples in ribolov 32 milijo-.. hov. 3. kegljanje 18 milijonov, 4. lov 16 milijonov, 5. baseball 11 milijonov, 6. golf 8 milijonov, 7. perjanica 7 milijonov, 8. drsanje 6 milijonov, 9. jahanje 5 milijonov, 10. tenis, odbojka in kotalkanje 4 milijone, ' 11. smučanje 3 milijone. KADRI IN RAZISKOVALNO DELO Za izobraževanje profesionalnega kadra za rekreacijo so organizirali na različnih akademijah in univerzah posebne študijske skupine. V ZDA je 75 kolidžev, na katerih prirejajo tečaje za rekreacijo in izdajajo diplome, Na nekaterih univerzah je rekreacija poseben predmet študiranja, na nekaterih pa Je povezana s študijem telesne vzgoje, zdravstveni vzgoje in pedagogike. Ameriški strokovnjaki si prizadevajo, da bj proučili in ugotovili, kaj vse je ljudem potrebno, katere telesne vaje in v kakšni meri. da bi preprečili kvarne posledice avtomatizacije in sploh modernega načina življenja. S tekmovalnim športom niso uspeli, za/ to propagirajo zlasti igre in druge privlačne telesne vale. Ameriški voditelji rekreacije poudarjajo vedno znova naslednja načela: 1. Mladina naj bo močna v duhovnem, karakternem in telesnem pogledu! 2. Otrokom je treba omogočiti. da se bodo lahko povsod varno igrali! 3. Prosti čas naj bo . nekaj, kar napravi življenje lepše! D. U. to nenehno ne krepi tudi s športom, ali kot se je zadnji čas že udomačila beseda z — rekreacijo. Dogodi se, da ob takšnih pomenkih o delitvi sredstev ozkosrčni gospodarstveniki trde, da sredstev pravzaprav ni moč dodeliti iz nikakršnega sklada, kajti: ob tem primeru bi bil prikrajšan sklad osebnih dohodkov; tega ne moremo knjižiti na materialne stroške in zato... je šport pastorek. Prav te dni pa. je vendarle po dolgem času prišlo pojasnilo, da lahko gospodarske organizacije dajejo iz sredstev sklada skupne potrošnje dotacije tudi športnim in podobnim organizacijam. O tem lahko odloča najvišji organ upravljanj* v gospodarski organizaciji, č* meni, da je to v skladu s potrebami podjetja in kolektiv*-Seveda tega denarja ni moč porabiti za osebne dohodke delavcev in uslužbencev, In da bodo v ta namen .izkoriščena sredstva koristno porabljena ter da se bodo bogato obrestovala, nam lahko pove le skop statistični podatek. Pred dvema letoma smo na primer v vsem našem gospodarstvu izgubili 5,232.000 delovnih dni zaradi: -- izostankov z dela, ker jo ljudje oboleli in —, večjih in manjših nesreč pri delu. Prav gotovo lahko trdimo, da bi se ti stroški zmanjšali, če bi si ljudje razgibali svoje telo, si nabrali moči tudi ob športni dejavnosti, skratka, če bi bila skrb za rekreacijo delovnega človeka vse večja in če bi za to namenili tudi več sredstev. . Možnosti so, torej izkoristimo jih. In hvalevredno je to, da so ponekod že začeli ups-rabljati določena merila pri izkoriščanju teh sredstev. Na občnem zboru podružnice ravenskih železarjev so se kulturniki pritoževali, da je dobil šport več sredstev kot oni. In odgovor je bil: več prizadevnosti so pokazali in če bo ta letos tolikšna, ne bodo sredstva nič manjša, temveč še večja. In k temu je bilo rečeno šs tole; • »Upamo, da se bomo ..letos končno lahko odločili za nastavitev športnega referenta, če ne v podjetju, pa vsaj pri paši sindikalni organizaciji. To se nam bo nedvomno obrestovalo.« V radeški Papirnici dobiva dotacije šest sekcij oziroma društev. Kako jih delijo? Pravijo, da takole: merilo za dotacije sekcij in društev ie aktivnost! To je spodbuda, in kdor bo prizadevnejši, bo dobil več! Torej poslej so odveč izgovori, da sredstev za šport in rekreacijo ni moč določiti iz tega ali onega sklada. Gre le za to, da jih bo debil več tisti, ki bo prizadevnejši. In športniki v podjetjih najbrž ne bodo na zadnjem mestu. P. D. SENCE, BETON IN AVTOMOBILI Enega izmed desetih kitolovcev je pokrila ledena odeja, tri stare korvete, katerih boke so bili popravili deset let poprej, so se na pol razletele. Zraven druge cistemske ladje je sedela znanstvena odprava z »Južnega križa-«. Uredili so si zasilne kolibe. Kapitan se je grel ob ognju, nekaj znanstvenikov in članov posadke pa je sedelo na ponjavah. V cistemski ladji je. ostal le telegrafist. Njegovi prezebli prsti so onemoglo pritiskali, na ročico brzojavnega aparata. Čeprav je njegove besede pošiljala v eter mrtva abeceda starega Morseja, so vse ladje več sto milj naokoli — obstale so pred ledeno oviro — čutile po telegrafistovih pozivih, da posadko z »Južnega križa« zapuščajo zadnje moči. Ob robu ledenega področja so že čakali »Haakon« in še dve norveški ladji ter »tValrus«. Telegrafist je nenehno sporočal: »Se vedno nas obdaja led. Smo na 66. stopinji in 21. minuti južne širine ter na S. stopinji in 6. minuti zahodne dolžine. »Južni križ« zadnjič kliče ladje na pomoč. Ali me slišite? Obdaja nas led na... »Južni križ« kliče vse ladje...« PIJANI KAPITAN JE STRELJAL Kapitan je tretji dan katastrofe izgubil živce in oblast nad seboj.. Dve steklenici ruma, ki ju je skoraj na du-šek izpraznil okoli dveh po polnoči, sta opravili svoje. V napadu histeričnega besa je zadnjega novembra zvečer izstrelil šest krogel proti posadki, ki se mu je izmikala, tako da ni nikogar zadel. Medtem ko so mornarji, ki so se pulili za zadnje kose hrane, bežali na vse strani v ledeni arktični mrak, so francoska znanstvenika in angleški meteorolog ždeli stisnjeni drug k drugemu in obupavali. Kapitanu sta stregla dva Norvežana. Pomagala sta postaviti šotore, v katere so se stisnili. Nihče ni hodil iz šotorov, edino zvezo z zmečkano ladjo in s telegrafistom na njej je vzdrževal Norvežan, ki je najbolje prenašal lakoto in mraz. Tretjega dne zjutraj je stopil v šotor v trenutku, ko so znanstveniki pili čaj, kapitan pa je sedel in skrival glavo v dlani. »Kapitan,« je povedal Norvežan, »tri ladje so se odzvale na pozive. Priplule so precej blizu, kakih 70 milj daleč od nas so, vendar se nam ne morejo približati. Vzdržujemo zveze s »Haako-nom« in z »Walrusom«. Kaj ukazujete?« Kapitan je molčal. »Prosim vas,« je rekel nazadnje,' ko je mornar že hotel oditi, »zlezite na ka- ko vzpetino in pokličite z megafonom vse ljudi k ladji. Surovega mesa, s katerim se zdaj hranijo, jim bo kmalu zmanjkalo. Če mislijo, da bomo ostali tu, naj me ne poslušajo.« »Razumem,« je dejal Norvežan in odšel iz šotora. KLICI SO BILI ZAMAN Bilo je četrt na štiri zjutraj, ko je z nepremične ladje odjeknil mornarjev glas: »Naj pridejo vsi, ki se lahko vrnejo. Imamo zvezo z več angleškimi ladjami, ki nas bodo rešile. Kapitan ukazuje trem ladijskim oficirjem, naj se s posadko vrnejo na ladjo. Ni še vsega konec« Na njegove klice je odgovoril le veter. Nikjer ni bilo videti ničesar. Telegrafist je proti jutru od utrujenosti zadremal na svojem stolu, Norvežan pa je ležal na tleh. Cele tri ure je bilo okoli ladje vse mrtvo. LED SE JE LOMIL Še preden so se proti jutru pokazali, skoraj vodoravni sončni žarki, so kapitan in znanstveniki skočili z ležišč. Na pogled nepremična, trdna ledena tla so se nenadoma premaknila. Strahovito je počilo. Šotor se je s palicami vred podrl na glave znanstvenikov in kapitana; nenadoma so začutili, da jim voda sega do kolen. Minuto kasneje pred njimi ni bilo več cisternske ladje, med devetimi preostalimi kitolovci se je le še eden obdržal na površini. Med šotorom in ladjami se je pokazala velikanska razpoka, skozi katero je vrela voda. Nekaj minut so še videli jambor cistemske ladje, potem pa je tudi ta izginil v valovih. Tisti trenutek je pritekel Norvežan h kapitanu:' »Led se lomi, ladje in kitolovci se potapljajo.« Zdanilo se je, okoli dve sto prezebajočih mornarjev, ki so spali kakih sto metrov dalje na ledu, je gledalo, kako so izginjali zadnji deli ladjevja. Kapitan in znanstveniki so pohiteli proti severu, za njimi pa so jo na drugi strani razpoke ubrali mornarji. Kaki dve milji so tekli kot iz uma, potem pa so obstali na kraju, kjer se je razpoka končala. DOMENEK REŠITELJEV Šestega marca je izgubilo življenje pod ledenimi gorami 13 članov posadke, okoli 200 izmed štiri sto, kolikor jih je bilo v celoti, pa jih je mrtvih ležalo naokoli. Lakota in strašen. mraz, ki je nastopil v prvih marčnih dneh, sta vrgla na led vse tiste, ki so še vedno dihali. Podoficirji in kapitan so ležali , sredi kroga. Norvežan je dan za dnem pobiral trupla in jih nosil v krog. V dveh dneh je izčrpani mornar obdal preostale na pol mrtve ljudi z zaščito, ki jo je sestavil iz trupel. Tako so bili kapitan, trije oficirji in kakih 100 preostalih mornarjev zaščiteni pred severnimi vetrovi. Nihče ni več mislil na rešitev. Sedmega marca zjutraj pa so se štiri ladje, ki so priplule na pomoč, sestale pred ledeno oviro pri Durbanovem rtu. Na »Walrusu« je kapitan Bland živčno hodil po krovu. »Nič več ne upam, da nam bo uspelo navezati stik z »Južnim križem«, mu je rekel telegrafist, kapitan pa je naročil, naj mlajši oficir pokliče ladjo »Ha-akon«. »To je že storil,« je odgovoril telegrafist, »vendar se nihče ne javi.« »Recite, naj še kliče!« Telegrafist je prikimal, potem pa je šel po ozkih stopnicah v notranjost ladje. Nekaj trenutkov kasneje je stopil mlajši oficir Radall v kapitansko kabino. Bland ga je vprašal, kako je s pozivi, Radall pa je le odkimal. »Nenehno kličemo, odgovora pa ni.« Vsi na ladji so čutili, kako je onstran ledene zavese nenehno pokal led. Že na 54. stopinji južne zemljepisne širine je mraz grizel v kosti. »Nekaj bo treba storiti,« je rekel kapitan Bland oficirju Randallu. »Čim-prej jih moramo najti.« Iztegnil je roko po zvočniku. Čeprav je bil na tihem prepričan, da se ne sme premakniti z mesta in da mora misliti na varnost svoje posadke, je ukazal, naj se skušajo prebiti do gostejših plasti na vodi. Popoldne se je odzval »Haakon«. Ladji sta bili dejansko komaj tri kilometre daleč druga od druge, pol ure kasneje sta se skoraj dotaknili z boki »NA MEJI BLAZNOSTI« Naslednji dan se je kakih 200 mornarjev s »Haakona«, »Walrusa« in z neke švedske ladje odpravilo s svojimi kapitani peš čez led proti severu. Prvih deset kilometrov odprava ni imela posebnih težav, proti večeru pa jih je. snežni metež prisilil, da so se utaborili pod šotori. Devetega marca je Norvežan položil v zaščitni zid iz človeških trupel še šest ljudi. Tudi on je bil že čisto pri kraju, ko je na obzorju, komaj dobro miljo daleč, zagledal človeške postave. Ali je bila norost ali trma, tvegati vse za nekaj človeških življenj? Plavajoča tovarna je bila vredna približno tri milijone funtov, posadko na njej je sestavljalo štiri sto ljudi. Kaj je gnalo kapitana Blanda? Kaj ga je pripravilo do tega, da se je odločil za tako nevarno pustolovščino? Ali mu niso njegovi oficirji nekajkrat svetovali, naj ne dela tega? Resnica bo verjetno ostala za vselej neznana. Ugotovili so le to, da so de^ setega marca okoli štirih zjutraj člani posadk s treh ladij našli kup mrtvih in na pol mrtvih ljudi. Reševanje je bilo težavno. Kakor pogrebci so mornarji v dolgi vrsti nosili na pol mrtve ljudi k svojim ladjam. Sredi marca zajame Antarktiko zima. Vremenske razmere so bile čedalje težavnejše, pod tri in pol metra debelo ledeno ploskvijo se je oblikovala nova plast. Štiri dni je omahovala dolga vrsta ljudi z žalostnim tovorom skozi metež in mraz proti jugu. Dan kasneje je umrlo na »Walrusu«i »Haakonu« in na švedski ladji še 30 mornarjev »Južnega križa«. Med njimi sta bila tudi dva znanstvenika, kapitan pa si je opomogel po 28 urah nezavesti. »Na meji blaznosti,« je rekel, ko si je opomogel in iz hvaležnosti objel kapitana Blanda-. NIKOLI V ŽIVLJENJU... Na prvi pomladanski dan je prispela iz Osla v London novica, da so rešili trideset mornarjev in kapitana »Južnega križa«. Kasneje je kapitan izjavil novinarjem: »V 36 letih življenja na morju mi ni bilo še nikoli huje. Videl sem, kako je v eni sami minuti umrlo po šest ljudi. Vsi šotori so bili prenapolnjeni. Le to vem, da je bilo tako mraz, da nam je koža pokala in so se odpirale rane. Bal sem se, da nas bo Antarktika pogoltnila vse do zadnjega.« Rešili so 70 ljudi. Londonski, new-yorški, južnoameriški, pariški, moskovski, japonski in norveški listi so na prvih straneh poročali o katastrofi. Nad tri sto žena je zaman čakalo na svoje može, ko so se ladje skozi meglo bližale londonskemu pristanišču. SKRIVNOST »GREENVILLA« V zapiskih o nesrečah na morju je posebno zanimiv primer »Greenvilla«. Zakaj je kapitan te ladje, potem, ko je dva dni obupano pošiljal radijske pozive, naj pomagajo njegovi nevarno poškodovani ladji, v trenutku, ko bi mu druga ladja lahko priskočila na pomoč, nenadoma nehal oddajati signale, kasneje, ko je grozila nevarnost, da se bo ladja »Greenville« vsak trenutek potopila, pa je vztrajno odklanjal izkrce-vanje? SREDI VIHARJA Veliki tovorni .parnik »Greenville« je plul 20. septembra 1953 pod liberijsko zastavo proti Liverpoolu. Zvečer ga je nenadoma zajel vihar, ki je divjal s hitrostjo 150 km na uro, valovi pa so bili do 20 m visoki. Posadka je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi ohranila ladjo, vendar 'je bilo besno morje močnejše, zato je telegrafist moral poslati ob 15.35 poziv na pomoč. Parnik »Greenville« je bil takrat 820 milj od irske obale. V bližini sta pluli dve ladji, »Ile de France«, ponos francoske mornarice, in vlačilec »Tur-moil«. Obe ladji sta prestregli klice SOS z »Greenvilla«. Na ladji »Ile de France« je bilo takrat nad 2000 ameriških turistov, ki so se vračali iz Evrope v Ameriko. Posedali so v kabinah in niso niti slutili, da je njihova ladja, četudi je njej prav tako grozila nevarnost, spremenila smer in odplula na pomoč »Greenvillu«. BREZUSPEŠNO ISKANJE Z RADARJEM Ob 16.05 je »Ile de France« sporočila »Greenvillu«, da je sprejela njen poziv, kmalu potem pa so dobile vse obalne in ladijske postaje njeno sporočilo, da plove proti »Greenvillu«. V prvi novici je sporočala ladja »Greenville«, da so se ji pokvarile naprave na krmi in da je vihar polomil kapitanski mostiček, drugo sporočilo pa je povedalo, da je tudi radijski oddajnik hudo poškodovan. Radiotelegrafist Thčodosine je obupano ponavljal: »Antene polomljene, baterije odpovedale. Uporabljam pomožno anteno.« Izvleček iz nadaljnjih sporočil in odgovorov: 17.06,Greenville: »Ali nas vidite na radarju?« 17.27, Ile de France: »Ne.« 17.33, Ile de France: »Vlačilec Tur-moil vam prihaja na pomoč.« 18.09, Greenville: »Pohitite, bolj h? bolj se nagibamo. Voda vdira v ladijski trup.« Ob 19.51 so radijski signali z »Greenvilla« utihnili, radar na ladji »Ile ds France« ni zaznamoval nobene lise, ki bi napovedovala položaj »Greenvilla"' Medtem je »Ile de France« uspo-stavila radijsko zvezo še z dvema ladjama, ena izmed njiju pa je po enourni prekinitvi dobila stik z -Greenvillom"' Medtem ko je ladja »Mapadore« odkrila »Greenville« že ob 22.22, to nikakor ni uspevalo radarju -Ile de France«, čeprav je imel najmodernejše naprave- Spored RTV Ljubljana za teden od 24. do 30. aprila 1961 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 24. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro; (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Simfonični plesi in rapsodije 8.40 Panorama zabavnih zvokov 9.00 Naš podlistek 9.20 Iz komičnih oper 10.15 Mala prodajalna plošč 10.40 Zbor Poljskega Radia 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Slovenske narodne 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Skladbe Janeza Komarja 13.50 Zvočni kaleidoskop 14.13 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske / poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši potniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na poti 18.00 Športni tednik 18.15 Glasbeno popoldne pri skladatelju in pianistu Janku Ravniku » 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba J9.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.45 Kulturni globus 21.00— 23.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Dunajski napevi 19.30 .Radijski napevi 20.00 Dve sceni iz opere Faust Ch. Gounoda 20.30 Utrjujte svojo angleščino! 20.45 Zabavni akordi 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila 25. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijjska šola za srednjo njo stopnjo 9.25 Boris Papandopulo: Con-certino za trobento in godalni orkester 9.40 Mariborski komorni zbor 10.15 Utrinki 10.40 Utrjujte svojo angleščino! 10.55 Sto taktov glasbe 11.00 Trije odlomki iz oper 11.30 Deset minut iz naše beležnice 10.40 Popevke se vrstijo 12.00 Poje Ljubljanski oktet 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Godalni orkester Emil Štern 12.45 Slovenske narodne 13.30 Zabavni potpuri 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Prerez Puccinijeve opere Madame Butterfly 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Delovni kolektivi čestita-. jo za Prvi maj 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Ludivig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duzu 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Alfred Scholz s svojim' orkestrom 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ob 15-letnici APZ v Ljub-Ij ani 20.30 Radijska igra 21.30 Alojz Srebotnjak: Glasba 2%a godala 21.43 Iz filmov in glasbenih revij 22.15 Cesar Franck. Komor-na ura 23.05 Zveneče kaskade 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek) DRUGI PROGRAM 19.00 Iz klavirskega cjkla CI-RANDAS brazilskega skladatelja Heitorja Villa-Lobosa 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Johann Nepomuk Hum-mel: Koncert za klavir in orkester v a-molu 20.30 Igramo za vas 21.30 Mednarodna radijska univerza 21.45 Orkester Kurt Edelhagen DELAVSKA ENOTNOST - štev. 16 — 26. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5,10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Orkester RTV Ljubljana 9.00 Jezikovnni pogovori 9.15 Za vsakggar nekaj 10.15 Jugoslovanski operni pevci v vlogah iz slovanskih oper 11.00 Romunska in bolgarska zabavna glasba 11.30 Za cicibane 12.00 Sopranistka Marija Gazvoda poje narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti 12.23 Prvomajski pozdravi ob zabavni glasbi 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Dve Beethovnovi sonati 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Orgle in orglice 14.40 »Ples kralja Matjaža« 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Plesni orkester Bert KSm-pfert 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 V domačem tonu 18.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Akademija ob 20. obletnici ustanovitve OF. 21.30 Orkestralna glasba 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino 19.15 Zabavni zbori 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Akademija ob 20. obletnici ustanovitve OF 21.30 Orkestralna glasba 22.00—22.15 Napoved časa, poročila 22. aprila 1961 27. aprila 5.00—3.00 Dobro jutro! 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz dežele med morjem in planinami. 10.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto 10.40 Blaž Arnič: Gozdovi pojo, simfonična pesnitev 11.00 »Lepo je v naši domovini biti mlad« 11.15 Reportaža o pohodu pionirjev Ob žici okupirane Ljubljane 11.30 Mali koncert lahke glasbe 11.52 Lepe melodije 12.00 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad 12.15 10 minut z Avseniki 12.25 Odlomki iz naših oper 13.30 Za praznik dela . .. 14.15 Heribert Svetel: Svobodna zemlja, kantata za dva solista, zbor in orkester 15.40 Miško Kranjec: Očka, kaj si mi prinesel? 16.00 Četrt ure z zabavnim zporm Sergija Rajnisa 16.15 Zabaval vas bo trio Dor-ka Skoberneta 16.30 Naši operni pevci za 1. maj 17.00 Poročila in reportaže o zaključku pohoda pionirjev »Ob žici okupirane Ljubljane« 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Šopek slovenskih samospevov in drugih kratkih skladb 18.30 Reportaža o ustanovitvi OF in njenem razvoju do današnjih dni 20.00 Partizanski miting 1961 20.45 V sonce bo hosta zapela 21.25 Bogo Leskovic: Domovina. Simfonija v enem stavku 22.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 22.47 Vilko Ukmar: Adagio in Allegro iz Drugega godalnega kvarteta 23.20 V plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.00 Pesem nas druži 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Bela Bartok: Leseni princ 21.00 S popevkami po Jugoslaviji 21.30 Zabavni orkester RTV Beograd PETEK SOBOTA NEDELJA 28. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Ralph Vaughan Williams: »OSE«. Odlomki iz scenske glasbe 8.30 Od polke do ealypsa 9.00 Naš podlistek 9.20 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Tri poloneze Friderika Chopina 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Kitara in vibrafon 11.00 Orkestralni odlomki iz italijanskih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Ob Sredozemskem morju 12.00 Pesmi iz Bosne in Sandžaka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Vedri zvoki 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Hitri prsti 13.45 Na Lomu • in drugod 14.05 Za šolarje 14.35 Naši naj mlajši solisti vam pojo 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 18.15 Lepe melodije 13.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kvintet George Shearing z godali 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 21.00 Aleksander Glazunov: Stenka Razin 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Koncert jugoslovanske komorne glasbe DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek! Tečaj za angleški jezik 19.15 Pevec Nat King Cole 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Trikrat petnajst 20.45 Ruski tečaj za začetnike 21.00, Novi posnetki — novi pevci 29. aprila 5.00—8.00 Dobro jutrot (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.25 Iz vsakega žepa nekaj 8.55 Za šolarje 9.25 Radi bi vas zabavali 10.15 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za klavir in orkester 10.40 Ruski tečaj za začetnike 10.55 Dve ruski popevki 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Priredbe Mladena Poza-jiča 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Josip Čerin: Lepa Mara 13.50 Operne melodije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Čestitamo za Prvi maj 16.40 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Majhni ansambli 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Na promenadi 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domač spored za soboto zvečer pred praznikom 20.25 Iz operetnega sveta 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI program 19.00 Iz operetnega sveta 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Zaplešite z nami! 22.00 Napoved časa, poročila 22.15 - 23.00 Posnetki s VI. internacionalnega jazz festivala v Sanremu 30. aprila 6.00—6.30 Nedeljski pozdrav 6.40 Veselo na pot! 7.15 Jakov Gotovac: Suita opere Morana 7.35 Ljubiteljem zabavne glaS' be 8.00 Mladinska radijska iSr? 8.40 Majhen koncert mladih filharmonikov iz Beograda 9.90 Naši mladi pevci zabavnfi glasbe 9.S0 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-mo' lu 10.00 Se pomnite, tovariši • • * 10.30 Novi posnetki Koroške^3 in Ljubljanskega okteta 11.00 Zvočna abeceda 11.30 Mariborski kolektivi Y domovih ob jezeru P1”1 HC Mariborski otok 13.30 Ob zvokih zabavne glasb® 14.15 Delovni kolektivi česti1.®' jo za Prvi maj 15.15 Adolphe Adam: Gisell®' balet v dveh dejanjih 16.00 Delavsko gibanje v svetu 16.20 Pozdravi iz Zagreba in Beograda 17.30 Športno popoldne 18.30 Perpetuum mobile ■ in h®” kaj drugih skladb Nice0" la Paganinija . 18.45 Dobri znanci z novih11 melodijami 19.30 Radijski dnevnik in šVoCt' na porčila 20.05 Koncert Invalidskega P®'7' skega zbora in Pihalne®8 orkestra LM 20.30 Jugoslavija leta 1961 21.00 Ob zabavni glasbi praznični predvečer 22.15—23.55 Plesni ritmi za v®8 DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koB' ceri 13.10 Popevke se vrstijo m 13.00 Napoved časa, poročila 1 komorne glasbe 14.15 Popoldanski operni K0*1 15.10—16.00 Od melodije d0 melodije 19.00 RTV Zagreb našim slušalcem za Prvi maj 19.30 Radijski dnevnik in Spot* na poročila „ 20.05 Bojan Adamič: NašeU‘‘lCr Ijepo mesto 20.30 Trije glasniki svobod^ ljubj a 21.15 veseli veter « 21.45 Skladbe za veliki zabav«* orkester O PODJETJU »MODELIT«, TOVARNI EMBALAŽE, OOMBOV IN GALANTERIJE 12 PLASTIČNIH MAS »Oh, že spet je šel gumb!« čestokrat vzkliknemo, ko nam ob zapenjanju ovratnika srajce odpade gumb. Jezimo se in* iščemo, kje bi dobili drug gumb. Morda se tedaj tudi vprašamo, kdo izdeluje in kje izdelujejo pravzaprav te gumbe. Sicer bi ob taki priliki bilo bolje, da ne vemo, kajti sicer bi padla pikra beseda tudi na proizvajalca. Toda prav je pa le, da izvemo, kdo je pravzaprav poglavitni proizvajalec gumbov in podobnih izdelkov v Sloveniji. Podjetje »Modelit« Kamnik, tovarna embalaže, gumbov in galanterije iz plastičnih mas je nastalo v današnji obliki novembra 1958 I. Zgodovina obratov, kjer je sedaj to podjetje, Pa je zelo pestra. Ze pred prvo svetovno vojno so tu razni nih galanterijskih izdelkov sodi pohištveno okovje in pisarniške garniture, ki jih izdelujejo v najrazličnejših izvedbah. Izdelki usnjene galanterije pa so predvsem ščitniki in podbrad-niki za kape. PCV embalažo ali embalažo iz polivinila pa UREZALI SO SE SAMI Podjetje »Modelit« je danes po videzu prav moderno urejeno podjetje. Ko gre laik skozi obrate, se mu zdi, da je nastalo šele pred letom in da je v njem polno novih strojev. V resnici pa je strojni park, razen nekaj izjem, precej iztrošen. Toda skrbne roke proizvajalcev »Modelita« so tudi starim strojem dale videz modernih strojev. Vse je lepo prepleskano, očiščeno in urejeno. Najzanimivejši pa je prav gotovo oddelek PVC embalaže. V njem je dolg in širok stroj z modernimi linijami in najbolj praktično povezavo delovnih operacij, za katerega bi sodil, da je bil najmanj za 30 milijonov dinarjev uvožen iz kake zahodne države. Toda ta stroj je delo domačih rok, rok proiz- vrednost proizvodnje letos znašala okoli 316 milijonov dinarjev (lani 224 milijonov) leta 1965 pa bo znašala že 682 milijonov dinarjev. Povprečje števila zaposlenih bo ostalo letos približno enako (183), kot je bilo lani. Leta 1965 pa bodo zaposlovali 219 delavcev. Iz tega vidimo, da računajo predvsem na izboljšanje organizacije proizvodnje, na večjo storilnost posameznilia in na izpopolnjevanje strojnega parka, ne pa na povečanje delovne sile. USPEHI TUDI DRUGJE Prav tako uspešno, kakor je gospodarsko življenje v podjetju, je tudi družbeno-politično življenje. Čeprav je kolektiv majhen in še ne povsem ustaljen, sindikalna organizacija 012 SKROMNEGA srečni in nesrečni zasebniki poskušali s pol industrijsko proizvodnjo najrazličnejših predmetov. Med obema vojnama so v teh obratih izdelovali biserne gumbe. Proizvodnja je bila včasih obsežnejša, včasih pa je skoraj zastala. Način proizvodnje je bil dokaj primitiven. Julija 1958 je nastalo invalidsko Podjetje »Tovarna gumbov Kamnik«. Tudi razvoj tega Podjetja je bil zelo neenakomeren. Šele deset let kasneje, se pravi z nastankom današnjega »Modelita«, je podjetje začelo občutneje rasti. PORAST PROIZVODNJE Kakor že naslov podjetja Pove, izdelujejo gumbe, plastične galanterijske izdelke, usnjene galanterijske izdelke in PCV embalažo. Gumbe izdelujejo iz galalita (domačega in uvoženega). V skupino plastič- tvorijo razne škatle, škatlice in zabojčki, ki jih predvsem prodajajo tekstilnim tovarnam za pakiranje njihovih izdelkov. Podjetje »Modelit«, ki zdaj zaposluje okoli 160 delavcev, je kakor rečeno doseglo največje uspehe in se afirmiralo v našem gospodarstvu predvsem v zadnjih letih. Gumbov so recimo leta 1960 izdelali za približno 55 “/o več kakor leta 1948. Plastičnih, galanterijskih izdelkov so izdelali približno osemkrat več, usnjenih galanterijskih izdelkov pa dvakrat več. Največji vzpon pa je dosegla proizvodnja PVC embalaže. Leta 1958 so izdelali samo 97.755 kosov, lani pa že 447.307 kosov te embalaže. Tudi vrednost proizvodnje je občutno naraščala, čeprav zaradi specifičnosti proizvodnje ne vselej v enakem razmerju s količino proizvodnje. vajalcev »Modelita«. Načrte zanj je naredil tehnični vodja podjetja. Posebnost tega stroja je, da združuje več posameznih strojev, ki so med seboj povezani tako po proizvodnih pripomočkih kakor tudi po delovnih operacijah. Doslej so stroje za izdelovanje PVC embalaže s pomočjo vakuma izdelovali vsakega posebej z vsemi pomožnimi napravami. Prihodnost obeta »Modelitu« še lepe uspehe. Posebnih investicij sicer ne bo, vendar pa nameravajo do kraja izpopolniti to, kar že imajo. Predvsem bodo izboljšali strojni park za izdelovanje gumbov, prav tako bodo izpopolnili strojni park za izdelovanje embalaže in galanterije in modernejšim strojem ustrezno organizirali tudi proces proizvodnje. Petletni načrt podjetja kaže, da bo recimo podjetju zelo veliko. zagotovilo, da bo razvoj pod- Dozdajšnji uspfehi in pa jetja »Modelit« v prihodnje iz zdravo jedro kolektiva dajejo leta v leto uspešnejši. Stroj za izdelovanje PVC embalaže (polivinlinih škatlic in škatel), ki so ga napravili po osnutku tehničnega vodje proizvajalci »Modelita« sami dobro dela. V preteklem letu so prizadevno sodelovali pri sestavljanju novega pravilnika o nagrajevanju, s katerim bo debtev osebnega dohodka občutno spodbudne j ša in bolj koristna za še večji gospodarski razvoj podjetja. Lani je sindikalna organizacija omogočila svojim članom ugodnejši oddih na morju. Nekateri sicer menijo, da je njihov počitniški dom predaleč in da prehrana ni. bila zadovoljiva. Letos bodo zato opustili svoj dom in poiskali druge možnosti. Med uspelimi akcijami sindikalne podružnice velja omeniti zlasti krvodajalsko akcijo in praznovanje Dneva žena. Sindikalna organizacija tesno sodeluje tudi s precej delovno mladinsko organizacijo in pa s posebnim odborom, ki ureja probleme žena, ki jih je v tem Novi avtomat za rezanje gumbov, ki so ga dobili iz Zahodne Nemčije PO DJETJE M, m TAMOV AM. P R 01Z V A JA L C E M IM l! SLE Ž B E M C E M iwr mn LAHKO TUDI VI URESNIČITE IiANIKA.'KRANJ tovarna plemenitih jekel proizvaja brzorezno orodje Velika vzdržljivost in niz k e cene! rezkarji iz kvalitete »Elomax« strugarski noži spiralni svedri krožne žage in segmenti hladno rezanje kovin za • t Vsem delovnim ljudem postojnske občine želimo ob občinskem prazniku še veliko delovnih uspehov v prihodnje Gozdno gospodarstvo Postojna DELAVSKA ENOTNOST — štev. 16 — 22. aprila 1961 \ ŠAH S A H • S A H »■Skala, ki se vzpenja na- je razumno razdelil v skupine vpidno v nebo, se imenuje po petdeset ljudi in vsaka od Orlova glava!-« njih pride na vrsto po vnaprej , »Od kod to ime?« določenem redu. »Zatisnite oko in opazili Kra? odlikuje dobra krčma, boste nekakšno silhueto orla z ki se ie ugnezdila na levem razpetimi kreljutmi! No, tam bregu bistrega potoka. Za raz-so imeli partizani med vojno igranost družbe, za žogo in za svoj bunker. Nihče jim ni perjanico poskrbe prostorne mogel do živega!« Res, skala je nepristopna jase, ki so raztresene vzdolž vijugave poti. Uro hoda od vseh strani. Le spretni plezal- VifOarja si obiskovalci lahko ci so jo lahko premagali. Ne- %qle^° Partizansko bolnico. . A ^ nov 'n n vtrtmrmn 0'id vt n c sn Ifii - daleč od nje raste prastara tisa. V njenem zatišju so se sestajali svobodoljubni uporniki proti Napoleonu, ki je vandral tod okoli s svojimi hordami. . Sicer pa pogumnejši naskakujejo Krim in njegovo skalnato pobočje, ki je zlasti vabljivo za ljubitelje alpinizma. V Iški je vedno dosti obiskovalcev. Bližnja in daljna In še marsikaj je bilo, kar okolica Ljubljane je že vajena je v pomenku razživljalo 50 kratkega oddiha v gozdovih obiskovalcev, članov delovne- onstran barja. Kaže pa, da se ga kolektiva »Tiskanine« iz tudi ljudje iz oddaljenejših Kranja, ki so se namenili mi- krajev približujejo Iški in nje-nulo soboto v Iški Vintgar. V nim naravnim lepotam. Skupi- na iz »Tiskanine« obljublja, da bo napotila tja tudi druge skupine iz svojega kolektiva. Ko .pa bo zgrajeno kopali-. njegovi tesni so se zadržali v pozen večer. Vintgar ni daleč od Ljubljane. Zavoljo tega ga lahko uvrstimo med izletniške točke, šče — voda ima razmeroma ki so dostopne kolesarjem, ce- majhen padec in je doktij pri-lo pešakom. Naši znanci so sp merna za zajezitev — verjetno seveda pripeljali na cilj z lastr že letos, ko bo do kraja ure-nim avtobusom. Kakopak! jena in razširjena cesta, po-»Tiskanina« ima svoj prevozni tem bo nemara še toliko več vark, ki je preko mere zapo- obiskovalcev, več delovnih koden čez teden. Izkoriščen pa lektivov, ki se bodo odločili, ja tudi v soboto in v nedeljo, da prežive svojo nedeljo v Kolektiv — 2000 članov — .se Iškem Vintgarju. c_ "5- ? ■? ifep: C. c. 'Z h I mfuiAivPf — - RAZVOJNE STOPNJE — Torej, to je vaša rodbinska galerija? — Da, mojstrska dela: moj stari oče, moj oče in tu na kraju — jaz! Zadnjič smo se nežno sie-čali z dvema novima, pa sila uporabljivima šahovskima pojmoma: bočnim udarom in začasno žrtvijo zaradi stopnjevanja pozicijske prednosti. To bo še velikokrat, seveda v drugačni obliki, ker bodo tudi "pozicije drugačne, tema naših sobotnih šahovskih »razgovorov«. Tedaj bomo že stari znanci, ki se bodo zavedali, da utrjevanje pridobljenega znanja samo koristi in vodi k novim uspehom. Beli: Ke3, Lf8, Pa5, b.3, c4, e5, g4, h3 (8). Črni: Kg3, Le6, Pa7, b7, c5, f7, g5, h7 (8). Tokrat se bo naš »razgovor« sukal okoli tako imenovanega pata. Izraz za prijatelje našega kotička ni nov. Pod njim si predstavljajo situacijo na šahovski deski, ko boljša, močnejša stran — navadno v zelo preprosti končnici, recimo dame ali Lilljavc: ----„ • igra v jezi, ker se nasprotnik še ni vdal, tako neoprezno, da šibkejša stran nima s kraljem nobene poteze, pa tudi šaha (in mata) ne. Res, to je ena vrsta, pata. Obstaja pa še druga, prikazana na današnjem diagramu. Gre za tolikšno pozicijsko premoč, običajno pri enakem materialu, ko nadigrana stran kratko in malo nima kaj igrati, ker vodi vsaka možna poteza v neizbežen poraz. Kaj vidimo na prikazanem diagramu? Črni kralj je prodrl globoko v bele okope, njegova kmeta na c5 in g5 učinkovito zadržujeta napredovanje bele kmečke mase, lovec je gibljiv in vrh vsega ima črni na voljo še nekaj potez s kmeti. Nasprotno pa beli lovec »strelja« v lastne kmete (zapomnite si, da ni dobro postavljati kmetov na polja svojega lovca), kmetje so negibni. Kaj naj igra? Velike izbire ni. Poteze s kraljem na d2, d3 in e2 vodijo po Kf4 k izgubi kmeta na e5. Če Ke4, potem Kf2 in po edini možni beli potezi Ld3-h6 in beli lovec mora, ker ni druge izbire, po diagonali bj-h7 nazaj, se pravi, da izgubi beli najprej kmeta na h3 in potem še na g4 s skorajšnjim koncem. Preostane samo še Ld3, z napadom na črnega kmeta. Najpreprosteje je, če gre črni kralj kar na nabiralno akcijp, ki mu prinese višek kmeta in po tehnični realizaciji, ki ne terja posebnih naporov, gladko zmago. KOPRODUKCJJA Bela krava daje mleko, črna pa kavo. In obe skupaj? BREZ BESED OBVESTILA BRALCEM Uelavska enotnost mora biti kot glasilo Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije prav gotovo najtesneje povezana z vsemi osnovnimi sindikalnimi organizacijami in sindikalnimi sveti. Žal marsikje ni pravega odnosa do našega lista. Nekatere sindikalne podružnice in sveti se premalo zavedajo, da je Delavska enotnost njihov list in da je Delavska enotnost njihovo najmočnejše propagandno sredstvo pri izvajanju vseh akcij. Lahko pa rečemo, da so prava izjema glede tega sindikalne organizacije na Gorenjskem. Vso pobudo je prevzel okrajni sindikalni svet. Uspelo jim je, da so pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju ustanovili dopisništvo za vso Gorenjsko, hkrati pa tudi podružnico uprave Delavske enotnosti, ki zlasti skrbi za širjenje lista. Uspehi so se kmaiu pokazali. Lani novembra je bilo recimo v Kranju samo 865 naročnikov, zdaj pa jih je že 1242. V vsej Gorenjski je zdaj nekaj več kot 3000 stalnih naročnikov, prizadevni sindikalni delavci pa zagotavljajo, da bodo do konca leta pridobili vsaj še 1500 novih naročnikov. To zagotovilo bodo prav gotovo uresničili, saj so zgledu prizadevnega Kranja sledili vsi ostali gorenjski občinski sindikalni sveti, zlasti še Jesenice in Tržič. Da se Delavska enotnost tako uspešno širi na Gorenjskem, ni naključje, temveč posledica spoznanja vseh sindikalnih delavcev, da je njihova Delavska enotnost najboljši sodelavec pri vseh prizadevanjih sindikalnih organizacij. Prepričani smo, da bodo zgledu Gorenjske sledili tudi ostali naši kraji. PONUDBE: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE — NOVO MESTO — lahko odstopi v času do 15. junija nekaj praznih sob (dve z dvema, ena s tremi, štiri pa s petimi ležišči) v svojem domu oddiha v Piranu. Dnevna oskrba 700. Podrobnejše informacije na upravi. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO — nudijo lepo število sob po ceni 200 din. Hrana v gostinskem podjetju. Turistično društvo opozarja na lepe izletniške točke — Javorje, Stari vrh, Visoko. ' ČLANI SINDIKALNE PODRUŽNICE — REŠEVALNA POSTAJA PTUJ — so si sami izdelali počitniško hišico, ki bi jo zdaj radi pridružili kakšni počitniški skupnosti ob morju. Obenem bi se radi včlanili v skupnost. ZAMENJAVA: RAVNE NA KOROŠKEM — zamenjujejo v času letne sezone kočo pod Uršljo goro in planinski dom na Peci za ustrezno število ležišč kjer koli ob morski obali. CELULOZA MEDVODE — zamenjuje prijetno letovišče z 20 ležišči na Jelovici za enako število ležišč ob morju. POVPRAŠEVANJE: 90 ČLANOV SINDIKALNE PODRUŽNICE OLO MARIBOR — želi v letošnjem letu preživeti vsaj del svojega dopusta ob morju. Katere počitniške skupnosti ali domovi oddiha jim lahko odstopijo nekaj ležišč? BORZA ZA ODDIH — opozarja vse delovne kolektive in posameznike, naj še naprej pošiljajo svoje želje, ponudbe in povpraševanja na njen naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Kopitarjeva 2. BREZ BESED BREZ BESED BREZ BESED