LANSKE TEŽAVE SE PONAVLJAJO
Plačanih gnojil še ni
Vprašanja o oskrbi z gnojili poslušajo v Kme-tijski zadrugi Ljubljana praktično vsak dan. To je tudi razumljivo, saj je čas za uporabo že tu in kmetje gnojila potrebujejo, če hočejo pripraviti zemljišča za pomladansko setev in sajenje. Lan-skoletne izkušnje niso najboljše in bojazen kmetovalcev je upravičena, saj so v zadrugi dobili gnojila prepozno in ga niso imeli praktič-no več za kaj uporabiti. Vzrok temu so bile različne omejitve in administrativni ukrepi na zvezni ravni, kar pa povzročajo velikansko ško-do, saj kmetijstvo ni industrija, kjer je pomanj-kanje repromateriala moč nadoknaditi s kasnej-šim delom v nadurah. Vsa potrebna gnojila morajo biti zagotovljena pravočasno! Tega se zavedajo v KZ Ljubljana in skušajo narediti vse, da se ne bi ponovila lanska praksa, vendar se boje, da vendarle ne bi prišlo do težav. »KZ Ljubljana je letos skušala narediti na tem po-dročju čim več in tako zagotoviti vsa potrebna umetna gnojila. Po podatkih, ki jih imamo, smo celo na boljšem kot marsikje drugje, ker smo se akcije lotili pravoiasno in na več straneh, ven-dar ne bomo prepričani v uspeh, dokler ne bomo videli vseh gnojil v naših skladiščih. Pri obljubah in pogodbah za gnojila se nam je lani zataknilo, nočemo, da bi se letos to ponovilo«, pravi direktor KZ Ljubljana dipl. inž. Jože Tanko.
»Mi smo gnojila že plačali, če pa jih bomo tudi dobili, bomo videli v nekaj dneh. Po skle-njenih pogodbah in plačilih imamo do danes zagotovljenih najmanj 80 odstotkov umetnih gnejil. Gnojila bomo dobili od Ine iz Kutine, iz Tovarne dušika v Rušah in iz uvoza. Skrbi nas, ker dobave že kasnijo in to kljub natančnim določilom v pogodbah«.
Precej boljši položaj je pri sredstvih za zašči-to. Sredstva za zaščito krompirja in koruze itna KZ Ljubljana že v skJadiščih in za to so kmeto-valci lahko brez skrbi.
Skrbi pa povzročajo kmetom in KZ Ljubljana kot njihovim oskrbovalcem pomanjkanje se-men. Posebej pereče je vprašanje pomanjkanja semenske koruze. Ljubljanska Semenarna z ob-ljubljenimi količinami semenske koruze kasni in jih še ni dobavila kljub številnim zagotovilom. Kmetje se tudi v tem primeru bojijo, da bi se ponovil lanski način oskrbe, ko so semensko koruzo dobavili prekasno.
V akcijo, da bi zagotovili vsa potrebna gnojila in zaščitna sredstva pa tudi semena se je vključil
tudi občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in oskl-bo, saj bi zakasnitve ali motnje v doba-vah lahko povzročile znatno škodo kmetijstvu in poslabšale oskrbo Ljubljane. Kmetijska zadru-ga Ljubljana je precej naredila za izboljšanje oskrbe s kmetijskim repromaterialom tudi s tem, da je zgradila in uredila ustrezna skladišča v predelih, kjer je močna kmetijska proizvod-nja. Lani so zgradili skladišče za oskrbo z repro-materialom na Dobrovi, letos aprila pa bodo odprli takšno trgovino tiidi v Polhovem Gradcu. Urejena oskrba pa je že na Peruzzijevi in na Škofljici.
Ljubljanske mlekarne oziroma KZ Ljubljana so zabeležile pomemben korak k spodbujanju pridelovanja mleka. Kmetom so namreč za vsa-kih 10 litrov mleka, ki so ga pridelali, dali 1 kg krmila zastonj. Takšna poteza KZ Ljubljana oziroma Ljubljanskih mlekran je naletela na zelo ugoden odmev med kmetovalci, zato si prizadevajo poiskati še dodatna sredstva, da bi na tak način še bolj spodbudili mlečno proi-zvodnjo.
MILOVAN DIMITRIČ
podlagi svojega programa naredila načrt za eko-nomsko utemeljeno naložbo v zasebno kmetijo, ki so jo potem izvedli. Zaradi hitrejšega uresni-čevanja te naložbe in proizvodnje je vse to premostitveno kreditirala hranilno kreditna služba, dokler niso dobili deleža posojila pri banki. Tak način pa sedaj očitno ni več mogoč, saj je zadruga oziroma kreditno hranilna služba dala premostitvena posojila, bančnega denarja pa ni več.
Pol leta čakanja za »ne«
Za lansko leto je pospeševalna služba izdelaia načrt naložb za organizirano kmetijsko proi-zvodnjo v predraiunski vrednosti 34 milijonov. Od tega bi morala na podlagi samoupravnega sporazuma prispevati banka 10,7 milijona, kmetijsko Živinorejska skupnost 527 tisočakov, hranilno kreditna služba pa štiri milijone. Za-htevek so banki predali že v začetku avgusta lanskega leta. Strokovne službe banke so zahte-ve pregledale in načelno tudi odobrile, v januar-ju (torej po šestih mesecih! pa so sporočili KZ Ljubljana, da je program odložen za nedoločen čas. Lani bi morali vložiti 34 milijonov dinarjev, tako, da bi vložili kmetje v TZO Grosuplje 7,8 milijona, v TZO Dobrunje (Moste-Polje) 10,6 milijona in v TZO Vič 15,7 milijona dinarjev.
Lastne udeležbe kmetov bi bilo pri tem malo manj kot 19 milijonov, torej 56 odstotkov na-ložb.
V tem letu je pospeševalna služba tudi že izdelovala program naložb za organizirano lune-tijsko proizvodnjo in je zbrala podatke, da bi potrebovali po predračunu vsaj 40 milijonov dinarjev. Banka naj bi dala 16 milijonov, kme-tijsko živinorejska skupnost 200 tisočakov, hra-nilno kreditna služba pa 8 milijonov. Te naložbe so namenjene povečani pridelavi mleka, mesa in zelenjave.
Načrtovanih 40 milijonov bi vložili kmetje tako. da bi v TZO Grosuplje vložili 7 milijonov, v TZO Dobrunje 14 milijonov in v TZO Vič 19 milijonov dinarjev. Od tega bi morali kmetje dati sami 16 milijonov. Vse to pa je sedaj le lep načrt, saj bančnih posojil ni. Brez njih pa seveda načrtov ne bo mogoče uresničiti in to pomeni, da kmetijstvu kljub vsemu poudarjanju, kako je pomembno, slabo kaže. Brez posojil ne bo mo-goče doseči napredka kmetijstva, saj v vseh deželah po svetu razvoj kmetijstva in samo kmetijstvo država močno podpira z različnimi posojiii in olajšavami, pri nas pa le govorimo. Kmetje sami iz lastnega žepa ne zmorejo plačati velikih naložb.