LETO VIII. — ST. 13
KRANJ, "26. MARCA 1955
GLAS GORENJSKE
Razponi
Veliko smo razpravljali — dasi še premalo - in prav tako pisali, io novem načinu nagrajevala delavcev v gospodarstvu in o novem placnem sistemu sploh. Okrajne komisije za plače, so več ali manj uspešno sodelovale s podjtvji pri uveljavljanju novega p ac-nega sistema, ki si je ponekod teže, ponekod laže, vendar zanesljivo utiral svojo pot. Manj aktivne, oziroma nezadostno podkovane z dejstvi pa !so bile komisije za tarifne pravilnike v posameznih podjetjih, la, reki bi, nepripravljenost teh komisij, se j'e tudi ponekod zrcalila v zgrešenih pojmovanjih novega plačnega sistema v delovnih kolektivih, ki je dobilo svoj epilog v izenačevalnih težnjah, ki so ravno tako škodljive kot pojavi v tistih podjetjih', kjer so videli bistvo novega plačnega sistema v tem, da se bodo povečale piace linearno predvsem uslužbencem v podjetju in morda še kakemu obratovodji ali preddelavcu.
Novi način nagrajevanja, ki pomeni šele začetek urejevanja in vsklajevanja plačnega sistema pri nas, lima za cilj povečati delovno storilnost v naših podjetjih in tako dvigati življenjsko raven. Da smo se tega problema (kar najresneje lotili, nam dokazuje tudi zvezna Ko-misijja za proučevanje delovne storilnosti, ki je bila ustanovljena te dni.
Sistem, kakršnega so uvedli nekateri delovni kolektivi, oziroma komisije za sestavo tarifnih pravilnikov v podjetjih, pri razpravi o tem. komu povišati tarifne postavke, je bil od vizije za plače in prav tako otfmnožičnih organizacij, obsojen kot nepravilen. Nekatera podjetja so namreč zvišala tarifne postavke vsem uslužbencem v podjetju, več ah manj linearno, medtem ko niso zagotovi« delavcem v tarifnih pravilnikih s prejemki, zadostne spodbude za povečanje delovne storilnosti. Nihče nima nič proti povišanju prejemkov vodilnim uslužbencem v poletju, saj to fcmer z novim plačnim sistemom tudi zasledujemo. Vendar je povišanje tarifnih postavk vodilnim uslužbencem utemeljeno le takrat, če so dane le tistim vodi'n.m ljudem v podjetju, od katerih savlsl
neposredno večja ali manjša proizvodnja.
Komisija za plače v gospodarstvu, je zato pravilno ukrepala, ko je zmanjšala nekatere tarifne postavke, predvsem podjetjem tekstilne industrije, kjer so bili razponi v prejemkih med vodilnimi uslužbenci in delavci le preveliki. Ker, kaj bi se lahko v nasprotnem primeru pripetilo?
Slej ko prej bi se izvedelo, kakšne plače dmajo posamezni delavci oziroma vodilni uslužbenci v posameznih podjetjih. Prevelike razlike bi bile prav tako med posameznimi (industrijskimi panogami. Vse te neskladnosti pa bi nedvomno povzročile fluktuacijo delovne sile ne le med posameznimi podjetji, temveč tudi med uslužbenci državne uprave in uslužbenci v podjetjih, kar bi bilo nadvse gospodarsko škodljivo.
Kljub jasni orientaciji o plačah višjih strokovnih uslužbencev in o plačah ostalih administrativnih uslužbencev, ki so jo dobili direktorji na nedavnem posvetovanju na OLO Kranj, pa po nekaterih podjetjih še niso popravili »začetniških napak« v tarifnih pravilnikih. Sicer so nekatera tekstilna podjetja res povečala urne postavke visoko kvalificiranim delavcem, vendar predvsem zato, da bi s porastom urne plače pri teh delavcih lahko upravičili nesorazmerno visok dvig plače pri vodilnih uslužbencih. Tudi pri vzklajevanju plač uslužbencem v podjetjih s plačami uslužbencev v državni upravi gre teže, posebno tam, kjer so uslužbencem v prvotnem osnutku tarifnega pravilnika predvideli previsoke plače. Delo sindikalnih organizacij in delavskih svetov po podjetjih pri sestavljanju tarifnih pravilnikov torej še ni končano in ne bo končano vse dotlej, dokler ne bodo odstranjene tudi nepravilnosti.
Le z realnimi tarifnimi postavkami, ki bodo zagotovile predvsem strokovnjakom — z normami in njih preseganjem pa prav tako tudi delavcem — take prejemke, ki bodo v zadostni meri stimulirali proizvajalce, bomo z novim plačnim Sistemom dosegli tisto, kar si vsi želimo — dvig življenjske ravni.	I. AUSEC
11 mlinov za družbene orgiilie
Okrajni odbor SZDLS za Gorenjsko je sprejel svoj proračun za tekočo leto - Skrb za društven« življenje na Gorenjskem
Pred nekaj dnevi je sekretariat Okrajnega odborla Socialistične zveze za Gorenjsko razpravljal o svojem proračunu in sprejel določene zaključke. V svojem proračunu je SZDL predviđala najpotrebnejše dotacije posameznim organizacijam na področju Gorenjske, s katerimi bo skušala pokriti najnujnejše izdatke. Ker je program vseh družbenih organizacij in društev zelo obširen, so v proračunu predložena le tista dela, ki so vezana na večje materialne potrebe. Poseben poudarek v proračunu je namenjen onim organizacijam, ki so v današnji stopnji našega družbenega razvoja najbolj pomembne. V okrajnem proračunu so upoštevana le najnujnejša sredstva za delo okrajnih vodstev posameznih Organizacij ter dejavnost, ki je širšega značaja in presega okvir posamezne komune. Načelo pa je. da bo težišče vsega ustvarjanja
v komunah in bodo zato le-te morale poskrbeti za potrebna sredstva.
Delovni načrt Okrajnega odbora SZDL je bil sestavljen n: temelju široke razprave z vsemi okrajnimi vodstvi družbenih organizacij z Gorenjske. Med drugim je OO SZDL sprejel sledeča načela: da bo skrbel, da bodo sredstva, ki jih v te namene daje družba, čim bolj koristno porabljena in sicer v tiste namene, ki so v skladu z našim družbenim razvojem; odpraviti je treba stihijsko dotiranje posamezrjih organizacij ne glede na njihovo aktivnost, množičnost in kvaliteto dela. Nov način delitve sredstev pa predstavlja nagrajevanje za opravljeno delo, kar bo rodilo nove pobude za delovno ustvar-j alnost.
Sredstva bo delila posebna komisija, ki bo v ta namen po-stavljena pri OO SZDL, razen tega dela pa bo komisija tudi skrbela za pospeševanje dejav-
nosti organizacij in društev. Komisija bo poskrbela, da bodo sredstva dodeljena izključno po načelu aktivnosti v okviru delovnega načrta okrajnega odbora SZDL.
Za zagotovitev pravilne uporabe sredstev, ja okrajni odbor SZDL razdelil posamezne organizacije v dve kategoriji in sicer v I. skupino vse politične organizacije, v II. pa ljudsko prosvetna in športna društva.
fo useiiue
V ZAČARANEM KROGU
NOČ IN 12,5 ODSTOTKA Seznam nagrad
IZ BEUGNJSKIH BUNKERJEV
Od petka do petka
Delavski razred in kultura
O kranjskih smučarjih
Zabavna stran
S SEJE LOMO JESENICE
Pavšalno obdavčenje se je obneslo
Na četrtkovi seji Ljudskega odbora mestne občine na Jesenicah so razpravljali o pavšalni obdavčitvi gostinstva in obrti, določitvi odstotka povišanja, oziroma znižanja plačilnega sklada do 5% za trgovine, gostinstvo in obrtne obrate ter o nekaterih drugih vprašanjih.
Ker je pavšalno obračunavanje manjših obrtnih delavnic enostavnejše, je LOMO Jeseni-
ce sklenil, da v letu 1955 preidejo med pavšalne obdavčen-ce državnega sektorja tudi nekatera obrtna podjetja z manjšim prometom. Tak način obračunavanja precej poenostavlja obračun dohodka. Za osnovo so vzeli promet, do 20 milijonov din. Od 14 obrtnih podjetij je prišlo v poštev za tak način obračunavanja 9 obrtnih organizacij.
Zel v preteklem letu je bilo nekaj manjših obrtnih delavnic pavšalno obdavčenih in se je pokazalo, da to omogoča enostavnejše poslovanje.
V gostinstvu pa bi bili razen hotela »Pošta« in restavracije »Triglav« vsi ostali obrati pavšalno obdavčeni. Na osnovi stanja v obrtništvu na območju Jesenic ter izkušenj v preteklem letu, je ljudski odbor prav • tako sklenil pavšalno obdavčiti-vse obrtne obrate zasebnega sektorja, ki so samo uslužnost-nega značaja, ne glede na to, če Zaposliuj ej o ftiud,i tujo delovno silo. "Po telm predlogu bo na Je-senich pavšalno obdavčenih 66 zasebnih obrtnikov.
Na seji je odbor z odlokom potrdil tudi zaključni račun o izvršitvi proračuna LOMO Jesenice za (leto 1955 ter imenoval komisiji za odmero dohodnine samostojnih poklicev in za dohodke od premoženja. Poj.
Izvolili so delegate
Pretekli torek je bil v Kranju plenum krajevnega sindikalnega sveta, na katerem so razpravljali o novi platni politiki in o sodelovanju sindikatov pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov. Razen tega so tudi izvolili delegate za kongres Zvetze sindikatov Jugoslavije.
Mengšani in Moravčani samostojni
Dve novi komuni
Po*ebnost ene fe Umeiijšivo, druge pa obrtništvo
Medtem ko so bile razprave in debate o komunah v radovljiškem in kranjskem okijaju zaključene že ob Novem letu — so potekale razprave o teritorialni razmejitvi, obsegu in številu komun, v okraju Ljubljana - okolica še do nedavner ga. Razprave pa niso potekale med prebivalstvom. ampak predvsem na Okrajnem iniciativnem odboru za osnovanje komun.
Končni rezultat tega je bilo dejstvo, da se Mengeš in Moravče oddvojita od Domžal in postaneta samostojni komuni.
Kako je prišlo do tega?
Verjetno bo najtehtnejši argument ta, da bi bila prvotno mišljena domžalska komuna
precej preobsežna — razen tega pa bi morali dati krajevnim svetom preveč polnomočja in bi torej ostali skoraj na rangu današnjih občin. To bi seveda ne pomenilo korak naprej v razvoju našega družbenega u-pravljanja, ampak ostati na istem. Morda bo držalo do neke mere tudi to — kot mi je dejal tajnik ObLO Moravče — da je Okrajni iniciativni odbor za formiranje komun le upo števal želje prebivalstva — posebno Moravčanov, ki so_ med vojno toliko žrtvovali in se tako enotno brili v NOV.
Sicer pa kakorkoli že, gotovo je, da bosta ti dve novi komuni nedvomno imeli večji po' litični, kot pa — vsaj zaenkrat — družbeno gospodasiki efekt, saj bosta zaradi svoje majhnosti, predvsem pa zaradi slabih ekonomskih, o-^nov, precej izjemni komuni.
Poglejmo!
Komuna Moravče bo obsegala le ozemlje bivše občine, kajti zaenkrat se še ne ve, če bodo na željo prebivalstva spadal1! sem tudi zaselki: Ribče, Velika vas, Križ itd.
Po površini bo merila 5878 ha in imela 2560 prebivalcev. Narodni dohodek te komune bo znašal le 81 milijonov — od tega iz kmetijstva (čeprav je v
39. seja LOMO Kranj
Kranj, 25. marca.
Dane9 popoldne se bo zbral na svoji 39. redni seji Ljudski odbor mestne občine v Kranju, ki bo razpravljal o Odloku o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve. Razpravljal bo tudi o ustanovitvi mlečne restavracije, gostišča Zadružne mlekarne (sicer nekoliko pozno), ker mlečna restavracija že uspešno posluje; prav tako pa bodo tudi razpravljali o ustanovitvi Komunalne banke v Kranju.
Iz Kamnika
Finančna inšpekcija pni LOMO Kamnik je bila ustanovljena lani v avgustu z namenom, da pregleda finančno poslovanje industrijskih, obrtnih in drugih obratov. Njeno delo je bilo u-spešno in koristno. Marsikje so nastali zaradi raznih pomanjkljivosti in površnosti zaostanki. Skupno je bilo naknadno vplačanih skoro 13 milijonov dinarjev.
tej dolini "sila zaostgl), kar G6 milijonov. Temu primeren je tudi povprečen narodni dohodek na prebivalca — le 22.650 dinarjev.
Čeprav je moravška komuna geografsko zaključena in enovita celota, zaenkrat še nima kakega posebnega kulturnega, političnega, predvsem pa ne gospodarskega središča. To bo izrazito kmetijska komuna, ki pa bo morala posvetiti tej panogi vso skrb, kajti le s tem bo lahko opravičila svoj obstoj.
Glede osnovanja komune so Moravčani že precej daleč, saj so vse tri komisije pripravljalnega odbora, ki mu predseduje dosedanji prjedsednik ObLO tov. Martin Klopčič, že zaključile svoje delo.
Tudi komuna Mengeš bo verjetno obsegala le ozemlje bivše občine. Merila bo 2995 ha in imela 3841 prebivalcev. Celotni narodni dohodek bo znašal 194 milijonov, povprečno na prebivalca 50.750 dinarjev.
Posebrtost te komune bo, da bo tipično obrtniška, saj je v Mengšu tudi tista industrija, kar jo je, osnovana še vedno bolj na obrtniških temeljih.
Tudi tu je pripravljalni odbor za osnovanje komune, ki mu predseduje tov. Blejc, v glavnem že zaključil svoje delo.	a. C.
PRED LETNO SKUfSClNO TRGOVINSKE ZBORNICE OKRAJA KRANJ
Lansko leto 33 članov več
to 26. marca bo v Kranju redna letna skupščina Tr-iV k° zbornice okraja Kranj. Iz obsežnega gradiva, ki je govinsKe	članom zbornice na vpogled in o katerem bo-
bilo danr°v|j.j,i na skupščini, povzemamo nekatere podrobnosti.
Vrednostni in količinski obseg vreo"" nrometa, ki je bul
blagovnega	prom	^
opravljan v f^Llej najvišji.
!?je povečal promet na Pa Promer bla-
^vlblagovnega pro-Večji	* 0 je pripisati
"	števila
predvsem *><>	moči) v
Prebivalstva, * KviSjim conam. * ^kom'pranja blagov-
S/Ju-ok obseg potrošniških
kreditov in pa tudi večji uspehi prodajne mreže, kar je bilo najbolj očitno po reorganizaciji trgovske mreže. Promet na debelo pa se je v veliki meri povečal ravno zaradi novo ustanovljenih groststičnih podjetij,
Prav zanaimivi so tudi podatki, ki kažejo povprečno potrošnjo nekaterih važnejših vrst blaga na enega prebivalca v okraju, kar nam kaže preskrbo našega prebivalstva:
sle v drugem polletju, medtem ko so v prvem polletju naraščale predvsem cene industrijsker ga blaga. Maloprodajne cene so se dv/gnije jpovprečno za 14% (industrijsko blago za 11%, živila pa za 19°/o v primerjavi z letom 1953). Kar je poseibne graje vredno pa je precejšnja neizenačenost v cenah med posameznimi podjetji. V pogojih svobodne trgovine je sicer popolnoma nemogoče, da bi bile cene v vseh podjetjih vedno enake. Vendar je bilo opaziti večkrat kar smešne razlike v cenah, ki niso imele nikakršnega ekonomskega opravičila in so bile posledice bodisi nepoznavanja splošne ravni cen ali pa špekulantskih namenov.
Število članstva zbornice se ja v razdobju med dvema letnima skupščinama povečalo od 105 na 138 članov. Vendar je bilo delo zbornice dostikrat neučinkovito, ker zbornica nima možnosti da bi svoje sklepe m ukrepe tudi upravno .sankcionirala. S tem problemom v neposredni zvezi je tudi vprašanje članstva v zbornici, ki je zaenkrat še vedno prostovoljno. Ko bo rešen položaj zbornice v našem gospodarskem sistemu (za reševanje problematike zbornic je ustanovljena zvezna komisija), si bo zbornica brez dvoma še bolj utrdila svoj gospodarski položaj-
A.
_	Indeks
1953	1954	1953 — 100
• „ mlevski	izdelki kg	105 109	103
žitarice m	kg	? 2 g 5	n8
ma4čob® izdelki	kg	19,8 19,3	97
meso m	kg	lg	1Q7
h]aeo	mirtr.	5,3 8,3	157
tekstilno blago	kom.	19 1)7	89
Konfekcija	^	m obutev
i€ razvidno iz razpredelnice potrošnja nekaterih vrst Ši^L vzlic povečanju števila Cbfvalstva neprestano nara-medtem ko se potrošnja CuUh bistveno ne izpreminja. v ipomeni, da se potrošniki ni-^ odrekli blagovnim potrebam, zvišanju cen nekaterim ^w>izvodom, temveč so se raje VjrekM raznim neblagovnim iz-
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo lansko leto kljub količinsko povečanemu obsegu potrošnje, doživeli precejšnje poslabšanje kakovosti in izbire blaga Najbolj je bilo to opaziti pri tekstilnem blagu in nekaterih vrstah živil.
V lanskem letu beležimo v kranjskem okraju tudi določen splošni porast cen. Tako so cene kmetijskih pridelkov nara-
Poslopje zloglasnih zaporov v Begunjah. V nizkem pHizidku v ospredju so bili bunkerji. (Glej članek na 4. strani.)
TEDEN DIVI PO SVETU
LETALSKA NESREČA
Pretekli ponedeljek je blizu letališča Springfield v ZDA treščilo na itla letalo |ti" pa »Convair«. V njem je bilo 32 potnikov, izmed katerih se jih je 20 ubilo, V9i ostali pa so ranjeni.
PRETEP S SOVJETI
V	pretepu s petnajstimi sovjetskimi ivojaki je biilo poškodovanih šest Avstrijcev. Dunajski policiji je uspa)o„ da je Aretirala 4 Sovjete iin jih izročila sovjetskim okupacijskim oblastem.
ODKRITA ZAROTA
V	pakistanski pokrajini Sing so pred nekaj dnevi aretirali predsednika pokrajinske poslanske zbornice in bivšega predsednik®, pokrajinske vlade in še enega poslanca, ker sta sodelovala v zaroti proti, dle&elni, vladi. Zarotniki so nameravali ubiti predsednika vlade in povzročiti v deželi nemire.
POKOLJEV
ŠE VEDNO NI KONEC
Po angleških podatkih je bilo v zadnjih dneh v bojih med britanskimi varnostnimi silami in pripadniki organizacije Mau Mau uibitih 21 pripadnikov te organizacije.
ILETOS ŠESTA EKSPLOZIJA
22. marca t. 1. je bila na planoti Yucca v Nevadi šesta eksplozija atomske bombe. Atomsko bombo so spustili s 160 metrov visokega jeklenega stolpa. Eksplozijo je opazovalo okoli 2000 ljudi približno 3 milje od stebra. Poročilo o eksploziji na kratko pravi, da je bila rušilna moč bombe 2000 krat močnejša od bombe, ki je padla na Hirošimo leta 1945!
ARETACIJE V SEULU
J užnoko renska policija v Seulu je aretirala 7 zarotnikov, ki so menda nameravali ubiti predsednika Sing Man Rijia itn 5e nekaj drugfh južnokorejskih državnikov. Zarotniki so bili baje organizirani v skupino, ki je bila v službi Severne Koreje.
ARETACIJE V TRSTU
italijanske oblasti so v Skednju pri Trstu aretirale 6 Slovencev, češ da so krivi umora nekegu SicUtfjanca leta 1945. Že tedanja zavezniška policija je uboj kvalificirata kot poiittcen, ki je bil pogojen je v tedanjih razburkanih razmerah v Trstu, jkjer je 'bila iredenti-stična gonja proti Sloveif cem na višku. Sedaj pa so stare arhive potegnili na dan in italijanske oblasti trdijo, da gre za navaden umor. Šovinistični tisk jpa je povečal gonjo proti Slovencem v Trstu. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu je pri italijanski vladi že pokrenil potrebne korake.
u
mi 1955
Z vsakim dnem se nam veliko mladinsko praznovanje »1» let v svobodi« vedno bolj približuje. Mladinski aktivi v tovarnah, podjetjih in na terenih se nanj z veliko vnemo pripravljajo.
Ljudje in dogodki
V začaranem krogu
Edino koek§istenca med narodi lahko privede do pomiritve v svetu
Ko sem pred dobrim tednom prebiral kratko poročilce z londonske razorožitvene konference, sem se nehote spomnili na zanimive podatke o atomski enegiji, ki sem jih zasledil v Burnsovih memoarjih. Časi, ko je stal na čelu ameriške zunanje politike Burns so sicer že precej daleč. 10 let bo že, kar je končala vojna, v avgustu pa bo minitlo že 10 let, kar je pod težo atomskih eksplozij klonila Japonska. Vendar se zdii človeku, ko prebira spomine posameznih delegatov na ra~ zorožriltvenih konferencah, ki so se zvrstile od leta 1946 sem, da v tem pogledu ni prišlo do kdo ve kakšnega napredka. Zgleda, kot da bi se vse skupaj vrtelo v krogu, le da je danes živo srebro v okroglim »političnega barometra« natančno na nasprotni strani krogovega oboda kot pred slalbimi devetimi leti.
Berem: »London 15. marca 1955. Ena osnovnih točk nesoglasij (na razorožitveni konferenci) je zahteva Zahoda, da se najprej omeji konvencionalna razorožitev in šel« nato atomsko oboroževanje, medtem ko
2 glas goren jske
Vzhod zahteva predvsem prepoved atomskega orožja.« (Ljudska pravica, 16. marca 1955.)
Nehote primerjam zgornjo vest s sledečim odstavkom iz Burnsovih memoarjev: »V trenutku, ko se je Baruh (ameriški svetnik za vprašanja atomske energiije) trudil, da bi se uredilo vprašanje atomske energije, je Molotov na zasedanju Generalne skupščine (v začetku leta 1947) predlagal splošno razorožitev. Bilo je očitno, da Sovjetska delegacija želi kombinirati komisijo za atomsko oborožitev s komisijo za splošno razoržitev (J. Burns, »Odkrito povedano« str. 140).
V dveh različnih obdobjih zastopata dva različna »svetova« eno in isto idejo! Toda to ni znak zbližanja gledišč ali celo istovetnosti gledišč, kajti tam, kjer je pred pičlim destletjem stal Zahod, ko se je zavzemal prvenstveno za prepoved atomskega orožja, stoji danes Vzhod, Zapad pa je prevzel vlogo Vzhoda in zagovarja splošno razorožitev, čeprav je Burns leta 1946 ugotovil, »da bi bilo neumno v trenutku, ko so izna-
šli smodniik, razgovarjati o splošni razorožitvi, ki bi omejevala izdelavo lokov in puščic.« (J. Burns »Odkrito povedano« str. 140.) Začarani krog, iz katerega ni videti izhoda!
Pa poglejmo, zakaj ta salto mortalo v glediščih.
Leta 1947 so imele atomsko bombo samo ZDA. Sovjetska zveza in nekatere druge države so šele iskale »receipt« za njeno izdelavo. Prepoved izdelave atomskega orožja in kontrola nad izvajanjem tega sklepa bi torej pomenila, da bi vse države, ki atomske bombe še niso izdelale, praktično ostale brez nje, medtem ko bi ameriškim strokovnjakom ne bilo težko — kljub uničenju vseh atomskih bomb, ki so bile na zalogi — izdelati nove bombe, kadarkoli bi bilo to potrebno. Takrat je pomenilo sprejeti predlog o atomski razorožitvi — priznati premoč ZDA v oborožitvi.
Danes so se razmere spremenile. Ne samo, da so tudi Sovjeti in Angleži dobili svoje atomske in vodikove bombe, začelo se j 01 govoriti že o novi, še strašne j ši — kobaldni bombi. Sedaj tekmujejo, kdo jo bo najprej izdelal, medtem pa drug drugega straše z novimi preizkusi atomskih bomb in z raznimi propagandnimi govori. V zadnjem času sta posebno močno odjeknila v svetu dva dogodka. Najprej Molotovljev
govor v Vrhovnem sovjetu, 'ko je sovjetska zunanji minister naglasil, da nova atomska vojna ne bo pomenila uničenja vsega sveta, marveč samo imperialističnega tabora, nato pa nenadna pojava, v jeseni leta 1950 izginulega, slavnega atomskega fizika Bruna Ponte-corva. (Ko je odšel aiz Anglije na oddih na kontinent, je Pon-teeorvo brez sledu izginil.) Tudi Pontecorvo je spregovoril iz Sovjetske zveze!
Jasno je, da so Američani — in ves zapadni svet — takoj spravili Molotovljevo grožnjo v zvezo z nenadnim »odkritjem« Pontecorva — in začeli razmišljati, če morda Sovjetska zveza res morda že nima kobald-ne bombe. V takih okoliščinah pristati na atomsko razorožitev pa bi pomenilo za Američane praktično isto kot bi leta 1947 pomenil isrti ukrep za Sovjete, le na nekoliko »višjem nivoju«. Iz previdnosti za Američane torej ne kaže hiteti.
Na podoben način se seveda razgovori ne bodo nikdar končali in se bodo še kar naprej vrteli v začaranem krogu, le da bo vsak nov obrat pomenil novo, večjo nevarnost za mir.
Se en dokaz več, da brez medsebojnega zaupanja in mirnega sožitja med narodi ni izhoda iz slepe ullice, kamor je svet pripeljala politika blokov.
S. BEZNIK
2e dolgo so v Moravčah Razmišljali, kako bi se na najlepši in najdostojnejS; način oddolžili spominu padlih junakov Moravške doline. Hromila jih je namreč skrb, kje dobiti zadostna finančna sredstva.
Lansko leto pa so se le dokončno odločili in na pobudo vseh organizacij, * zlasti pa ZB, osnovali delovni odbor za postavitev spomenika, ki bo stal sredi Moravč (na odcepu ceste na Vače). Spomenik bo predstavljal partizana v borbi in ga bo izdelal kipar Kos.
Prebivalci so se nabiralni akciji, ki jo je organiziral odbor, odzvali z vsem razumevanjem
in mnogo prispevali — a j* ta kraj popolnoma pasiven in brez industrije, so seveda ni nabralo zadosti.
S precejšnjimi vsotami*® pri- I skočila na pomoč podj«Ma it £ Hrastnika in Trbovelj	'
Podjetja iz Kamnika mDomW (razen tovarne »Stol«, ki J« spevala 80.000 dinarj. pros žejo dosti razumevanja J ^ nje Moravčanov. Men	9C
U> vsekakor ni ^"^podJetU , se mnogi delavci ten ^^ * borili med vojnoga ^ škem, kjer so Ui«" do." jih vsevedno močna opora ,n le j prijazno sprejel'e„jli*) (Na sliki maketa SI'
Pazi pri delu T
Razstava higienslco-tehaične zaščitne službe bo obiskala tudi Kranj
Republiški Zavod za proučevanje varnosti pri delu, je organiziral potujočo razstavo higiensko - tehničnih zaščitnih sredstev, ki bo obiskala skoraj vsa večja mesta v Sloveniji. Priložnost, da si jo ogledamo, bomo imeli tudi v Kranju in to od 28. marca do 4. aprila v zgornji dvorani Sindikalnega doma.
Razstava Jbo1 pokazala razen številnih grafikonov in statistik o nesrečah pri delu v Sloveniji, še razna zaščitna sredstva domačih in inozemskih podjetij, ki se uporabljajo v najrazličnejših industrijskih panogah.
Od domačih proizvajalcev zaščitnih sredstev so zastopane To-
varna sanitarnega materiala iz Domžal, tovarna gumijevih izdelkov »Sava« liz Kranja, trgovsko podjetje »Astra«, »Sano-labor«, »Tehnometal« in »Gasilski servis« iz Ljubljane ter podjetje »Antilop« iz Zagreba in »Jugomontana« iz Beograda. Od inozemcev pa razstavlja 17 avstrijskih podjetij.
Tudi industrijsko razvite kapitalistične države v svetu posvečajo veliko pozornost higiensko - tehnični zaščiti, dela (sicer iz ozkih kapitalističnih in teresov), ker ta skrb vpliva neposredno na povečanje proizvodnje. Tudi naša država je med tistimi, ki v svojih orga-
nizacijah higiensko - tehnične zaščite, ki je razširjena zlasti v naši 'republiki, skrbi za higiensko - tehnično zaščito dela. Izgube, ki nastanejo zaradi poškodb pri delu, so ogromne. Poškodovanemu delavcu je treba plačati stroške zdravljenja, dati mu hranarino, invalidnino, razen tega pa je treba še upoštevati izpad proizvodnje zaradi delavčeve poškodbe.
Mladina v Trebiji najbolj delavna
V mladinski organizaciji vključenih 90% mhadtne
V	Poljanski dolini je aktiv LMS v Trebiji nedvomno med najbolj delavnimi saj vključuje nič manj kot 90 odstotkov kmečke mladine iz okoliških vasi. Njihovo delo je zilasti živahno na kulturnem in političnem polju. Redno imajo svoje sestanke, na kaitere /prihajpjo tudi iz najbolj oddaljenih vasi. Na teh sestankih obravnavajo tekoče gospodarske :in politične probleme v svojih krajih. Povedati tudi' moramo, da vlada na sestankih dobra disciplina. Večina mladine je vključene jtu-di v številna druga društva in organiacije, tako je n. pr. 80 odstotkov vse mladine (vključene v prostovoljno gasilsko društvo, skoraj vsa moška mladina je vključena v Ljudski tehniki, nič (manj pa jih ni v kulturnem društvu.
Kmečka mladina v poletnih mesecih zaradi deda nima pre*-več časa, zato ipa je toliko bolj živahno delo v društvih pozimi. Zategadelj ni nič čudnega, če ima kulturno društvo v Trebiji za seboj že nekaj prav lepih uspehov. V zimskih mesecih so imeli mladinci teoretični tečaj Ljudske tehnike, mladinke pa so imele pod strokovnim vodstvom čipkarski in ple-tnilni tečaj. Razen tega je mladina pridno sodelovala tudi v PGD. Povedati moramo, da je veliko dobrih mladincev v u-pravnem in nadzornem odboru društva.
V	okviru kulturnega društva so naštudirali dramo »2iv po-
Iz Kranja
Preteklo nedelljo je bila v Kranju ustanovna skupščina občinske gasilske zveze kranjske komune. Na občnem zboru so delegati gasilskih društev s področja kranjske komune razpravljali o nalogah občinske gasilske zveze, ki bodo odslej dokaj obširnejše in odgovornejše z ozirotm na to, da bodo številne dosedanje naloge Okrajne gasilske zveze prešle na občinske. Po razpravi so delegati izvolili nov občinski odbor, za" tem pa sprejeli tudi predlog proračuna za tekoče leto.
kopan«, ki je imela lep uspeh. Z igro bodo (gostovali v številnih sosednjih vaseh in naseljih; tudi na Primorsko bodo odšli, kamor so bili še poser bej povabljeni. Največ zaslug za uspešno delo mladine pa ima prav 'gotovo mladi učitelj Peter Finžgar iz Trebije. Neredki so primeri, da pri tnjem pozno v noč gori luč, v sobi ,pa s trudi iz mladino, ki študira igre. Mladina je v njem našla iskrenega prijatelja zato mu tudi zaupa.
Drugi aktivi Ljudske mladine na področju bodoče komune Gorenja vas so 'ponekod dovolj delavni, nekaj pa (je tudi precej neaktivnih. V Lučinah, Ho-tavljah, Poljanah in Sovodnju je še kar dovolj razgibanosti med mladino, čeprav V teh aktivih ni dovolj kmečke mila-dine. Najtežje pa je z mladinsko organizacijo v Gorenji vasi, kjer aktiva praktično ni, kljub temu, da je na tem področju 80 mladincev Hn imladnnik, ki so prepuščeni sami sebi. Mladina iz tega kraja eicer sodeluje v »Partizanu«, vendfem bi biilo prav in potrebno, da politične organizacije prično razpravljati, zakaj mladinski aktiv v Gorenji vasi ne moi^e ipričeti z delom.
F. G.
26. oktobra lanskega leta se je v tovarni »Iskra« v Kranju ponesrečil Mirko Dolenc. Slika nam kaže rekonstrukcijo nezgode tako, kakor si jo je po vseh podrobnostih zamislila komisija. Stroj — polirni kozel, je ponesrečenemu Mirku Dolencu odtrgal roko v zapestju.
Nadvse koristno in potrebno je, da si razstavo ogleda čim več delavcev, zato naj vodstva podjetij organizirajo bodiei kolektivne bodisi skupinske oglede omenjene razstave.
DVE POSVETOVANJI
Na Gorenjskem bosta v kratkem organizirani dve posvetovanji maj'boljših Imfladiincev liz tovarn in sicer bo mladina Bombažne predilnice iin tkalnice v Tržiču organizirala posvetovanje mladih tekstilcev liz vse Slo-, venije. Klub mladih proizvajalcev na Jesenicah, o katerem smo v našem listu že pisali, pa bo organiziral posvetovanje mladih metalurgov in kovinarjev. Namon teh posvetovanj je, da bi se mladi delavci čim bolje seznanili z delom mladine v sorodnih podjetjih, kaj delajo mladi delavci v svoji organizaciji liitd. Izmenjava .izkušenj in mnenj bo prav gotovo (Imela določen učinek na delo mladinskih aktivistov v vseh podjetjih širom po Sloveniji.
V »NIKU« SE PRIPRAVLJAJO
Mladinska organizacija v podjetju »Niko« v Železnikih je že pričela s ipripravami na veliko slavje delavske mladine, ki bo konec maja v Kranju. Točnega sporeda, s katerim bodo v dndh stlavja sodelovali sicer še niso pripravili, vendar je odbor mladine o tem že razpravljal. Mladinci so imeli že več predavanj, med drugim so razpravljali o novi tarifni politiki in plačnem sistemu. Razen tega pa Iso imeli tudi več strokovnih predavanj a Isodelovanjem sindikata in ZK. Na teh sestankih oz. predavanjih so se mladi delavci seznan-
jali s proizvodnim procesom, kar bo prav gotovo vplivalo na delo mladincev v podjetju.
Za sodelovanje na mladinskem slavju v Kranju predvidevajo, da bodo nastopili v športnem tekmovanjju. v odbojki!, lahkt atletiki, jšahu itd. V okviru kulturnega društva v Železnikih pa bodo naštudirali poseoen program s katerim bodo nato sodelovali tudi v tednu mladinskega praznovanja.
DELO JE V POLNEM TEKU
Mladina tovarne »Iskra« v Kranju je ponovno vspostavila mladinsko organizacijo v svoji tovarni. Mladi delavci, ki so bili doslej vključeni v mladinske aktive na terenu, se bodo ponovno vključili v tovarniškega.
Seveda pa s tem ni rečeno, da bo njihovo delo na terenu prenehalo, nasprotno, nedvomno bo lahko sedaj njih delo še boljše.
Na prvih sestankih aktiva so se že pomenili o organizacijskih vprašanjih organizacije, o svojem delu in o sestankih v pododborih. Kot prvo nalogo bo aiktiv napravil seznam vse mladine v tovarni in vse neorganizirane imladince povabil k sodelovanju. Vsem članom LMS bodo razdelili izkaznice Ljudske mladine in izvedli volitve v pododbore. Vsak mesec bodo pripravili predavanja in sicer politična in gospodarska.
Prispevajmo v sklad za varstvo otrok
Lepi načrti za prihodnost - Razumevanje v podjetjih
Tudi v Kranju je bil osnovan sklad za varstvo otrok, ki ima svoj upravni odbor v ikaiterem so zastopniki množičnih organizacij. Za lani oktobra je bil
sprejet zakon, ki pravi, da prispevki v Sklad za varstvo otrok niso obdavčeni ter se dajejo iz sklada za samostojno razpolaganje. Tudi LOMO Kranj je sprejel poseben pravilnik v skladu s tem zakonom. Upravni odbor je pri kolektivih naletel na veliko razumevanje in danes sklad razpolaga s 3,7 milijoni dinarjev. Načrti upravnega odbora so lepi in bodo nedvomno tudi izvedljivi. Potrebe naših otrok so velike in bi bilo zelo prav če bi tem najmlajšim dali nekaji trajnega. Upravni odbor sklada se ukvairia z mislijo, da bi ob morju kup1:!!! večjo stavbo, ki bi v poletnih meseoih služila otrokom za kolonijo. Načrt res ni napačen, saj nas vsakoletna najemnina kolon ijskih prostorov izredno veliko stane. Razen tega pa bo upravni odbor z denarjem, s katerim razpolaga, uredil itudi nekaj otroških igrišč in dva vrtca, na Zlatem polju in na Rupi.
Svet za zdravstvo in socialno politiko pri LOMO Kranj itn. tovarna »Iskra« sita namreč končno le prišla do sporazuma o ia* slih v tovarni, ki bodo ukinjene zaradi vefmfh (potreb ne po ambulanti. V nadomestilo pa naj bi bila dva dnevna vrtca.
Upravni odbor sklada za varstvo otrok skupaj s svetom za zdravstvo pa se razen tega u* kvarja še z drugimi načrti in proMerni. ,Nia vsak načini bo treba bolj razviti zdravstveno prosveto, ker starši marsikdaj niso o vsem poučeni, kaj otrok potrebuje. Skušali bodo organizirati mlečne restavracije za otroke in poskrbeli za hrano šolskim otrokom.
KNJIGAM PREŠERNOVE DRUŽBE JE MESTO V VSAKI GORENJSKI HlSl, SAJ SO
NAJMOČNEJŠE SREDSTVO ZA KULTURNI DVIG NAŠEGA PREPROSTEGA ČLOVEKA!
Pismo i% Podjetja
Podjelje j« mala hribovska vasica ob vznožju Triglavskega pogorja. Malokdaj zaide v dolino kak glas o njihovem življenju in delu, kajti daleč so ti ljudje. Tokrat smo dobili dopis tudi iz tega kraja, ki opisuje dokaj razgibano življenje v tem naselju. (Op. ur.).
Deset let je minilo, kar je tudi naša vas svobodno zadihala, zaradi tega smo se namenili, da se tudi mi enkrat oglasimo v časopisu tako kot se iz drugih krajev večkrat oglašajo.
Naša vasica šteje samo 25 številk in leži ob vznožju našega očaka Triglava. V naši vasici so se zelo radi zbirali partizani in (smo vsa leta okupacije imeli svojo gospodarsko komi-
sijo. Bili smo republika za sebei, ka je le malokrat občutila okupatorjev škorenj. V naši vasi tudi ni bilo izdajalca, zato je bilo življenje toliko lažje.
Vsa leta po osvoboditvi je življenje (tudi pni in as ut ripalo s polnim zamahom in reči moramo, da so ljudje pridno in rada sodelovali v društvenem življenju. Letošnje ipustovanje je bilo zelo veselo in bomo čisti izkupiček dali za spomenik ZB v Srednji vasi. Ob tej priliki naj spomnimo stare partizane na našo vasico, da bi oib KHet-nici osvoboditve pomislili tudi na našo vas, ki jiim je nudila zavatje iter da bi nas ob tej priliki tudi obiskali. Veliko bi si imeli povedati.
Franc Stare
Spomenik podUm o Moravčah
Gospodarske novice i% vse domovine
TRGOVINSKI RAZGOVORI S TURČIJO Po» obvespiMh iz Zvezne zunanjetrgovinske zbornice pričakujejo, da se bodo pričeli razgovori za obnovitev tgovinskega sporazuma med FLRJ in Turčijo, konec maja ali pa v začetku aprila
NAŠA PODJETJA NA MEDNARODNIH SEJMIH Jugoslavija bo v lastnih paviljonih razstavila proizvode svoje I industrije in kmetjstva na mednarodnem sejmu v New Delhiju in prav tako na sejmu v Adis A bebi.
360.000 TUJIH TURISTOV
V JUGOSLAVIJI Turistična zveza Jugoslavije pričakuje, da bo obif-skalo naše turistične kraje letos nad 360.000 turistov iz zahodne in severne Evrope teli* drugih deiov svetaj kar pomenfj približno 20% več kakor lansko leto.
ZANIMIVI PODATKI O POPISU ŽIVINE Popis živine smo opravili v FLRJ v januarju in to v 286 okrajih. Dokončnih statističnih podatkov še nimamo, vendar je znano, da je popis zajel okoli 90% okrajev, v katerih je nad 90% živine v naši državi.
Število konj je naraslo za nekaj nad 9%. govedi za 4,&%. ovac za 2.5% prašičev 7.A i% peiutnine pa za okoli 2G% Po dosedanjih podatkih imamo v naši držati o"oli 5.250 gUv c<-.fje ihiue, nad 11,500 oa« fkf, okoli 4 milijone 700 tisoč prašičev in okoli 5 milijonov komadov perutnine.
z združenimi močmi
Tržiška gostinska podjetja in gostišča hočejo z združenimi sredstvi lastnih investicijskih skladov, vsako leto opraviti najnujnejša dela v enem ah večiih podjetjih gostinske stro-X«; Vsako gostinsko podjetje ali SGstišče si z 10 ali 20.000 dinarjev, ki mu letno ostanejo za popravila, ne more ničesar zgraditi, oziroma popraviti, sredstva vseh gostincev pa bodo v 3 do 5 letih omogočila popraviti in zgraditi gostincem to, kar potrebujejo.	m ,.x
Gostinska podjetja v Tržiču nimajo nobene hladilnice, edina ledenica v Tržiču je vse prej kot sodo-bna in higienska ter ne more zadostiti vsem potrebam. Seveda imajo gostinci še mnogo drugih potreb. S skupnima sredstvi pa bodo sčasoma lahko marsikaj uredili-	^ ^
Kaj bo prineslo leto 1955?
DRUŽBENI PLAN OKRAJA RADOVLJICA
Tudi (letošnji .osnutek družbenega plana radovljiškega okraja predvideva občutno povečanje proizvodnje. Med tem ko beležimo lani porast proizvodnje za 9 odstotkov z ozirom na leto 1953, računajo letos s 11,7 odstotnim povečanjem. ,To pomeni, da bodo v okraju dosegli skupni družbeni proizvod v vrednosti 16.219 milijonov ali na prebivalca 342.504 din, kar je ckoli 36.000 din več kakor lani.
V tekstilni industriji znaša porast proizvodnje z ozirom na lansko leto ,22 odstotkov, v živilski 17, kovinski 15, metalurgiji 9 odstotkov itd. Za izpolnitev teh nalog bodo zaposlili v okraju okoli 800 novih delavcev in povečali delovno storilnost za 5 odstotkov. To bo možno predvsem zato, ker bodo v Železarni Jeseni Oa z novimi 'kapacitetami v valjarnah in predelovalnih obratih proizvedli 6000 Iton več materiala. »Veriga« v Lescah bo povečala količinsko proizvodnjo za 20 odstotkov in sicer pri verigah za 44°/o, poljedelskem orodju 32%, delih za kmetijske stroje 40%, itd. Tovarna pletenin in nogavic v Lescah povečuje proizvodnjo za 46% s tem, da bo bolje izkoristila stroje in vpeljala stalno drugo in tretjo izmeno v proizvodnji svilenih nogavic.
Ena izmed osnovnih značilnosti letošnjega družbenega plana radovljiškega okraja je tudi v tem, da ne bo investicij v takem obsegu kot pretekla leta. V osnutku so nakazana (stroga merila, po katerih bodo določevali prioriteto posameznih investicij.
Ta vprašanja zaostrujejo predvsem zaradi letošnjih izkušenj, ker je železarna na Jeseničan prekoračila investicijska sredstva za okoli 800 milijonov din.
Kljub govorenju nekaterih češ, da okraju ne bo ostalo letos nič sredstev, bi pojasnili, da stanje ni tako kritično, temveč je še vedno zadovoljivo. Iz podatkov družbenega plana bo imel radovljiški okraj letos le okoli 400 milijonov din manj sredstev, kot lani. Sredstva podjetij so ista kakor lansko leto. Za pokritje proračunov ljudskih odborov, rezerv, raznih skladov itd. je predvidenih 866 milijonov din, razen tega ostane podjetjem 303 milijone din iz skladov za prosto razpolaganje, 283 milijonov din dz dela dobička, lanska sredstva iz amortizacije 832 milijonov din itd. Skupno torej okoli 2400 'milijonov din.
Administrativni prorač. ljudskih odborov znaša 546 milijonov din, v to vsoto pa je vračunanih tudi 6 odstotkov rezerv, ki jih bodo morale Občine in OLO izločiti. To je okoli 32 milijonov din. i
Določen je tudi stanovanjski sklad, ki ga bo ustanovil OLO v višini 157 ImiJšjonov din, iz katerega bodo predvsem dogradili
vse začete stanovanjske zgradbe, vštevši tudi individualne stanovanjske hišice. Razen tega priporoča družbeni plan podjetjem, da 40 odstotkov svojih skladov za prosto razpolaganje vložijo v izgradnjo stanovanj. Zatorej sledi, da bo letos še povečana živahnost stanovanjske izgradnje, tega zelo perečega problema družbenega standarda.
Pomemben instrument družbenega plana je tudi tisti, ki določa delež dobička občin po dohodku na prebivalca. Tako so občine udeležene na dobičku 20 do 95%. Ce ustvarja občina manjši dobiček na prebivalca, je z večjim odstotkom udeležena na njem.
V družbenem planu je zagotovljena tudi spodbuda delovnim kolektivom z raznimi premijami. V industriji določa družben plan 5 promil za vsak odstotek dobička ostvarjenega s prihrankom materiala, isti odnos je določen tudi za opravljeno delo z nižjim številom delovne sile itd.
J. Podobnik
DRUŽBENI PLAN OKRAJA KRANJ
Danes bi si ogledali razvoj in perskpektive nekaterih gospodarskih vej, kot je razvidno iz družbenega plana za letošnje leto.
GRADBENIŠTVO
S preorientacijo investicij, ki so letos bolj kot kdajkoli prej usmerjane kmetijstvu, meni večina ljudi, da ne ibomo letos nič ali pa komaj /kaj gradili. {To mnenje je le deloma pravilno. Sicer bodo v letošnjem letu močno zmanjšane investicije namenjene neposredno (gospodarskim organizacijam, porasla pa bo gradbena dejavnost z gradnjami življenjskega standarda, predvsem z gradnjo stanovanj. Za to nam (jamčijo sredstva Okrajnih ljudskih odborov, ki morajo 25% lastnih sredstev obvezno vložiti v stanovanjsko izgradnjo. Razen teh sredstev bodo na razpolago še tako republiški kot lokalni krediti, za (izgradnjo individualnih stanovanjskih hišic.
Da bi bila gradbena podjetja kos svojim, čeprav razmeroma manjšim gradbenim nalogam v letošnjem letu, bodo moralla pravilno urediti nagrajevanje delavcev kar jim bo omogočeno z novim plačnim sistemom. Ena osnovnih nalog gradbenih podjetij pa bo ponovno znižanje cen gradbenim storitvam, ki po se lansko leto podražile za 12%.
CESTNI PROMET
V letošnjem letu se predvideva v kranjskem okraju 8% povečanje tovornega prometa, medtem ko bo potniški promeft v kranjskem sektorju okraja porasel za 5%, v škofjeloškem pa Ibo celo za 19% manjši kot lansko leto. Zmanjšanje prometa v škofjeloškem sektorju se predvideva zaradi tega, ker si verjetno »Transturist« ne bo mogel več izposojevati avtobusov za priložnostne vožnje.
Brez dvoma hodo avtoprevo-zniška podjetja pristopila v letošnjem letu tako k številčnemu, kot kakovostnemu izpolnjevanju svojih vozil. To narekujejo predvsem iz dneva v dan naraščajoče potrebe. Le tako se bo namreč lahko izboljšal avtobusni promet, še prav posebno iz ILoke v obe dolini, ki doslej, večiinomla i* objektivnih razlogov ni mogel biti pogostejši.
POPRAVEK
,.V prejšnji številki našega lista ise je v članek »Kaj bo prineslo leto 1955?« vrinila neljuba pomota. Navedli smo, da se bo proizvodnja gradbenega materiala v letošnjem letu v okraju Kranj zmanjšala, zaradi iz-črpanih glinokopov Opekarne Cetšnjevk, kar jpa ne drži. Vzroki manjše proizvodnje gradbenega materiala so v postopnem opuščanju kamnoloma v Kokri.
V nedeljo veliko žrebanje
Končno smo le pričakali 27. marec — dan na katerega so naši naročniki tako težko čakali. No, nič manj težko nismo čakali v uredništvu, ker smo vedelij, 'd(a se razpis \4e4ikega nagradnega žrebanja vse predolgo vleče. Da bo žrebanje čim bolj zanimivo smo sklenili, da bomo žrebanje združili z javnim veselim večerom, na katerem bodo poleg zabavnega orkestra sodelovali tudi najboljši kranjski komiki, France Trefalt Ruda Hlebš in Stane Rode. Upamo, da boste z večerom zadovoljni vi, pa tudi mi.
Danes objavljamo celoten seznam nagrad za veliko žrebanje, katerega pazljivo preberite, ,na to pa se priporočite velikodušnosti žreba.
Seznam nagrad
1.	radio aparat »Kopaondk«
2.	radio aparat »Tesla«
3.	avtomobilska guma 550 X 16
z rdečim žigom
4.	usnje za moški površnik
5.	prešita odeja
6.	dvokriilno okno z roleto
7.	usmerjevalec za polnjenje akumulatorjev
8.	15 kg žime
9.	40 kg sladkorja
10.	2 jprostominska metra drv
11.	2 kg predene volne
12.	3 metra volnenega ženskega blaga
Kmetijski svetovalec
Kako bi gnojil?
Ljudje sprašujejo, zakaj so tako nizki hektarski donosi in zakaj so le-ti vedno manjši.
Da je zemlja vedno bolj revna so pokazale analize same zemlje: analiziranih je bilo 225 vzorcev. Od teh je bilo 20,5% vzroaev revnih ma kal;i/ju 'in 79,5% z zadovoljivimi količinami kalija.
„ Zanimive rezultate je pokazala analiza kislosti zemlje. I-mamo zemlje, ki so izredno kisle, pa tudi nekaj takih, ki so skoraj preveč lužnate. Izredno kislih vzorcev zemlje je btillo 27%, kislih 34.2%, nevtralnih, ki so najprimernejši za rast rastlin je bilo 27.8%, bazičnih pa 11%, ki pa so za rastline že neugodni. Te številke so nam jasno pokazale, da je naša zemlja izredno revna na fosforju, kalija pa je več; to verjetno zato, ker so kmetovalci zadnja leta več gnojili s kalijem. Poleg tega pa je precej takih primerov, kjer je zemlja močno zakisana. Na osnovi vsega tega ne moremo pričakovati zadovoljivih pridelkov toliko časa, dokler ne popravimo stanja v zemlji, saj je znan zakon o minimumu, ki pravi, »da se vsi pridelki ravnajo po tistem elementu v zemlji, (ki ga je najmanj«. To je v našem primeru fosfor. Po podatkih o uporabi umetnih gnojil pa je razvidno, da so bile uporabljene najmanjše količine ravno fosfornih gnojil. Vzrok za to je verjetno ta, da r.avno .fosfor kaže na videz majhen uspeh v primeru z dušikom. To je marsikaterega kmeta tudi zapeljalo, da je raje gnojil z dušičnim gnojilom, vendar se mu je to potem tudi maščevalo: razstline so bile res zelo bujne, toda napadale so jih vse mogoče bolezni in škodljivci. Pridelki so bili majhni kljub temu, da smo pognojili.
Vedeti moramo, da z nepravilnim gnojenjem lahko pridelkom več škodimo, kot pa korl-:|"limo. Zlato (je nujno, da se vsakdo dobro spozna z uporabo umetnih gnojil, kdaj smemo kakšno gnojilo uporabljati in za katere rastline.
Pravkar je izšla knjižica o gnoju in o uporabi umetnih gnojil, ki jo je izdal Poljedelski odbor OZZ Kranj. Kmetje in zadružniki! Preskrbite si to knjižico, ki je napisana preprosto in za gorenjske razmere .tako, da bo vsakomur razumljiva.	Rn
Iz Kamnika
Uspel roditeljski sestanek je bil nedavno na kamniški gimnaziji. Zaradi velikega zanimanja staršev je bil tudi to pot v veliki dvorani kulturnega doma, udeležilo pa se ga je okrog 500 roditeljev. Poleg obravnavanja tekočih vprašanj pouka in vzgoje je bilo na sporedu tudi zdravstveno predavanje. Predaval je primari j dr. Borštnar o otroški mentalni higieni. Starši si želijo še več takih predavanj.
JESENIČANI!
Podružnica našega lista na Jesenicah, Prešernova c. 21, Je odprta vsak torek in petek od 8. do JO. ure dopoldne. — Podružnica sprejema nove naročnike, oglase, objave, reklame, zahvale in čestitke.
LOCANI!
Podružnica našega lista v Skofji Loki v pisarni podjetja »Transturist« uraduje v torkih od 11. do 13. ure in v petkih od 15.30 do 17.30 ure. Tam lahko oddaste male oglase, objave, reklame, čestitke; zahvale, prav tako pa sprejema podružnica tudi nove naročnike!
15.	10 kg žičnikov
16.	stEinska ura
17.	namizna svetilka
18.	mizici za šah in radio
19.	popelinasta sTjajca lin kravata
20.	popelinasta srajca in kravata
21.	popelinasta srajca in kravata
22.	4.20 metra modrega deftina
23.	4.25 m rdečega deftina
24.	6.20 m svetlo modre flanele
25 5.50 m vzorčastega (blaga za
haljo
26.	4.30 m flanele za pidžamo
27.	4.40 m temno rjavega delena
28.	4.30 m modrega delena
29.	4 m vzorčastega delena
30.	4 m za poletno obleko
31.	4 m za predpasnike in naglavna ruta
32.	3 m blaga za strajce
33 1 kg volne
34.	lakiran zaboj za premog in kuhinjski stol
35.	gumijev pribor za kolesa, dve zračnici in dva plašča
36.	klobuk in kravata
37.	klobuk in kravata
38.	klobuk dn kravata
39 par čevljev in termofor
40.	par čevljev in termofor
41.	par moških sandal in liter žganja
42.	par ženskih čevljev in šal
43.	par ženskih čevljev (darilo čevljarja Petra Pfeiferja) in ženski, šal
44.	par ženskih copat, šal in kuhinjsko sekiro
45.	/par otroških čevljev in smuči
46.	par otroških čevljev in kan-glljica bonbonov
47.	okovje za spalnico in kuhinjsko sekiro
48.	čipkasti prtiček in frotirka
40. vinski servis in ogledalo
50.	vodni servis in frotirka
51.	torbica iin ženske usnjene rokavice
52.	torbica in frotirka
53.	4 kuhinjske doze in kuhinjska sekira
54.	drobilka za orehe (darilo tovarne »Titan«) An kuhinjska sekfiira
55.	7 kg pralnega praška in 7 doz kompota
56.	9 steklenic vina in kuhinjska sekira
57.	dva plašča za kolesa
58.	4 doze džema in za 1000 dinarjev raznega špecerijskega blaga
59.	5 steklenic žganih pijač
60.	5 steklenic žganih pijač
61.	10 zavitkov keksov, liter borovničelvega (biserta* Steklenica jabolčnega soka in torta
62.	zavitek sladkarij
63.	usnje za aktovko (darilo Tovarne usnja Kamnik)
64.	rezila za obliče
65.	steklarske in pleskarske lopatice
Nove graonje v Kamniku
Letos se obeta v Kamniku živahna gradbena dejavnost, predvsem zato, ker bo treba dokončati dela na objektih ki so Jih začeli graditi ze lansko Je-
^Dva velika stanovanjska bloka, ki stojita pred postajo, sta te zdavnaj pod streho - a bo-
rtfovi bloki
sta zaradi tega, da se zidovje temeljito presoiđil in pirepreči, tta bi bila stanovanja vlažna in besniva ometana Sele spomladi Skrb za kvalitetno gradnjo C prepuščena kranjskemu Gradbenemu podjetju »Projekt« flazen treh zasebnih vil ob
Duplilški cesti, ki bodo letos verjetno že vseljive — bo zraslo ob železniškem prelazu, kjer nastaja novo naselje, najmanj 15 hišic zasebnikov, ki gradijo s krediti podjetij in NB. Tudi kolektiv tovarne »Stol« je pripravil za gradnjo stanovanj okoli 20 milijonov dinarjev.
Iz tega vidimo, da bo letošnje leto pomenilo le korak naprej pri ublažitvi stanovanjske stiske v Kamniku.
V Kamniku se gradita itudi dva nova tovarniška objekta in sicer večji objekt Tovarne usnja in novi tovarniški prosto* ri »Svilanit« na Perovem.
Z deli se je začelo tudi pri gradnji kulturnega doma na Duplici, ki bo po načrtih zelo obsežna dn prostorna stavba, saj bodo v njej imelie prostore i športne i kuturne organizacije. Upajmo, da bo to leto končno dograjeno tud:i poslopje ob gimnaziji (prvotno namenjeno za kulturni dom), ki že toliko let stoji napol dograjeno in je prepuščeno razpadanju.
(OBJAVA
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju obvešča za,varovaince, podjetja in ustanove, da posluje za stranke ^b navedenih dnevih in urah:
* V zadevah priznavanja m izplačevanja pokojnin in invalidnin ofo ponedeljkih in petkih od 9. — 12. ure. ^ potne stroške bo zavod na blagajni izplačeval zavarovancem
vsaik ponedeljek in petek od 9. — 12. um ^ Za vse ostale zadeve socialnega zavarovanja posluje zavod stranke dnevno od 9. — 12. ure. Na objavljen razpored uradnih ur opozarjamo vse zavarovance in delodajalce, zlasti pa one iz oddaljenih krajev.
Noč in 12,5 odstotkov
Ni treba, da je človek domiseln in da že v prvem stiku s Kranjem spozna, da je to industrijsko mesto. Ce se hoče v to prepričati in dobiti popolnejše vtise je najbolje, da se okoli 6. ure zjutraj, ob dveh popoldne in okoli 10. ure zvečer, postavi na križišče bodisi pri avtobusni postaji ali kje drugje, dn videl bo trume ljudi, večinoma na kolesih, ki hite z dala ali pa v tovarno. To, da hodijo delavci zjutraj ali opoldne z dela in na delo ne bi prav nobenega čudilo. Verjetno pa bi bilo med opazovalci veliko takih, ki bi pomilovali tiste, ki gredo zvečer na delo. Noč je noč, in takrat je spanje najslajše . ..
Toda proizvodnja ne sme zastati, stroji morajo nepretrgoma peti svojo, še tako vsakdanjo, proizvodno pesem ...
Nočno delo je nedvomno težje, neprimernejše in terja od vsakega posameznika mnogo več napora in truda kot delo podnevi. Zato je prav, da je nočno delo tudi bolje nagrajeno.
Vprašanje nočnega dela je biilo loneceij časa predmet živahnih razprav v raznih skupščinskih odborih kot v sami skunrSčitni. Mnenja posameznih poslancev so bila različna. Večina je bila sicer za dodatek za nočno delo, nekateri pa tudi proti.
V naših tovarnah je nočno delo, kjer delajo v 3 izmenah, razporefjeno večinoma tako, da delajo delavci vsak 3. teden ponoči, se pravi, da ne bi imeli pravice do dodatka za nočno delo, ker je delavec upravičen do dodatka šele takrat, če dela ponoči nepretrgoma 30 dni.
Mnenja so torej deljena — problem pa zaenkrat še nerešen.
Kako pa rešujejo trenutno posamezna podjetja problem nočnega dela, ki je kot izgleda najbolj pereč v tekstilni industriji? Odgovor je enostaven: »Vsak pač kot ve in zna — kot pač zmore!«
Nekatera tekstilna podjetja v Kranju nagrajujejo nočno delo v viš'ni 12.5% iz dela dobička, ki jim pripadai, nekatera pa lahko dajo dodatek na nočno delo zato, ker imajo v plačnem skladu še nekaj »zraka«. Tekstilna podjetja v Mariboru dajejo na primer delavcem nočne Izmene namesto 12,5% dodatka, brezplačno malico itd.!
Predilnice so ozko grlo naše tekstilne industrije. Zato je zanje nujno delo v treh izmenah. Kljub temu pa še vedno ne za-doste vsem potrebam tkalnic.
Ce vprašate delavke, katerih je v tekstilni industriji več kot delavcev, naj povedo kaj o
nočnem delu, vam bo vsaka odgovorila, da nima nič proti nočnemu delu, ker pač ve, da je strnjeno delo pač potrebno. Vendar le prisluhnimo jim, vsem onim, ki delajo v nočnem »šihtu«, kaj menijo o nočnem delu.
—	Od nočne izmene se zahteva ravno taka količinska in prav taka kakovostna proizvodna, kot od izmene, ki dela podnevi. Toda noč je noč ... Človek slabše vidi, oči skelijo . .. Ivo gre teden h koncu se nam vsem že na očeh pozna, da delamo ponoči, nam je dejala pre-d'.Ika iz »Tiskanine«, mati treh otrok. In razen tega je tisti teden doma vse narobe.
—	Ko pride vrsta za nočno deflo, vedno katera zboli. Zgodi se, da pri nekem mojstru manjkajo 4, pa tudi po 8 delavk. Delo pa mora bita opravljeno, kot če bi bile na delu vse. Ker moramo največkrat delati ne le zase, ampak tudi za manjkajoče, se še veliko bolj izčrpamo. To najbolje vem jaz, pravi mlado dekle, ki skrbi tudi za omarico prve pomoči, ker pride k meni ponoči celo po 10 delavk po pomoč. Mnogim je slabo — težko zdrže celo noč za strojem.
Ponoči je še toliko huje, ker ni vajenk, da bi nam pomagale. Njih pomoč se že kar pozna.
—	Delavke bi raje videle, da
ne bi bilo treba delati ponoči, čeprav vedo^ da je to nujno, nam je v razgovoru dejal sekretar podjetja. Zato je tudi iz predilnice največ prošenj za premestitev na druga delovna mesta. Nekatere so celo predlagale, da bi delale v nočni izmeni 1,9 5 dni, šesti dan pa naj bi bil neplačan. Celo 12,5% dodatek bi žrtvovale, da bi te<-densko eno noč manj delale. Vendar to je tako s pravnega, kot s proizvodnega stališča neizvedljivo.
Zaradi nočnega dela zboli tudi mnogo več delavk kot sicer. Največ bolnikov je ravno v predilnici in je to stalni problem, ki ga več ali manj uspešno rešujejo v posameznih podjetjih.
Naj navedemo le nekaj številk iz »Tiskanine«: lansko leto je v predilnici »Tiskanine« izostalo z dela zaradi bolezni 7,49% vseh delavk. Največ od teh (4.44%), je bilo bolnih več kot 7 dni. Odstotek obolelih pa se je v januarju letošnjega leta zvečal na 7.90 odstotka — torej nad lanskoletno povprečje.
Iz izjav nekaterih gospodarstvenikov posameznih tekstilnih podjetij, kjer delajo tudi v nočni izmeni povzemamo, da že sedanjih 12.5% nikakor net stimulira nočnega dela. Prav bi bilo, da se to vprašanje pravilno uredi. Najprej pa je treba vpeljati nagrajevanje nočnega dela v višini >12.5%, ne glede na to, ali delavci delajo strnjeno 30 dni ponoči ali ne.
I. AUSEC
Od petka do petka
11 komunalnih skupnosti
Med najvažnejše dogodke prete-• klega tedna moramo v naši republiki šteti predlog o novi administrativno teritorialni razdelitvi Slovenije. Posebna komisija pri republiškem Izvršnem svetu je namreč pripravila predlog o razdelitvi na podlagi katere naj bi se liz dosedanjih 20 okrajev in dveh avtonomnih občin osnovalo 11 okrajnih skupnosti. Namen te nove razdelitve je pospešiti razvoj posameznih področij. Doslej smo imeli v Sloveniji 384 občin, po novi razdelitvi pa bomo dobili 131 občin — komun. Komune bodo po številu prebivalstva in po svoji gospodarski zmogljivosti razumljivo različne, vendar bodo vse predstavljale zaključeno politično in gospodarsko celoto.
Izredno plodno je delo Zveznega izvršnega sveta, ki je pretekli torek, zopet zasedal in sprejel vrsto pomembnih ukrepov za naše gospodarstvo. Izvršni svet je sprejel sklep o ustanovitvi osmih sekretariatov zveznega izvršnega sveta za gospodarske zadeve. Ti sekretariati bodo skrbeli za svoje sektorje in izvršnemu svetu dajali ustrezne predloge za delo. Ustanovljeni so bili sekretriati za gospodarske predpise, za industrijo, za kmetijstvo, za promet in zveze, za trg in cene, za zunanjo trgovino, za finance ter za investicije. Razen tega je zvezni izvršni svet sprejel vrsto zakonskih osnutkov in sicer dva s podoročja narodne obrambe, o pospešitvi pravdnega postopka pred sodišča in načrt zakona o dopolnitvi zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodeljevanju zemlje kmetijkim organizacijam. Dopolnilni zakonski načrt predvideva, da ljudski odbori brez odškodnine lahko odvzamejo zemljo vsakemu lastniku, ki je dve leti ni obdelal. Odvzeto zemljo bodo lahko ljudski odbori dodeljevali kmetijskim organizacijam ali pa posazmenikom za eno leto. Če bo lastnik v enem letu zahteval zemljo nazaj, da bi jo obdelal, mu jo LO lahko vrne, vendar postavi rok kdaj, jo mora obdelati. Namen tega dopolnilnega zakona je, da se zagotovi obdelovanje zemlje, ki jo privatni kmetje marsikje ne obdelujejo tako, kot bi jo lahko in kot bi jo tudi morali. Da pa se lastnikom zemlja lahko vrne, pove že zakonski načrt sam, ki pravi, da se odvzeta zemlja da v obdelavo drugemu samo za eno leto. Prav gotovo bo ta predlog zanimal tudi naše kmetovalce ter jih vzpodbudili k čim bolj intenzivnemu obdelovanju zemlje.
Posebno pozornost bo gotovo vzbudila tudi odločba o načinu vplačevanja in uporabi sredsteiv skladov za 'kreditiranja stanovanjske gradnje, ki so bili ustanovljeni z družbenim planom za letošnje leto tako v republikah kot pri okrajih, mestih in mestnih občinah. Iz teh skladov bodo lahko dobivale kredite ne samo gospodarske organizacije, temveč tudi privatniki, stanovanjske skupnosti in ljudski odbori. Sredstva iz teh skladov pa ne bodo mogla uporabljati kot dotacijei, niti ne bo mogoče graditi iz teh skladov stanovanj, temveč bodo ta sredstva namenjena izključno stanovanjska. izgradnji pod pogojem, da najemnik kredita sam zagotovi 25 odstotkov potrebnih plačil.
Ta odločba predvideva tudi rok odplačila in sicer postavlja 30 let kot maksimalno dobo za odplačilo in 1 odstotek kot minimalno obrestno mero. Potrebe po kreditih za stanovanjsko izgradnjo so nedvomno zelo velike in za to bodo ta sredstva gotovo porabljena.
Odvzem neobdelane zemlje
Skladi za stanovanjsko izgradnjo
Iz begunjskih bunkerjev
Ce ti srce v bolesti mre če stre se ti v veliki boli če slednja nada se podre obupati nikdar nikoli
(Napisala slovenska žena, ki je čakala na smrt v begunjskih bunkerjih.)
Skoraj ni Slovenca, ki bi mu bilo ime Begunje neznano. Gotovo pa ni Gorenjca, ki bi se ne spomnil ob tej besedi na simbol strahote, trpljenja in smrti —• na zloglasne zapore.
Se več: gotovo ga ni, ki bi ne bil sam ali pa kdo od nje-govtih sorodnikov, prijateljev ali znancev v tem zaporu. Po sivo mračnem zidov j u bivšega begunjskega gradu in kasneje ženska kaznilnice so v letih divjega germanskega besnenja odmevali kriki groze in obupa
—	pa tudi klici upornosti in sovraštva. Vsa obsežna stavba se je spremenila v mučilnico. Najstrahotnejši pa so bili bunkerji — 10 ozkih celic v zapadnem traktu poslopja. V njih so zadnje ure svojega življenja preživljali vklenjeni obsojenci na smrt — talci. V letih najbolj množičnega streljanja so sicer jemali talce tudi iz ostalih sob
—	a ti mračni, mrzli prostori so še vedno ostali mnogim zadnja postaja pred smrtjo.
Ko je naša vojska 4. maja 1945 uničila nacistično posadko in odprla vrata zaporov ter je iz njih zaorila pesem velselja in svobode — so bunkerji osameli.
Dolgo so že na Referatu za spomeniško varnost pri Svetu za prosveto in kulturo OLO
skim oddelkom Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani' o odkrivanju in restavriranju •mnogih napisov, sporočil in poslovilnih besed, (ki so j'ih talci pisali pred ustrelitvijo po stenah in vratih celic.
Napise so začeli odkrivati šele letos lin, ker je delo zelo naporno iin težavno — pa tudi zaradi objektivnih finančnih težav, se je vse skupaj nekoliko zavleklo, izato odkritje spominskega muzeja ne bo že v maju (kot je toiCio prvotno mišljrlno), ampak nekoliko pozneje. Resta-vratersika dela niso naporna zgolj zaradi natančnosti dela. ampak predvsem, ker je okupator večkrat prebelil bunkerje in pred vsakim (beljenj en ostrgal stene.
Pred obiskom Begunj sem se oglasil pri referentu za spomeniško varnost OLO Radovljica tovarišu Štefanu Erženu, ki mi je v pogovoru razložil, da bo muzej v Begunjah posvečen izključno talcem, da pa imajo težave s tem, ker so razni rekviziti in predmeti, ki Ibi prišli v poštev, raztreseni po raznih zbirkah in pri privatnikih — ki seveda le neradi odstopajo te osebne spominke.
Apelirali bi na vse ki hranijo karkoli o talcih, zlasti pa na Begunj ce, ki imajo menda še nekaj fotografij o streljanju in mnogo ostalih predmetov, da jih odstopijo muzeju, kjer bodo najlepše služili spominu talcev in vsem nam, ki Ibomo v duhu hodili po poti mučenikov.
Veter je razparal lin razce-fral moreče sive oblake in na
sta mogla v meni odstraniti občutka minulih grozot.
Vstopil sem v mrzli hodnik. Pred mano se je vrstilo 10 močnih, starinskih fin razreza-
dom, moja ljuba mamica«, in pripis »Pomiloščena!.. 1944.«
To dekle je bilo res pomjio-ščeno na počasno umiranje t kakem nacističnem konc<2inti-a-ciijhkem taborišču — a je pri
Vrata celice št. 10, ki so jo imenovali »mednarodna«, kajti v njej so čakali na smrt tudi angleški letalci (napis na zgornjem podboju) in ruski partizani (napisi na vratih).
nih vrat ter več manjših vratic. Na koncu hodnika so bili na razbitem zidovju še vidni sledovi streljanja . . .
V prvi celici sem šele ugotovil, kako naporno delo so imeli restavraterji — a obenem tudi spoznal kako težko so mogli pisati na steno jetniki, kajti pri komur so našli svinčnik je bil še huje mučen in ker niso imeli drugih predmetov, so naj-češče razili po steni kar z nohti.
Napisi so težko čitljivi in le redko tv celoti odkriti ter ohranjeni. Dovolj zgovorno pa nam govore o strahotah, obupu, mukah in poslednjih željah tistih, ki so umirali.
Morda so najpretresljivejša od vseh pisma, ki so jih jetniki — ki jim ni bil (dovoljen noben stik z zunanjim svetom — pisali svojim dragim kar na stene.
»Sinko, bodi priden in dobro gospodari... kar sem ukrenil... in mamo se morata razumeti in en druzga bogati,' kakor tudi Jožica.
Kako lepo bi bilo. če bi še enkrat skup prišli v naši hiši — a kaj hiša, moja družina In moja glava to je vse, če mi ostane.
Najlepše je pri svoji družini-ci in živeti. Jaz se spominjam nanje vsaki trenutek. Danes je 4 tedne kar prezebam in stradam v bunkerju pa še ni konca.« Koliko hrepenenja, skrbi za družino in drage — in koliko trpljenja!
Drugje pripis obsojenega: »Dragi prijatelj! Ce prideš za menoj v to luknjo in če ti bo sreča bolj naklonjena ko meni, te prosim', prepisi te vrstiee in pošlji na spodnji naslov Jožefa Kregar — Nožice, Homec.«
In pretresljivo slovo: »Zahvaljujem se vsem prijateljem ... in prosim oprostite če sem komu storil kako krivico..
transportiranju pobegnila. P orila se je v partizanskih vrstah toda malo pred koncem vojne so jo ujeli domobranci — i0 zveiinfko mučili in ubili.
Nihče, ki sam ni a o.', i ved kij podobnega, si ne more preetstav ljati, keliko grozot so pr-jtrpe-11 ti junaki.
Nek mladenič je narisal na steno mrtvaško glavo in pripisa;-»Ti bo naš rešitelj. Le kmalu nas obišči. Star sem šele 24 l«?t (in pripis 1941).«	,.^jj«
»Obsojena sem na smrt. Gorje me čaka,« je nap'^aia r>eika ženska. »Godec .. . bič&n, Zverinsko mučen, ustreljen . .
Ne govore pa vsi napisi ie o grozotah in obupu, kajti tudi
Pogled v celico št. 3
v teh ljudeh je — čeprav tik pred smrtjo — še vedno gorela vera v človeštvo, up v svobodo in prepričanje v zmago. Koliko vzpodbude je v besedah 22-let-nega mladeniča: »Kot 22- ni mladenič te celice postal sem dedifc. V »miru« premišjujem in novo si bodočnost kuje«n.«
DRUŽINSKI POMENKI
Da bo t sobah toplo in osvežujoče
Menda se je vsakomur že primerilo, da je ob obisku pri svojem znancu občutil v stanovanju bolj ali manj neprijeten vzduh. Za stanovalca je tak vonj skoraj neopazen, ker so njegovi čuti vajeni nanj, toda na gosta pa to zelo neugodno vpliva. Največkrat je težak zadah posledica pomanjkljivega zračenja posteljnine, obleke ipd. Prah in umazanija, ki jo prinašamo v stanovanje na čevljih, slab duh zaprtih prostorov samo še povečata. Tudi daljše bivanje ene ali več oseb v sobi, močno vpliva na vzdušje v njej, ker se znoj in različni vonji človeškega organizma vpijajo v predmete in zidove. Posebno velja to za prostore, v katerih ležijo bolniki.
Poleti, ko stanovanje lahko poljubno zračimo, se tej neprijetnosti mimogrede izognemo. V zimski dobi pa je to težje, ker je zračenje zaradi vzdrževanja zadostne toplote v stanovanju omejeno le na kratek čas. Zato si bomo poizkušale pomagati še na drug način.
Slab zrak stanovanjskih prostorov ne vzbuja v nas samo neugodnega občutka. temveč predstavlja tudi nevarnost za zdravje stanovalcev. Marsikdaj
Drobni nasvet
Sveže madeže od kave, čaja ali čokolade odpravimo s toplo vodo in dodatkom glicerina.
GLAS GORENJSKE
Izdaja:
Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik.
Urejuje:
uredniški odbor.
Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . .200 dinarjev četrtletna . • • 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din
povzroči slabokrvnost, jetiko in razna kožna obolenja. Prav zaradi tega je potrebno zrak v sobah vsak dan razkužiti in odi-šaviti. Isto velja za posteljnino, notranjost omar in druge predmete.
Tako delo uspešno opravimo v prav kratkem času, če si v apoteki nabavimo 900 g 90 odstotnega alkohola, 20 g limoninega esenca, 15 g pomarančnega esenca, 12 g tinkture ambre, 10 g kristalne acetične kisline, 6 g bergamot esenca, 4 g esenca planinskega lavendla, po lg nageljnovega, timijanovega, mu-škatovega in cimetovega esenca. Vse to moramo dobro premešati in filtrirati, nakar v dobljeno raztopino pomočimo kos pivnika, ki ga denemo na porcelanast krožnik in pustimo, da tekočina izhlapeva. V sobi se bo že v kratkem času razširil prijeten in osvežujoč vonj, ki bo na vsakogar prijetno učinkoval.
Napis sedemnajstletnega dekleta na steni celice št. 4
Radovljica in odbor ZB Radovljica razmišljali o tem, da bi zloglasne bunkerje preuredili v Muzej talcev. (S tem V zvezi so se dogovorili z restravrater-
sneženo pokrajino se je vlila topla sončna iluč. Ujet v tmisll o preteklosti sem počasi korakal po blatni in razmočeni cesti proti Begunjam. Bil sem poln vtisov o strahotah zadnje vojne in o trpljenju tistih, ki so o sebi govorili da se »bore v prvi fronti — ibrez orožja« — o talcih.
V mislih so se mi vzbujale same »od sebe podobe strašnih dni. Talci v Jaršah, obešenci pred pošto v Kamniku, junaki iz Žirovnice . . .
Skoraj sem izgubil vez s sedanjostjo.
Niti pogled na osojne vesine hri/bčka Sv. Petria, kamor so bile tolikokrat uprte okrvavljene in izmučene oči obsojencev niti pogled na prebeiljeno zidov je bivših begunjskih zaporov ni-
KUHINJSKI RECEPTI
( VETACA NA POLJSKI NAČIN
Jed je gotova v 30 minutah. Za dve osebi potrebujemo eno cvetačo, eno ali dve jajci, 10 g masla, peteršilj. pol limone in sol.
Moda
■vgnk-JA. »i.-MMSai i	mBm
Lepo belo cvetačo kuhamo 20 minut V precejšnji količini osoljene vrele vode. Nato vodo od~ cedimo in cvetačo v situ pokrijemo, da se ne ohladi. Hitro spasiramo še trdo kuhan rumfe-njak, ga pomešamo z nekoliko sesekljanega peteršilja ter po-tresemo na cvetačo. Sedaj raztopimo še maslo, ga pustimo da nekoliko porumeni in polijemo z njim cvetačo, ki jo takoj ster-viramo.
KROGLICE IZ OVSENIH KOSMICEV
125 g ovsenih kosmičev, 9 dkg moke, 1 jajce, 3 žlice imleka, pol zavojčka pecilnega praška, nekoliko marmelade in 5 dkg sladkorne moke ugnetemo na deski v gladko testo, ki ga povaljamo v kakie 3 prste debel svaljk. Z noževim robom ga razrežemo na 3 cm dolge koščke in jih izoblikujemo v kroglice. V vsako vtisnemo z nožem majhno vdolbinico, ki jo napolnimo s kupčkom marmelade. Kroglice spečemo na poma-ščenem pekaču. Pečene potrese-mo s sladkorjem v prahu.
Moderna bluza z apartnim ovratnikom in izbranimi, velikimi gumbi
Hodnik — na koncu vidni sledovi streljanja
(tekst nečitljiv) ... sestre ne pozabite na moje male!« |
Sedemnajst letno dekle Francka Naglič je leta 1944 napisala na steno: »Sama sem v bunkerju, ne vem kaj bo z mano, veliko trpim, kje je moj ljubi dom in moja zlata mamica. Stala sem 17 let...«
In drugje: »Sama sem, obsojena na smrt. Kje Je moj mili
Ali: »Vstajenje f^jjjj vrag fašistov bo P«*" in ,rWf ne zastonj.«	^ ^
In skromen napis: * preživljam u,„do	|
Minka...« in še dru&a roka »Tudi jaz isto.« gptovo
Vseh talcev žel jo P-mašiSuji» izraža klic: »Tovari«1' nas.«	^ CebulJ
Težišče dela še vedno v društvih
Ljudska prosveta Gorenjske se je združila v Zvezo
V nedeljo, 20. marca je bil v Kranju občni zbor Ljudske pa-osvete Gorenjske, na katerem je bilo sklenjeno, na se dosedanji Zvezi ljudsko prosvetnih društev okraja Kranj in Radovljica združita v skupno Zvezo.
Na ta zbor je poslala svoje delegate velika večina društev. Delegati so razpravljali predvsem o dveh vprašanjih: o vlo" cH in delu Okrajne zveze glede na novo upravno teritorialno ureditev in o ustanovitvi odborov Ljudske prosvete v bodočih občinah, oziroma komunah.
Občni zbor je obe vprašanji precej jasno opredelil. Po ustanovitvi občinskih odborov LP. se bo manjšala operativna vloga okrajne Zveze, ker bodo operativne funkcije prešle na občinska vodstva LP. Okrajna zveza bo v bodoče predvsem usmerjevalec kulturnega življenja na Gorenjskem.
Na področjih bodočih obcm deluje danes po <«em m več društev. Zaradi enotne kulturne rasti na področju posameznih občin, je potrebna neka zveza med društvi, ki delujejo na ozemlju teh posameznih občin. Ta - in druge potrebe, tudi materialnega in finančnega značaja, narekujejo ustanovite* občinskih zvez ali odborov LP društev, zlasti ker bo skrb za materialno podpiranje društev prešla na občinske ljudske odbore. Vsako društvo bo izvolilo po enega člana v občinski, odbor LP. Na svojih posvetih bodo razpravljali o stanju posameznih društev ter o skupnih akcijah, n. pr. o proslavah ob-
činskih praznikov, o proslavitvi 10. obletnice osvoboditve in 'podobno. Delegati so menili, da ne Ikaže teh odborov točneje precizirati, temveč naj bo praksa tista, ki bo utrdila njih organizacijsko obliko.
Težišče dela ibo pa še vedno v društvih. V teh se morajo močneje kot doslej uveljaviti upravni odbori kot nosilci napredne kulturne politike v društvih. Zlasti bodo morala društva tesneje sodelovati s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze in z ostalimi društvi (športnimi itd.), ne pa da vsako društvo v nekem kraju vodi Svojo Ikulturno iin vzgojno politiko, ki zaradi izoliranosti samo škoduje občemu razvoju kraja. Prav tako je kulturna dejavnost preveč obča, nekoliko zastarela, ne pa prirejena za sedanje potrebe naprednega delovnega človeka.
Tako in podobno so predlagali posamezni delegati. Mnogo med njimi je še omembe vrednih: da društva premalo upoštevajo lahki program, ki naj nudi delovnim ljudem prijeten oddih in razvedrilo, da j? v društvih premalo vzgojnega dela, da naj se vzgaja ob delu, to je ob analizah dramskih in glasbenih del in podobno, da v proces izobraževanja ni moč zajeti širokih množic, temveč da bo
Gostovanje ni mekinjskem odru
„Skrivnost najdenke"
Na mekinjskem odru je to sezono živahno skoro vsako nedeljo. Zadnjič smo videli dramo v petih dejanjih s petjem, »Skrivnost najdenke«, ki so jo upn morile tečajnice ročnih del s sodelovanjem Kulturno prosvetnega društva »Srečko« iz Bukovi« - Sentkovtuma. Sicer v izbiri gledališkega dela ne morem pohvaliti društvo, ki se je lotilo Hrame z narodno poanto, primerno za čiitalniško dobo. Dram dviganje narodne zavesti, s v«alelami črno podanih nem šfch aJi italijanskih grofov, današnji čas pač ne potrebuje.
Zeto dobro pa so pazili na izgovorjavo, igrali so v dialek tu, kar ni navada na podeželskih odrih. Melodramatični elementi ki danes že izginjajo z odra so sicer podkrepili osnovni ton uprizoritve, vendar v sodobno izvedbo ne spada več do Solzavosti (v banalnem smislu) razvlečen prizor (2. dejanje).
Zanimali so me igralci. Stopil sem v garderobo in ze sem bU v razgovoru. »Denar bomo Porabila za tečaj ročnih del.« m je razlagala Milka Seškova. ki j« tudi režirala. To je preprosto kmečko dekle, ki posveti ves «voj prosti čas udejstvovanju v *Weti in je lahko zgled mar-
sikateremu društvu, ki se izgovarja, da nima kvalificiranega kadra. Igralci so sami mladi delavci in kmetje. Naštevali so mi svoje težave: da so morah do nedavnega vadita v zasebni hiši. da so še neizkušeni, a veseli vsake kritične opombe.
Vesel sem bil takih igralcev i.n jim iz srca čestitam: Vaše dosedanje delo naj bo le temelj k še širšemu prosvetnemu delu na vasi.	S. Šimenc
„Tajni rov"
Leto 1943.
Taborišče Gonars, internacij-sko taborišče sredi revne Fur-
lanije, eno najstrahotnejših italijanskih toborišč!
Mimo do zob oboroženih straž, pod bodečo žico in pred očmi vsega taborišča je peščica naših smelih fantov neopazno izgreb-la podzemeljski rov — imenovali so ga teleskop — in po njem pobegnila na svobodo. Cez furlansko polje in vinograde v Hrdih so se prebijali in dosegli onstran Soče partizane . . .
To je vsebina knjige Ivana Bralka- »Teleskop« (s slikami Nika rirnata), ki je ena na.|-bcljžib, kar jih je :^.d^la zad-njn 'eta Mladinska knjUa.
v izobraževalne skupine možno zajeti le manjše število ljudi, ki so zainteresirani na eni ali drugi znanstveni panogi itd.
Občnega zbora se je udeležil tudi sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov tovariš Zlatnar, ki je s tehtnimi pripombami tudi posegel v razpravo.
V odbor okrajne zveze so bili jzvoljeni: za predsednika Dušan Bavdek, podpredsednika Franc Skrlj, tajnika Milan Stok, blagajnika Janko Vodnik; člani pa so Jakob Eržen, Lojze Gostiša, Janko Burnik, Nande Stritih, Viktor iSmolej, Franc Demšar, Poldka Stiglic, Franc Fister, Stane Torkar. Edo Žagar, Rado Jan, Krista Lehrman, Franc Kogej in Stanko Mule j. V nadzornem odboru pa 'so Silvo Ovsenek, Ivan Z en, Lojzka Hrast, Srečko Beniger in Jelka Demšar.
Z zborovodske konference v Ljubljani
Večja skrb podeželju
V veliki dvorani Doma sindikatov v Ljubljani je bila v nedeljo konferenca zborovodij pevskih zborov društev »Svoboda«. Na konferenco so bili vabljeni zborovodje z Gorenjske, Primorske in drugih bližnjih krajev Ljubljane, za ostale pe-vovodje pa bo enako posvetovanje v nedeljo 27. t. m. v Mariboru. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 50 zborovodij in lepo število skladateljev, med katerimi je bil tudi rektor Aka-demje za glasbo, Janko Ravnik, je otvoril in vodil predsednik Zveze »Svobod« in član republiškega izvršnega sveta tov. Ivan Regent. Glavna točka zborovanja je bilo poročilo prof. Radovana Gobca o problemih zbo rovske glasbe, izbiranju pesmi in sestavljanja sporedov. V ilustracijo dosedanjega delovanja pevskih zborov »Svobod« se je poslužil govornik statističnih
številk, ki so jasno prikazale splošno programsko politiko teh zborov.
V razpravo so posegli v glavnem vidni glasbeni delavci iz Ljubljane, kakor tovariši: Ravnik Simonitij, Bitenc, Ajlec in drugi, dočim je le malo tovarišev s podeželja (katerim je bila konferenca v prvi vrsta namenjena) govorilo o težkočah, s katerimi se bore naši zbori v industrijskih in kmečkih predelih. Navzoči so kritizirali tudi politiko Radia Ljubljane, ki se poslužuje za reprodukcijo naše zborovske glasbe le poklicnih zborov. Omogočiti podeželskem zborom, da nastopijo v radiu, je velikega pomena za dvig in razširitev kulturno prosvetnega dela na vasi. V razpravi se je tovariš Regent dotaknil tudi problema glasbenega centralizma in poudaril nujnost švetilnejših gostovanj ljubljanskih poklicnih in polpoklic-nih umetniškh ansamblov na podeželju. Omenil je tudi, da se bodo organizirali strokovni tečaji za zborovodje, ki bodo v veliki meri prispevali' k dvigu kvalitete naših amaterskih pevskih zborov.
Mnenja sem, da bi podobno posvetovanje bolj uspelo, če bi bilo organizirano kje na pode-
želju. V razpravo bi v tem slučaju posegali mnogo več tudi tasti, ki so to pot v glavnem poslušali problematiko ljubljanskih poklicnih in polpoklicnaih zborov ter drugih glasbenih u* stanov.
Letos najboljša predstava
»Mladost pred sodiščem« na Jeseniškem odru.
25-letnica pevskega zbora v Dupljah
V letošnji sezoni praznujejo dupljanski pevci 25-letnico svojega organiziranega delovanja. Vsekakor je to za podeželske razmere pomemben jubilej.
Ze pred 25 leti so dupljanskd možje in fantje, vneti za slovensko pesem, začeli z rednimi vajami. Spočetka jih je bilo malo. Toda prvi so pripeljali k vajam še tovariše in z leti je zbor narasel na 30 in več članov. Prirejali so koncerte doma in v sosednjih krajih. Nekaj časa so bili pevci vključeni v gasilskem društvu, kasneje pa so se spet osamosvojiti.
Med okupacijo je večina pev cev prijela za orožje in se vrnila domov šele po vojni. Zal pa se niso vrnili vsi. Mnogi so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Tem so se pevci — ob prLIliki praznovanja 25-letnice svojega društva — oddolžili z žalno komemoracijo na pokopališču in pred spominsko ploščo pred šolo.
Glavna proslava jubileja pa je bil koncert, ki ga je priredil moški pevski zbor dne 13. t. m. Na koncertu se je opazilo, da ima pevski zbor KUD »Triglav« nekaj kvalitetnih glasov in mnogo marljvih in prizadevnih pevcev.
Tudi pionirji tamkajšnje gimnazije in osnovne šole so zelo delavni. Za Praznik žena so pripravili otroško igrico »Snegulj-čica« in jo uprizorili s takim uspehom, da so jo morali večkrat ponoviti.
Dramatska sekcija društva pa je pripravila ameriško komedijo »Draga Ruth«. ki si jo bodo vaščani lahko ogledali 2. i.n 3. aprila.
Sicer pa v Dupljah ne mine nede'ja. da bi ne bilo igre. Sosednje igralske družine pridejo zelo rade sem gostovat, kajti Dupljanci vedno napolnijo dvo-
rano. Prejšnjo nedeljo so nastopili Naklanci s Kranjčevo dramo »Pot do zločina«. Uprizoritev je zelo dobro uspela.
Tudi v Žabnici so marljivi
Ob občnem zboru KUD „Tone Šifrer"
Pred nedavnim je bil v prostorih Občinskega ljudskega odbora Zabnica občni zbor kulturno - umetniškega društva »Tone Sifrar«. Živahna razprava po poročilih odbora je o-svetiila vse dobre in slabe strani v delovanju društva v preteklem letu. .Glavno oviro za razmah še večjega kulturno -prosvetnega življenja v Zabnici predstavlja pomanjkanje primernega prostora. Čeprav je bil glavni cilj vodstva društva in gradbenega odbora že vsa leta po vojni gradnja kulturnega doma, do danes še ni uspelo več, kot pripraviti gradbeni material. Društvo se sedaj stiska v Zadružnem domu in le upr.
odboru. KZ sa ima zahvaliti, da lahko uporablja majčkeno dvorano, ki pa nikakor ne ustreza tem namenom.
Kljub objektivnim težavam pa je bilo delo v društvu, oziroma v posameznih sekcijah, plodno. Igralska skupina je naštudirala več del in z njimi gostovala tudi po okoliških vaseh. Zadnjo nedeljo (20. marca) je uprizorila v režiji prof. Franca Ši-frerja komedijo Frana Lipaha »Glavni dobitek«.
Pevski zbor se pripravlja na proslavo drugega občinskega praznika, ki bo 27. t. m V okviru društva je bila ustanovljena tudi namizno teniška sekcija, ki je po eno in polletnem
obstoju že dosegla vidne uspehe.
Kot vzgojna ustanova je o-pravila važno kulturno prosvetno delo tudi ljudska knjižnica. Pri tem imajo največ zaslug marljivi knjižničarji, ki so vedno z ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravili svoje delo. Knjižna zbirka je precej bogata, saj obsega več kot 1600 knjig. Letos je vodstvo knjižnice prevzela tovarišica učiteljica Tonica Bogataj.
V novi odbor društva, ki šteje 180 članov, so bili izvoljeni predvsem mladi ljudje. Njih glavna naloga bo, da bodo pospeševali gradnjo kulturnega doma, poživili akcijo za zbiranje članov Prešernove družbe in pritegnili v društvo še ostale vaščane. Upajmo, da bo odbor s prof. Šifrerjem na čelu krepko zavihal rokave in da uspeh ne bo izostal.
Te.
Slikar Mihevc je razstavljal
Prejšnji teden je razstavljal v Prešernovi hiši v Kranju slikar Nace Mihevc — prof. risanja na II. gimnaziji v Kanju. Razstava je obsegala okoli 30 olj in akvarelov.
Težko je soditi človeku, ki ni slikar, dela umetnika. Zato naj bodo moje bežne opombe le skromno osebno mnenje.
Barvitost, svežost, jasnost in tudi malce preprostosti veje Iz Mihevčevih slik. Njegove podobe so realistične in plastične — včasih celo pretirano, kajti nehote dobiš takšen vtis in dojern, kot je tisti, ki ga dobiš
kadar gledaš izredno učinkovit lepak. Na primer: podoba dekleta in fanta s kitaro ob ognju m luninem svitu je sicer močno privlačnu, prepričljiva — a m:-ilim, da je skoraj preveč realistična sin da ji manjka nekoliko subjektivnega prizvrka; malce hladna je, brez »štimun-ge», brez tistega, kar loč? resnično umetnino od dobre reprodukcije. od dobrega posnetka narave.
Zdi se mi. da je Mihevc morda prav zaradi tega izredno močan in prodoren v portretih, ki pač zahtevajo, da se slikar močneje osloni na realnost, na objektivnost.
Precej umetniških kvalitet lajdemo tudi na njegovih olj-lih pejsažrih (ne pa na pretirano stereotipnih akvarelih z motivi našega Primorja) ki še najbolj izražajo umetnikovo osebno nastrojenje; zlasti je čudovita slika »Severna meja«. Tudi •>lje »Mrtvi partizan« ni pomembno le, ker je na njem nekaj globoko pretresljivega — in !e torej motivično privlačna — :mpak predvsem zaradi stilne in barvne učinkovitosti.
A. C.
Slikar
France Godec bo rastavljal
To nedeljo bo otvoril svojo razstavo v Prešernovem muzeju akademski slikar France Godec iz Ljubljane. Ime France Godec v Kranju ni novo. Ze leta 1939 je samostojno razstavljal v Kranju in to z velikim uspehom. Po vojni se je udeleževal vseh razstav, ki jih je prirejalo Društvo likov, umetnikov po Sloveniji in po državi.
Samostojno pa je razstavljal zadnja leta v Ljubljani, Celju, Ptuju, Tolminu. Kopru itd.
V Kranju bo razstavil okrog 30 krajinskih olj in sicer motive iz Gorenjske, Primorske in Ptuja.
Ce želimo našemu človeku čim večjega vpogleda v sodobni likovni svet, mu bo nudila ta razstava bogato gradivo za intimno in igloblje dojemanje lepot naše zemlje.
Delavski razred in kultura
^ «»H nedavnim je v Skofji Loki imel univerzitetni prof. w - Viherl predavanje o gornji temi. Ker je istočasno prišlo vorov o tesnejšem sodelovanju med DPD »Svoboda« in založbo, kar naj bi povečalo razumevanje vloge Cankarjev	pri kultUrnem ustvarjanju, se nam zdi
delavskega	memo nckatere misli in teze tega predavanja.
/vio a jc Ziherl nagla-
rlredno povezano s socialistic-Mogreono	popolnoma za-
^ demokrac^ ^	_
tfz*M?- df-,fle deir
le brezoblična množi-
5	SmuT sprejema kulturo u-J f0 poseben sloj azo-
Takšno podcenjeva-delovnega ljudstva v
6	fm ustvarjanju je obso-
iT^^n^ankar v znameni-? ^ likanju tržaškim delav Takrat je dejal
Vi drugim: »Kaj ne d«ii vsa aru» njiih (—delavskih) Mlltura na »U kakor je slo-
CrfeSh navadnih sužnjev?«
vJiSfmasa Wudstva *
P^ucent Ocul-C nTpa njen konsument. . .« W dalje- »Duševno blagosta-
V	duševna kultura se ne da C'H« t>re* materialnega bla-*2tanja. brez materialne kul-
^tlelavski razred je (bil od ne-^rT tvorec materialne kultur-NT^g tem je iPa dail tu<*i osno-
V	s&a ravoj duhovne (kulture. VSa)Ka duhovna kultura ima to-
rej osnove v stopnji razvofja produktivnih sil (tiskarne, knjigoveznice itd.) Sicer se tvorci materialne in duhovne kulture ločijo imed seboj: s prvo se ukvarjajo delavci, z drugo izobraženci, vendar ne moremo nikogar izvzemati iz delovnega ljudstva na splošno, kakor ni mogoče izvzeti deleža delavca pij'. uiCvartjanju duhovne (kulture. Zato je napačno tudi pojmovanje, da je duševno delo nekaj neproduktivnega, da so produktivni le ročni delavci (antiintelelktualizem).
Ce pogledamo in zasledujemo razvoj dela v zgodovini, bomo ugotovili, |da je bil človek v praskupnosti celovitejši, <enovi-tejši kot je danes: uveljavljal se je namreč istočasno kot ročni in umski delavec. Vsa proizvodi (so (bili plod njegovega lastnega razmišljanja, njegove zasnove. Tak enovit človek je bil vedno pogoj največjih stvaritev v človeški (kulturi. Leonardo da Vinci, Michelangelo in drugi enkratni duhovi renesance so premostili enostranost, spoznali so svet in človeka z vseh stran!. Genialne zamisli Leonarda da Vinci j a is področja tehnike so
še danes aktualne; obenem pa so ti ljudje dali čudovite upodobitve človeka in člpvekovaga življenja.
Z nastankom razredne dražbe se je ta enoviti človek notranje razklal: neposredni proizvajalec je bil ireduciran na ostvar-janje zamisli nekoga drugega. V sužnje posestniški dobi neposredni proizvajalec — suženj spich ni veljal za človeka, ampak je bil le »orodje, ki fvo-ri.* Zamisel, cilj dela mu je dajal (pripadnik vladajoč, razreda, ali pa njegov pooblaščenec. Ločila sta se zamisel in delo samo. Zaradi usodne in nujne delitve dela na (ročno in umsko delo, je prišlo tudi do ločitve na materialno in duhovno kulturo. Vemo pa, da je za vsak predmet, ki zadovoljuje človekove potrebe, potrebno oboje — umsko in ročno dolo •— in je zato nesmiselno ločiti delo na produktivno in neproduktivno. Vsi ti napori so produktivni, čeprav so deljeni na dve kategoriji (umsko in ročno). Tudi radio, kino, knjiga itd. zadovoljujejo človekove potrebe. Na teh proizvodih se ne da ločiti umsko delo od ročnega. Produktiven je torej vsak človek, ki ustvarja sredstva za zadovoljitev človekovih potreb. Zato je delovna inteligenca del delovnega ljudstva. Razumljivo je, da so drugačne teorije v bistvu buržoazne. saj je za kapitalista
produktivno le tisto delo, ki da profit, ne pa ki zadovoljuje človekove potrebe — ne le po hrani, obleki itd. ampak tudi po lepoti. duševnem življenju. Zato je n. pr. slikar, ki ni bil v ka-pitalistovem mezdnem razmerju, zanj neprodukfiven.
V socialistični družbi se spet borimo za kulturni dvig delovnih množic. V čem je pomen tega boja?
Rekli smo, da je bil prvotni človek enovit, celovit: bil je lovec, vodil je gospodarstvo in zborovanja, istočastno pa risal bizone, mamute in konje, ki jih je v skalo vsekane še danes občudujemo tv Altimari (Španija) in drugje. Z razredno družbo je bil ta človek — neposredni proizvajalec, razklan, degradiran, razosebljen »— ostal je le proizvajalec dobrin, ki so mu jih predložili drugi. Odrin-njen je bdi lod .upravljanja v gospodarstvu( za kar se je razvila tehnična inteligenca), od javnih poslov ( v kolikor ni šlo za organizirano obliko razrednega boja — štrajka!), od javne uprave (kar je bdio zauoano državnemu aparatu — vojski, policiji. sodstvu itd.) ki je v svojem bistvu neproduktiven in ureja odnose med ljudmi, ščiti interese vladajočega razreda). Odrinjen je bil od gospodarskih in upravnih funkcij in istočasno — od plodov višje kulture. V kapitalizmu je (postal delavec dejansko le dodatek k stroju, suženjsko podrejen obstoječi delitvi dela.
(Nadaljevanje prihodnjič)
'pilFr)i, k} jtb <£f!@dclPT)©
BERLINSKA ZGODBA
Gotovo vam je še vsem dobro v spominu angleški film režiserja Reeda »Tretji človek«, ki je po vsem svetu doživel velikanski uspeh. In ravno uspeh tega filma je vzpodbud 1 režiserja Reeda. da je takoj nato •x>snel še en film s sodobno problematiko, in vicer: »Berlinsko zgodbo«. Kot nam že sam naslov pove, se zgodba to pot logaja v povojnem Berlinu, ki ie razdeljen na štiri cone in kjer so na dnevnem redu vo hunske afere, ugrabitve in torej, kjer cvete čma borza itd. Kljub temu, da film kot umetnika celota le nekoliko na-> ostaja za filmom »Tretji č;<>vek«, je še vedno prava mojstrovina, kajti današnji Eerlin in atmosfera, ki vlada v njem, sta v filmu prikazana pristno, da gle-
dalec v dvorani dobi vtis, kot bi bil sam tam.
MRE2A — LA RED
Ce bi ocenjevali ta film zgolj po njegovi vsebini, potem bi morali reči: »O kako obrabljene in zastarelo je vse to«. Kajti zgodba pravzaprav ni nič drugega kot mehiška varijanta na staro temo o lepi ženi, za katero se potegujeta dva dobra prjatelja in se zaradi nje spreta ter postaneta sovražnika. Torej kot rečeno nič novega. Novo je samo to da-je cela zgodba povedana brez besed, zgolj s fotografijo. za katero je film prejel tudi nagrado na festivalu v Cannesu. Film je tako izreden v slikovnem prikazovanju zgodbe, ozadju in folklorni pristnosti', da kljub stereotipn. vsebini zasluži oceno odlično.
Gorski rešeualcl
iz Bi*4riike doline
Dolgo so kranjski smučarji čakali na sneg. No, kot ponavadi, jih njihova prijateljica — zima tudi letos ni zapustila. Le smučarski koledar je moral zbrati vse predvidane prireditve za »adnji zimski mesec.
TRIGLAVANI
NA GORENJSKEM ZLETU
Prvo tekmovanje smučarjev na Gorenjskem, največje v Jugoslaviji po svoji množičnosti v letošnji sezoni, je bil — Zlet gorenjskih (smučarjev. Na Bledu so bili smučarski skoki in teki, na Črnem vrhu pa alpske discipline. Kranjčani so z doseženimi mesti na tej prireditvi kar zadovoljni. Križaj Peter ja v močni (konkurenci skakalcev zasedel šesto mesto. Pri članih, tekačih je ibil Gašper Kordež tretji, Seljak in Goričnik pa sta bila četrta in pOta. Franko, ki je tekmoval brez treninga, je zaostal na 14. mestu. V alpskih disciplinah sta bili Oblakova in Zupančičeva najboljši. Mladinci so si •priborili prvo in tretje mesto, zelo nadarjeni mladinki Anikeletova in Rutarjeva iz Straži šča, sta bili tudi najboljši, le člani niso mogli prodreti med ase.
V RAVNAH DRŽAVNO PRVENSTVO V KLASIČNIH DISCIPLINAH
Pravico nastopati na državnem prvenstvu so si kranjski •mu čar j i priborili na Gorenjskem zletu. Konkurenca v tekih in skokih je bila zelo huda, zato si je bilo naslov državne-se Kranjčani dobro odrezali, Toda, kljub hudi konkurenci, so se kranjčani dobro odrezali, najbolj pa prav gotovo v štafeti 4 krat 10 kilometrov. Seile pred ciljem so klonili pred Ljubljančani in si osvojili častno (drugo metsto — drugi v državi! To je največji uspeh kranjskih smučarjev, katerega bo si priborili: Franko, Gorič-
nik. Seljak in Gašper Kordež. MLADINCI SO TEKMOVALI
V teku na 30 kilometrov sta	V KOČEVJU
bila Kordež in Gorilnik četrta Tekmovanje se vrsti za tek-oziroma peta, Seljak pa enaj- movanjem. Skoraj vsako nede-stt. V tako ostri konkurenci res ljo ^ kranjski smučarji nekje
tekmovali.
Na odlični vendar težki slalom in veleslalom progi na re-pub. prvenstvu v Kočevju, so bili mladinci Triglava czielo iu-spešni. Takole so se plasirali: ■ Veleslalom: Mišo Jamniik je biil tretji, Rutarjeva Majda pa je bila prva, čeprav je bila skoraj : najmlajša na prvenstvu.
Slalom: Mišo Jamnik je bil spet tretji), peto mesto pa si je osvojili Rajko Stare. Maja Rutar je bila tudi v slalomu najboljša.
Slavica bo štartala
odlični uspehi. Sesti, enajsti in štirinajsti so bili Kordež, Seljak in Goričnik v teku na 15 kilometrov. Mladinci pa so letos prvič startali na takem tekmovanju, zato jim ni »šlo«.
V skokih za državno prvenstvo j<e imel Lojze Gorjanc veliko smolo in je moral »zaradi padca pri prvem konkurenčnem skoku odstopiti, čeprav je bil pred tekmovanjem iresen konkurent za najboljše mesto. Križaj Peter se je plasiral na 22. mesto.
GAŠPER KORDEŽ JE DRŽAVNI PRVAK
Kordežev Gašper je brez dvoma najboljši klasik v državi. V tekmovanju za republiško in državno prvenstvo v klasični kombinaciji si je osvojil naslov najboljšega, postal je (republiški in državni prvak v tej disciplini. Tud Seljak Roman in Goričnik Zdrav ko sta z uspehom nastopila v tej vrsti tekmovanja. Prvi je bil tretji, drugi pa četrti v državi. Iz teh doseženih uspehov vidimo, da so Kranjčani v klasični kombinaciji najmočnejši v državi.
MEDDRUŠTVENI SLALOM NA JOŠTU
Na Joštu je eden najprimernejših terenov za smučarske prireditve. Za dobro tekmovalno progo za te tekme Ista poskrbela Dore Oražem in Bogdan Napo-koj. Proga je od tekmovalcev zahtevala precej rutine in tehničnega znanja. Od Kranjčanov so se uvrsft/ild med; najboiljše Franc Gorjanc, M. Jocif in BaJ-žselUj. Pri Članicah |pa (je že dalj časa običaj, da je Slavica Zupančič prva. T.e prireditve se je Udeležilo nad 50 tekmovalcev.
ZAKAJ ŽUPANČIČEVA NI
TEKMOVALA ZA POKAL »KANDAHAR«
Na želeizniški postaji v Kranju je Slavica čakala na brzo-vlak. Tako je bilo domenjeno. Morala bi iti z jugoslovansko reprezentanco na tradicionalno tekmovanje »Kandahar« v Švico. Ko je brzovlak v Kranju počakal je dal vodja ekipe Cop Franci Zupančičevi vse potne dokumente in celo kupljeno vozno karto do Švice. Kljub temu pa Slavica ni mogla odpotovati, češ za ženske ni denarja. Kako se je v tem trenutku
počutila tekmovalka je vprašanje za sebe. Omeniti pa moramo, da so v inozemstvo potovali 4 tekmovalci in kar dva funkcionarja {Cop kot trener in tov. Miiševič kot član sekretariata SZJ). Zdaj nam je tudi razumljivo, zakaj potem za ženske zmanjka denarja. Sti.rje tekmovalci in dva funkcionarja, za tekmovalko pa samo vozni listek!
SKOKI TUDI V PODBREZJAH
Meddruštveni skoki za , mladince in pionirje na 20-metrski skakalnici so potekali v zelo borbenem razpoloženju. Najboljši imladinec je bil tudi na tem tekmovanju Kranjčan — Javor-ndflc. Pri pionirjih je bil med najboljšimi Peter Stare. Za tega »pritlikavcka« pravijo, da bo nekdaj morda drugi »Polda«.
LEP ZGLED OBRTNIKA DEBELJAKA
Njega poznajo vsi smučarji. Je zelo prijazen, čeprav velikokrat smuči ne naredi v obljubljenem času, vendar pa smučarji vseeno radi potrpijo, saj jim izdela res
šport * šport * šport
S *muških tekem v Kranju
Najhitrejši kranjski tekači
odlične limane smuči. Najboljšemu smučarju Triglava je tudi podaril en par svojih smuči. Pri tem moramo omeniti, da je državni prvak Gašper Kordež dosegel že toliko lepih uspehov z njegovimi smučmi. Smučarji Triglava so temu obrtniiku za njegovo delo nadvse hvaležni.
Ne 'bilo bi jih treba, če bi nikdar ne bilo v gorah nesreč in če bi se nikdar ne razlegali iz naših sten in grebenov klici na pomoč!
In 'klici na pomoč bi odjeknili v prazno, če bi se ne zganilo ob njih gorjansko srce in hitelo na mesto .nesreče.
Niso redki ti klici in niti srca, ki se zganejo — a redka je volja in moč, ki more pomagati in reš'evati.
Nd dolgo tega kar sem sedel za mizo v kuhinji krčme Franceta Erjavška v Stahovici. Prišel je Francetov brat Peter in naročila sva ga pol litrčka. Krčmarica se je vrtela okoli štedilnika, kakor da bi imela polno sobo gostov. Videl sem, da »kuha« nekaj zame, ker sem prišel k Francetu v imenu Gorske reševalne službe. — In res, kmalu je spustila name celo ploho nejevolje: da ima France za vse druge reči več časa kot za dom, da živi) samo za hribe, da ga ni nikoli doma itd.
Vendar ni mogla prikriti ponosa na svojega sina Franceta in prepričan sem, da mu ni' še nikoli branila, da bi se odzval klicu na pomoč in šel na reševanje, pa čeprav je bilo doma še toliko nujnega dela. Saj ima ponesrečenec, ki kliče na pomoč, le eno življenje in več kot enega nima niti njen mož France, ki mu kot planincu ni nikjer zapisano, da tudi on ne bo kdaj potreboval pomoči tako sposobnega moža - reševalca, kot je on sam.
Erjavšek Franc je eden naj-tarejših naših gorskih reševalcev, v družini Erjavškovih pa najstarejši od treh še žive-ih bratov, ki so danes steber gorske reševalne službe za Kamniške alpe.
Vsem je bila že ob zibelki določena trda borba z življenjem v gorah. France, Tona in Peter žive še danes v Stahovici. Mnogokrat sem delil z njimi napore pri reševalnih akcijah. Še kot otrok sem jih srečaval na gorskih poteh kot nosače. Njihov dom je bi.la Uršičeva kmetija v Kamniški Bistrici. Ni čudno, da tem. danes že zrelim možem, ni noben kot Kamni-
ških planin nepoznan, saj «<> že kot otroci hodili v Brano, pod Konja iin Gamsov škret po zelišča in planinski mah. To njihovo poznanje gorskih prehodov jim omogoča, da danes tako uspešno in z gotovostjo nudijo vsakemu ponesrečencu pomoč pa naj bo ta še v tako nepristopnih prepadih, grebenih ali višinah.
Najmlajši Lojze si je z dr-varjenjem prihranil toliko, da se je lahko odločil za šolanje. Dovršil je gozdarsko šolo v Mariboru, vendar sadu svojega truda ni dolgo užival, ker je-moral v prerani grob.
Tone je že stkorai ^rroK prijel za sekiro. Slab zaslužek mu ni obetal kaj prida življenja, zato je odšel v Ameriko — a ga je ljubezen do rodne grude kmalu privedla nazaj domov. V času nemške okupacije je stopil v narodnoosvobodilno vojsko in uspešno vodil borce po gorskem svetu Kamniških alp.
Ce te zanese v soboto popoldan na turo v Kamniške, boš prav gotovo srečal na bistriški cesti Petra Erjavška. Toporišiče sekire, ki mu gleda zadaj iz nahrbtnika, izdaja njegov poklic — drvarja, vsa njegova pojava in odločna beseda pa pristnega gorjana. In če bi pred teboj odprl nahrbtnik, bi ga izdali tudi njegovi, z njim neraz-družljivo povezani »krampiželj-ni«, ki jih nosi s seboj povsod, pa naj bo treba ali ne. Dejal bL da se celo v zraku zanese nanje. Sam sem ga videl pri spustu čez previsno steno. Petrove noge s »krampiželjni« so prosto zabingljale v zraku čez 80 metrski previs in varno je pristal z njimi na trdnih tleh.
Smejali smo se potem s Petrom vred, saj smo tisti, ki vemo, da je tudi plezalcu vrv dostikrat le moralna opora in zato smo razumela Petrovo vero v »krampiželjne«.
Se nekaj jih je v Stahovici, ki jih ponesrečenec lahko z zaupanjem pričakuje: France Ajdovec, Tone Gradišek, Franc Balatič, brata Janez in Jože Gradišek in brata Peter in Tine Uršič.
P. Kemperle
Gorenjski pionir
VOLK I IM K IVI E
Lovci so lovili volka. Volk je priibežal do kmeta, ki se je vračal s poda in je nosil s seboj cepec in vrečo, pa ga je poprosil:
»Kmetič. skrij me, lovci me preganjajo!«
Kmetu se je volk zasmilil in ga je skril v vrečo. Ko so ga lovci vprašali, ali je videl volka, je odgovoril: »Nisem!«
Lovci so odšli, kmet je izpustil volka, a volk je skočil na kmeta in ga hotel raztrgati. Kmet mu očita: »Rešil sem te, zdaj me pa hočeš požreti!«
A volk mu odgovori: »Hvaležnost je umrla!«
»Ne«, reče kmet, »Hvaležnost še živi, vprašaj kogar hočeš, vsak ti bo potrdil, da hvaležnost še živi.«
Volk reče: »Pojdiva skupaj po svetu. Kogar prvega srečava, ga povprašava, ali še živi hvaležnost. Ce poreče, da še živi, te pustim, če poreče, da ne, te požrem.«
Šla sta in srečala staro slepo kobilo. Kmet je vprašal: »Povej nam, kobila, ali še živi hvaležnost ali ne!«
Kobila reče: »Poslušaj! Dvajset let sem živela pri gospodarju, dvajset žrebet sem imela, pridno sem orala in vozila. Ko sem lani oslepela, sem še ved-
Pionirski leksikon
Pred kratkim je imelo TVD Partizan iz Radovljice svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo zelo malo članov. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu doseglo znatne uspehe, ki se odražajo predvsem v uspelih obnovitvenih delih doma, katerega pa Imorajo letos' štet nadaljevati. Med uspehe društva v preteklem letu moramo šteti tudi (prirast novih vadite-teljev iz vrst mladih članov in pa dejstvo, da je v telovadnici vedno veliko najmlajših — cicibanov in pionirjev. Žalostna pa je ugotovitev, da se v telovadnici pe zbirajo tudi starejši mladinci in mladinke. Ti menda menijo, da je za njih mesto v gostilni ali v podobnem prostoru. Vsi prisotni so se največ za-
držali prav pri tem vprašanju, kako v društvo pritegniti tudi te. Upajo, da bodo to Vprašanje že letos zadovoljivo rešili.
TUDI MLADINCI TRIGLAVA PRVAKI
Preteklo nedeljo je bilo v Kranju IX. republiško prvenstvo mladinskih moštev. Prvenstva se je udeležilo 6 ekip. Kranjčani so si letos že osmič zaporedoma osvojili naslov prvaka Slovenije. Čeprav so že pred turnirjem ved j ali za prvega favorita, tako lahke zmage od njih ni nihče pričakoval. Moštva so se razvrstila .takole: 1. Triglav — Kranj 5 zmag (brez poraza), 2. »Ljubljana« 4, 3. »Jesenice« 3, 4. »Partizan« Kočevje 2,5. Železničar iz Maribora 1 in mladinci iz Tržiča brez zmage.
Vprašanja:
25.	Zakaj pločevina ne rjavi tako močno kakor navadno železo?
26.	Zakaj delajo eno reč iz tega, drugo pa iz onega materiala?
27.	Kako so šahisti razvrščeni po svoji moči, kategorijah?
Odgovori: 19. Večkrat se je že zgodilo, da je voda eksplodirala kot smodnik. Zakaj? Zato ker je voda lahko dvajsetkrat bolj nevarna kot smodnik, če ne znamo z njo ravnati. Pripetilo se je že, da je voda podrla petnadstropno hišo in povzročila smrt štirinajstih ljudi. Kako se je moglo to zgoditi? V tisti hiši je bila tovarna. V spodnjem nadstropju je bil vdelan v veliko peč velik kotel. Ko so kurili peč je voda v kotlu kipela, para pa je šla skozi cev v parni stroj. Strojnik je pozabil pravočasno doliti v kotel vodo v katerem jo je ostalo že zeio malo. V peči so pa kurili kar naprej. Stene kotla so se razžarele. Strojnik se je vrnil in v razbeljeni kotel nalil vode. Kaj se je zgodilo? Voda se je pri taki vročini hitro spremenila v paro, kmalu jo je bilo v kotlu preveč, ni zdržal in je — počil. To je zadostovalo za
tako veliko nesrečo.
20.	Ce spustimo svečo v vodo — nam ugasne. Zakaj? Zato, ker je za gorenje sveči potreben zrak, ne pa voda. Zato voda tudi gasi ogenj. Ne pusti zraka h gorečemu predmetu.
21.	To je človek. Tako se glasi pravilen odgovor na uganko. Kadar dihamo, vdihavamo zrak, izdihavamo pa vodo in ogljikov dioksid. Prav tako kakor peč. O tem se lahko tudi sami prepričate. Dahnite na žlico, oznoji se. To je voda. Ce pa pihnete skozi slamico v apnico postane motna. To pa je ogljikov dioksid.
Nos nam je 7a vratca, skozi katera prihaja zrak; obenem pa tudi dimnik. V naši peči pa goni tisto, kar jemo.
Na ta tri vprašanja mi je poslal najboljšo odgovore Fedor Horovic iz Kranja, ki bo dobil za nagrado mladinsko zgodbo v dveh knjigah Crna puščic a.
V skupnem plasmanu še vedno vodi Peter Virniik s 34 točkami.
Ali ste »konjička« pravilno rešili? Upam, da. Pregovora se glasita: Kdor ne posluša — naj izkuša. Kdor se ponuja — se rad skuj a.
Vse lepo pozdravlja
Vaš Kosobrln
no morala pomagati pri mlinu „ a zadnjič nisem mogla več delati in sem se zgrudila. ZačetLr. so me pretepati, vleči za rep in mučiti. Komaj sem jim ušla,, in sedaj ne vem, kako naj živim.«
»Vidiš, boter, da ni hvaležnosti na svetu«, pravi volk.
A kmet reče: »Počakaj! Se koga povprašajva!«
Prideta do starega psa, ki s«, je komaj vlekel dalje. Tudi tega vprašata, ali še živi hvaležnost.
Pes pravi: »Petnajst let sem živel pri gospodarju, ves čas sem lajal in čuval hišo. Ko sem se pa postaral in so mi izpadlt zobje, so me zapodili iz hiše In me pretepli. Ni več hvaležnosti na svetu!«
Volk pravi: »Ali si slišal, kaj je rekel pes?«
»Se tretjič vpraša j va«, odgovori kmet.
Srečala sta lisico. Kmet reče: »Povej, lisica, ali še živi hvaležnost ali ne?«
Lisica vpraša: »Zakaj hočeš vedeti?«
Kmet pripoveduje: »K menije pribežal volk, ki so ga preganjali lovci, in me prosil, naj ga skrijem. Skril sem ga v vrečo a zdaj me hoče požreti.«
Lisica mu reče: »Ni da si tako velikega volka skril
v vrečo!«
»Res je«, pravi kmet. »Ce n«. verjameš, ga vprašaj!«
Volk potrdi: »Res je bilo tako!«
»A laz tega ne morem verjeti, dokler sama ne vidim Pokaži. kako si šel v vrečo.« reCe
Volk vtakne glavo v vrečo:
»Glej, tako.«	.
Lisica reče: »Pojdi v« v«« čo, da vidim kako Je b lo
Volk zleze v vrečo, lisica P« vel- kmetu: .Zave* vrec .
Kmet je zavezalvreC«,
mu pa reče: »Pokaži Kano tiž!':	. „ začne
Kmet se nasmehne an udrihati s cepcem po VIt ler nJ bil volk mrtev.
(Po Tolstoju)
V nedeljo so bile v Kranju meddruštvene tekme v smučarskih tekih rnn skokih. To tekmovanje je bilo v okviru proslav lG-letnice osvoboditve, člana pa ■o tekmovali tudi [za pokal
SZDL (kranjske komune.
Dopoldan so tekmovali v tekih. Pri članih je na 15 kilometrov dolgi progi zmagal Zdravko Hlebanja iz Mojstrane pred Zdravkom Gori č ni ko m Lz
Kratke novice
V	Kamniku so tekme za Je-gličev memorial končane. Prehodni pokal si je proti pričakovanju osvojila ekipa »Svilanit-*, kateri sledijo »Podjetje Kamnik«, »Titan«, »Stol«, »Mestne deflavnice« itd. »Svilanit« sd je priboril zmago zato, ker so bili vsi tekmovalci »Titana« v zadnji disciplini tekmovanja di-skvaLificirani. Zaključek največjega vsakoletnega športnega tekmovanja kolektivov kamniških tovarn, je bil preteklo nedeljo v mali dvorani Doma.
V	nedeljo je bilo na Miljem vrhu nad Kamnikom tekmovanje v smuku med strelskimi družinami mesta Kamnika za pokal strelske družine »Titana«. Zmagala je etkipa »Titan« (Ravnik, Jainežič, I. Sunkar, F. Sun-kar in Sitar) pred »Titanom« II. in Mestnimi delavnicami. Najboljši med posamezniki je bil Primožič (Svilanit).
Pred kratkim so bile v Pod-brezjah meddruštvene tekme na 30-metrski skakalnici. Na startu se je zbralo 40 tekmovalcev. Med člani je bil najboljši Jože Javornik iz Kranja, pri mladincih Kozjak Janez iz Podbrezij, pri pionirjh pa Marjan Križaj iz Nakla.
Planinci in alpinisti iz Tržiča bodo priredili v nedeljo (27. III. ob 10. uri) pod Storžičem tradicionalni Kramarjev smuk za pokal Alpinističnega odsflka Tržič, ZB Tržič in Planinskega društva Tržič.
Preteklo nedeljo je imela mlada strelska družina »Tone Na-dižar« iz Cirč v gosteh »strelce iz Predoseilj, člane strelske družine »Franc Mrak«. V obeh družinah so streljali skoraj samo mladinci. Oirčani so premagali svoje goste z 59 krogi razlike. Najboljši strelec dvoboja je bil Lapanja Vinko (»Tone Nadi-šar«).
V Kamniku so na podlagi rezultatov zadnjih šahovskih turnirjev dosegli drugo kategorijo Trbižan Milan, Ocepek Borut (»Solidarnost« — Kamnik), Viidic (Podgorje) in Kern i.7 Komende. Šahovsko društvo »Mirko Drnovšek« se je po sklepu zadnjega občnega zbora razšlo, člani pa so pristopili kot sekcija k (kulturnemu društvu »Solidarnost«.
20 pionirjev se je v nedeljo
borilo za naslov šahovskega prvaka radovljiškega okraja. Med starejšimi pionirji je zmagal Radovljitčan Jože Konc, (pri mlajših pionirjih pa je bil najboljši Jeseničan Franci Kralj. Vsi najboljša so bili tudi nagrajeni. V mesecu aprilu pa bodo tekmovala pionirska moštva odredov za ekipnega prvaka Okraja, ki se bo potem na Titov dan borilo v Ljubljani za najboljše moštvo L RS.
Kranja. Najboljši med mladinci, ki so tekmovali na 10 kilometrov dolgi progi, je bil Franci Kordež iz Krope. Drugi in tretji ista biila Franci Lakota in Franc Potočnik oba iz Mojstrane.
Čeprav je bilo precej slabo vreme, se je popoldan ob 35-mcr trsiki skakalnici pri Rakovici zbralo nad 1000 gledalcev, za katera lahko rečemo, da je bilo njihovo vedenje vse prej kot športno. O kakem priznanju mladim tekmovalcem skoraj ne moremo govoriti, žalostno pa je dejstvo, da so se jim gledalci le smejali,
Med 28 člani je sigurno zmagal Lojze Gorjainc z 210 točkami in najdaljšima skokoma 32 in 31 metrov. Drugi je bil Mato Krznariič iz Mojstrane (201 točk, skoka 28.5 in 28 metrov), Ljubljančan Rcipovž pa je bil s 190.8 točk« (skoka 27 in 29 metrov) tretji.
Mladincev se je na štartu zbralo 17. Prvi je bil Jakob Ba-hun z 203,5 točke (25 in 24 m), 2. Rihard Krajnik (oba Ljubelj — Tržič) s 185 točke (23 in 22 metrov), tretji pa je biil Kranjčan Boris Gregorčič s 180 točkami in skokoma 24 in 25 metrov.
\ društvo morajo Tključiii mladino
Prejel je zasluženo kazen
v dineh 14. dm 15. marca t. 1. je obravnavalo Okrajno sodišče v Radovljici primer težke tatvine, ki jih. je storil v Železarni avtoprevoznik Anton Razinger z Jesenic, o čemer smo pred časom ie pisali. Razinger je s svojim pol tov ornim avtomobilom med vožnjami za podjetje »Železnico« na Jesenicah, (kradel iz ddadišč predelovalnih obratov Železarne od pomladi do oktobra 1954 betonsko železo, ki ga je prikrival med ostale izdelke za »Železarno« in odpeljal skupno najmanj 3690 kg betonskega železa v vrednosti 313.650 din. To železo je potem prodajal po nižji jceni, kakor je bilo dejansko vredno, raznim pajdašem, s katerimi Se je za to povezal. Razen tega se je že od leta 1950 dalje bavil tudi z nedovoljenim trgova,njem z avtomobili ter preprodal za neugotovljem dobiček najmanj tri avtomobile.
Obsojen je ibil na 3 leta in 6 mesecev zapora, na 100.000 din denarne kazni in na plačilo škode, prizadete Železarni. Razen tega mu je bil odvzet kot predmet kaznivega dejanja pol-tovorni avto in izrečena prepoved opravljanja avtoprevozni-škega poklica za pet ilet.
Anton Razinger je strogo kazen vsekakor zaslužil in naj bi služil rta primer za opomin vsem tistim elementom v naši družbi, ki se hočejo na škodo skupnosti in ma račun žuljev delovnega ljudstva okoriščati in bogateti.
Obravnavani primer pa hkrati kaže tudi na potrebo zaostritve kontrole nad od važan jem izdelkov iz 'Železarne. Tudi pri nakladanju materiala je bila v Železarni kontrola očividno pomanjkljiva, saj je Razinger odvažal ukradeni material iz skladišč Železarne pri belem dnevu!
GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU
Poročili so se: Maksimiljan Perkovič, ključavničar in Veronika Jenšterle, delavka; Jože Rozman, zidar in Alojzija Balantič, delavka; Stanislav Pretnar, trg. pomočnik in Marija Klemenčič, knjigovodja.
Umrli so: Franc Opeka, roj. 2. 10. 1872 v Verdu r- Vrhnika, stan. v Kranju, Huje 57 umrl 19. marca — upokojenec; Janez Mencinger, roj. 12. 1. 1955 stan. Kranj, Zlato polje 38, sin skladiščnika umrl 16. marca; Frančiška Lombar, roj. Tomaži n, rojena 1. 4. 1878 v Strahinju, upokojenka, stan. v Kranju. Huje 9, umrla 15. marca.
objave • oglasi
gledališče
Prešernovo gledališče Kranj Sobota dne 26. marca ob 20. uri _ gostovanje v Kropi - Sa royan - Sartre - Glejte Ame^ rijL _ v Vlogi Lise - Jelica
Siardova.	,
Nedelja, dne 27. marca ob 16. uri
Izven in za podeželje. Jtr seph Kesselring - Arzen m
sitare čipke. Torek, dne 29. marca ob 16. uri: ^Zaključena za gimnazijo Kranj Joseph Kesselnng - Arzen in stare čipke. Četrtek, dne 31. marca ob 16. uii za red C in izven Joseph Kesselring - Aren in stare čipke.
Nedelja, dne 3. aprila ob 16-uri - Izven in za podeželje seph Kesselring - Arzen in stare čipke.
Mestno gledališče Jesenice
V	soboto 26. marca ob 19.30 uri: Tremayer: Mladost 'pred sodiščem.	.
V	nedellejo 27. marca ob 15 uri. Tfemayer: Mladost pred sodiščem.	.
V	nedeljo 27. marca ob 19.30 ur)/: Knasma: Draga Ruth. Zveze k vlaki pri vseh predstavah ugodne.
mali oglasi
Prodam dobro ohranjeno samsko opravo, peč »Zefir«, električni gramofon in polnilec akumulatorja. Nanut, Orehek št. 54.
Prodam !6 let staro, brejo kobilo ali zamenjam za konja enake starosti. Tišler Anton, Lom 147 nad Tržičem.
Prodam 2 kravi, četrtič breji in 5 pujskov po 3 mesece stari. Pavel Likozar, Visoko — Šenčur.
Prodam čistilnik žita (trifr). Naslov v upravi lista.
Preklicu jem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel v gostilni Ambrožič napram predsedniku občine Ivanu Langusu, ker so neresnične ter se mu ?a-hvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Kovač Joža.
Hišo prodam v centru Kranja. Primerna za obrtnike. Na-sflov: Cankarjeva ul. 7 Kranj.
Prodam sejalni stroj in kulti-vator — Moše 10 p. Smlednik.
Prodam kmečki mlin. Naslov v upravi lista.
Prodam kravo »bohinjko«, dobro mlekarico, brejo 7 mesecev. Cena po dogovoru. Antonija Proj Zg. Bitnje 5 pri Krainju.
Podpisani Anton Franko, Skofja Loka preklicujem neute-
meljene besede, ki sem jih govoril v škodo podjetja »Motor« in njegovega monterja tov. Štornika. Anton Franko, Skofja Loka.
Zamenjam vprežnega vola za kravo. Strahinj 20 p. Naklo.
Službo dobi starejši moški 50 — 60 let. V poštev pridejo tudi upokojenci. Vsa oskrba v ;hiši. Informacije pod šifro »Vesten«.
Preklicujem blok št. 20820 iz dne 18. I. 1954 izdan v Komisijski trgovini, Kranj.
Prodam 2 m3 orehovih suhih desk. Škrjanc Janko, Senfično p. Križe.
Poceni prodam 4 kolesa za vprežni Voz (nova), nekovana 60 mm.
Iščemo upravnika za dom na
Joštu. Najraje zakonski) par brez otrok. Nastop službe takoi. Pismene ponudbe no^ti na naslov SK »Triglav« Kranj, poštni predal 89.
Pisarniško uradnico potrebuje šolsko tajništvo. Pogoji: znanja strojepisja, pisarniških in knjigovodskih poslov, samostojen in uglajen nastop. Tekstilni tehnikum Kranj.
Okrajna zveza »Partizan« za Gorenjsko sprejme s 1. ali 15. aprilom t. 1. pisarniško moč z znanjem strojepisja. Zaposlitev po dogovoru (8 ali 4 urna). Prošnje pošljite na gornji naslov, poštni predal 35, Kranj.
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte vsak dan
<*, 6.05, 7., 19. i* 20- uru 0ddaw jo »Želeli ste - poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 16.30 uri. »Gospodmj-nasveti« vsak dan ob 7.30 Uri. »-Kmetijski nasveti« in ^Kmetijska univerza« vsak de-Uvnik ob 12. uri. »Pregled tr pa vsak dan ob 6.30 uri. Nedelja. 27. marca: 8.00 O Wtu in športnikih. 9.00 Otroka predstava: IZ živalskih na-dnih pesmi. 10.00 Družinski ^ogovori. 12.00 Pogovor s poslujući 12 10 Venček slovenskih ***xlnih. 13.00 Pol ure za našo v*s 15 30 Po naši lepi deželi« \ Nande Žužek: Križem po Ko-Vem 20.00 60 minut zabavne ^5be iz Radia Zagreb.
ponedeljek, 28. marca: - 11.30 *Wa ura za višjo stopnjo -%rriet F uirich: Scottova po-SS« pot na južni tečaj. 13 00 ^e3 kn^e. 15.15 Igra trio Jo-Stl Kamoiča. 15.30 Šolska ura - Vlado Kle-
VnĆič- Le vkup. le vkup ubo*
V®16 10 Utrinki iz 11-- Kiauta:
KSč v potoku. 18.00 Radijska Vr	Dr Vasilij Melik:
X polici feljton-2	_
29. marca, z Clciba_
v1 -	12 10 20 minut
Komanova 12-	_
^ tehnike. »H*« ,	za razvodnio.
^5s"tn"riredbe Dani-
^ l fkl " ie Planinski oktet.
7 literature - Jr V lo Utrinki. ^	Športni
Mk 20 00 T^cnski notranje
^H&i pregled. 20.30 Radijska
^ C ™ marca: 6.35 Sloven-Sy;đaaJne pesmi pojo TriPo-Miro Gregorin m Mari-K& vokalni kvintet 1115 VCS ura za nižjo stopnjo Slovenske narodne pesmi VK poman Petrovčič. s harmo-SS gpremlja A. Stanko. 13.00 pogovori. 14.00 Gleda-16.10 Utrinki
/ure — Lu	A K " i"-
V^Resnična zgodba. 18.00 Liud" seboj. 18.30 Mednarodna
^tjjka univerza. 20.00 Richard
Strauss: Kavalir z rožo, opera v 3 dejanjih.
Četrtek, 31. marca: 6.35 Venček jugoslovanskih narodnih pesmi. 11.15 Za pionirje. 13.00 Ljudsko prosvetni obzornik. 14.00 Studentska tribuna. 16.10 Utrinki iz literature — James Turber: Skrivnostno življenje Walt Mitija. 18.30 Modni kotiček. 20.15 »Četrtkov večer«. 21.00 Literarni večer: Sto let Withmanovi'h »Pravnih bilk«.
Petek. 1. aprila: 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 11.15 Cicibanom
—	dober dan! (Laž ima kratke noge) 13.00 Na straži: V boju z naraslo Moravo. 14.00 Za pionirje: Oton Zupančič — veliki otroški pesnik. 15.15 Igra trio Darka Skoberneta. 16.10 Utrinki iz literature — Ilf. 18.10 Narodne pesmi poje delavski kvartet Brdnišklh fantov. 20.00 Tedenski zunanje politični1 pregled.
Sobota. 2. aprila: 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Avsenikov trio. 11.15 Pisan drobiž za pionirje. 12.10 Pohorski fantje pojo in igrajo. 13.00 Okno v svet. 14.00 Iz Uradnih listov 16.10 Utrinki iz literature
—	Emil Zola! Lurd (odlomek). 18.00 Jezikovni pogovori. 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.40 Igra tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod«. 20.00 Pisan sobotni večer.
objava
Sprejemanje dokumentov za naknadno dokazano del. dobo (po izdaji nove del. knjižice) bo vršila Komisja za priznanje del. Idobe, Kranj, Golniška c. 7 soba 10.
samo v ponedeljek, dne 28. aprila 1955 in v ponedeljek, dne 4. in 11. aprila 1955 od 8. do 12. ure.
Komisiji je treba predložiti:
1.	novo delovno knjižico,
2.	odločbo o že priznani del. dobi,
3.	dokumente o dodatno dokazanih zaposlitvah,, tudetežbi v NOV itd.
Opozarjamo interesente, da se strogo ravnajo po zgornjem razporedu, ker so drugi dnevi v tednu določeni za reševanje sprejetih predlogov in komisija zato strank ne bo sprejemala. Komisija za priznanje delovne dobe pri OLO Kranj
RAZPIS
Mesarsko podjetje OZZ Kranj s sedežem v Naklem razpisuje mesto računovodje s srednjo strokovno izobrazbo in najmanj petletno prakso kot samostojen računovodja v obrtnem podjetju. Plača po tar. pravilniku. Ponudbe poslati ,na naslov podjetja najkasneje do 30. 3. Nastop službe takoj, ali s 1. 4. 1955.
Kino
Kino »Storižč«, Kranj: 24 do
27. sovj. barvni film »Sadko«. Predstave 26. ob 16. In 18. uri, 27. ob 14. tn 18. uri, predstava ob 20. odpade. 26. ob 22. uri premiera meh. filma '»La Red«. Matineja 27. ob 10. uril premiera angj.. ffima »Berlinska zgodba«. 28. — 30. jug. fiP.m »Pot miru« film b potovanju predsednika Tiita v Indijo fin Burmo. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri.	;
Kino i»Svoboda«. Stražlšče: 26. — 27. film »Ešalon dr. M«. Predstave 26. ob 18. in 20. uri. 27. ob 16. lin 18. uri. 27. ob 14. uri premiera angl. filma
»Beriimska zgodba«. 26. ob 20. uri premiera jug. filma »Pot miru« film o potovanju predsednika Tita v Indijo in Burmo.
Kino »Krvave«. Cerklje: 26. iin 27. marca amer. vohunski film »Afera na Trinidadu«. Predstave ob sobotah ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 16. in 19.30 uri.
Kino Naklo: 27. marca angleški film »Hitrejši od zvoka«. 1. in 2. 'aprila angleški fidm »Bagdadski tatič«. Predstave ob ■ petkih ob 19. uri, ob sobotah I ob 18.30 uri, ob nedeljah ob 16.1 in 18. uri.
Gorenjski gasilec
Ustanavljanje občinskih gasilskih zvez
V SKOFJI LOKI:
V četrtek dne 17. t. m. je bil ustanovni zbor Občinske gasilske zveze v Skofji Loki. Zveza združuje 8 PGD iz področja mer sta in okolice. Ustanovni zbor je zelo dobro potekal; ustanovitev občinske zveze je bila z navdušenjem 'sprejete. Izvoljen je bil upravni in nadzorni odbor, ki mu načetljujejo: tov. Jože Cel j ar iz PGD 'Stara Loka kot predsednik, tov. Ivan Čema-žar iz PGD Zabnica kot povelj-
nik in tov. Lojzka Hoj kar iz PGD Skofja Loka kot sekretar.
V TRŽIČU:
Preteklo nedeljo je tudi iniciativni odbor za ustanovitev Ob GZ Tržič sklical ustanovni zbor, ki je bil v okrašeni dvorani Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Zbor je bil odlično pripravljen in je temu primerno tudi potekal. Med gosti so bili: zastopnik LOMO Tržič in predstavniki številnih družbenih organizacij mesta Tržič, kakor tudi zastopnik za Tržič, kakor tudi zastopnik OGZ za Gorenjsko. Poročilo o de-dočih nalog Ob GZ sta podala člana odbora tov. Kristijan Ko-kalj in Iko Dornik. Po poročilih je bila izredno živahna razprava v kateri so sodelovali številni delegati in vsi zastopniki. Soglasno je bila potrjena ustanovitev Ob GZ, izvoljen je bil 13-članski upravni odbor in 5-članski nadzorni odbor. Upr. odboru načeljuje predsednik Anton Dornig, dolgoletni gasil-
ski delavec in voditelj gasilcev Tržiča in okolice, sekretar Kristijan Kokalj. poveljnik PGD Križe in poveljnik Iko Dornik, poveljnik PIGD Predilnice Tržič.
V CERKLJAH:
V nedeljo 20. t. m. so se zbrali delegati prostovoljnih gasilskih društev območja nove občine k ustanovnemu zboru Občinske gasilske zveze Cerklje, ki je bil v okrašeni dvorani ob prisotnosti številnih zastopnikov ljudske oblasti, množičnih organizacij in kmetijskih zadrug. Zbor je z odobravanjem sprejel ustanovitev Zveze. Med drugimi sklepi se vidno odraža sklep vseh PGD, da ustanove kjer do sedaj še ne obstojajo — pionirske desetine in da vsako društvo pošlje izvežbano desetino članov na festival. Občinski GZ načeljuje tov. Anton Jereb, iz PGD Velesovo kot predsednik, tov. Ivan Miklavčič iz PGD Cerklje kot poveljnik in sekretar tov. Franc Vidmar.
Iz arhivov Ljudske milite
Kdor se pelje iz Ljubljane proti Kranju, ga bo na železniški postaji v Skofji Loki začudila nenavadna dirka in skakanje na vlak in z vlaka, kar dosega že kar vratolomne podvige. Le naključju je pripisati,
da ni hujših nesreč. Potnikom se namreč zelo mudi na avtobuse, čeprav je podjetje »Tran-sturist«, ki te relacije vzdržuje, ponovno zagotovilo prevoz v mesto, saj avtobus peHje tudi dvakrat ali trikrat, če je mnogo ljudi. Organi LM so bili zato prisiljeni uvesti kazenski postopek proti vsem kršilcema prometnih predpisov na loški postaji, da se izognemo nesrečam in neljubim zamudam, ki 'nastajajo zaradi takih nediscipliniranih potnikov.
Tako sta bili predani sodniku za prekrške delavki M. M. iz Virmaš in G. J. iz Škofje Loke, kli sta 1. marca ob 6. uri zjutraj skočili že na vozeči vlak proti Kranju tako, da je sunek vrgel prvo pod stopnice, drugo pa med nje. Službujoči je v vlaku takoj potegnil za zasilno zavoro in se je vlak ustavil ter do hujše nesreče ni prišlo.'
Obratno je K. D. iz Škofje Loke dne 9. marca skočila z drh večega vlaka, pri čemer ji je spodrsnilo, da je padla, a se je k sreči še ujela za ročaj pri stopnicah, da jo je vlak vlekel kakih 30 m za seboj.
Brez obrtnega dovoljenja je F. 'I. iz Gosteč pri Skofji Loki izdelovala in prodajala alkoholne pijače. Do leta 1954 na skrivaj, pozneje pa javno, je sama izdelovala likerje in prodajala šilce po 40 do 50 'dinarjev. Iz dveh litrov špirita je napravila 6 1 likerja. Prav tako je svojim odjemalcem servirala žganje domače proizvodnje, ob žeg-nanju v vasi pa cel zaboj vina. Zaradi nedovoljene trgovine, ki se v Zadnjem času kar preveč razširja, se bo zagovarjala na sodišču.
Nekaj o vremenu
Prvi pomladanski dan!?
Letošnja zima je dokaj muhasta. 19. marca 'je izreden mraz (36° C) v višini 5000 m povzročili, da so frontalne motnje nasule pri nas ponovne snežne padavine.
Prvi pomladanski dan nam je pokazal svoje neprijazno, najprej sneženo, potem deževno in viharno lice. Močan d'ež (44 litrov vode na 1 m2) je ta dan popil precej snega, vendar je znašala snežena odeja v okolici Kranja še vedno 31 cm. Smučarji so lahko izvedli zapoznele tekme. V tej zimi smo imeli pretežno oblačno vreme. Sonc« ni prišlo do veljave, da bi topilo sneg. Vsekakor pa lahko upamo, da pomeni 21. marec vsaj po koledarju sodeč, vendar preobrat v dosedanji trdovratni zimi. Toplejše juž. vreme bo v dolinah užugalo sneg, tako da bodo vode narasle. V gorah je sedaj precejšnja zaloga snega, ki se bo počasi topila in zalagala z zadostno količino vode naše hidrocentrale. V gorah bo pričela doba pomladanskih smučarskih izletov. Zaradi velikega kolebanja topline in pogostega novega sneženja pa morajo
smučarji računati tz veliko nevarnostjo plazov.
Tak je vremenski položaj pri nas v začetku pomladi, kji jo šele pričakujemo.
Nasprotno pa so 20. marca na Gronlandiji zaznamovali izredno toplino, da so se presenečeni prebivalci te ledene dežele dobesedno greli na toplem soncu.
Kaj pa nadaljnji izgledi? V bistvu bo hladno vreme šei prevladovalo, lahko še več tednov. Zaenkrait pa bo toplejše, nestalno, oblačno vreme s precejšnjimi padavinami, ponoči bo snežilo.
Februarski sneg je močno zadržal naravo v zimskem počitku, kar je bil, z ozirom na nadaljevanje mraza v marcu, dober varnostni naravni ukrep, ker bi sicer prehitra rast v poljedelstvu dn sadjarstvu lahko povzročila veliko škodo.
Vsi pa želimo, da bi bdla letošnja letina čim boljša.
Oglašajte t »Glasa G«reajskeM
Pohištvo dostavimo
brezplačno na dom!
Uspešno poslovanje Trgovskega podjetja Lesce
Sele 1. julija lanskega leta, je bilo ustanovljeno TRGOVSKO PODJETJE LESCE, vendar je do danes doseglo že take uspehe, da bi mu lahko zavidalo že marsikatero drugo trgovsko podjetje.
Pred reorganizacijo trgovske mreže, so še bili v okviru osrednjega podjetja v Lescah in niso mogli pokazati toliko lastne iniciative kot to lahko store danes, ko je v tem oziru popolnoma drugače...
Z boljšo in kakovostnejšo nabavo bilagfoi iiz najrazklčntefj štiih krajev Slovenije, so uspeli v veliki meri povečati (blagovni promet.
KAJ PRIVLAČI TOLIKO
KUPCEV?
V prvi vrsti konkurenčno nizke cene, vljudna in solidna postrežba. Saj drugače sploh ne bi mogli izpolniti lanskoletnega družbenega plana in ga celo preseči za 32,7%.
KAJ PA LAHKO POTROŠNIK KUPI V TRGOVSKEM PODJETJU V LESCAH?
Raznovrstno špecerijsko in manufakturno blago. In ne samo to! Podjetje se peča tudi s prodajo pohištva (kuhinjske i oprave, spalnice, divane in vsol posteljno opremo). Kar je naj-važneje in za kupce najmikav-neje, pa je brezplačen prevoz pohištva na kupčev dom, čeprav je njegovo stanovanje še tako daleč. To lahko store, ker Lma-
Podjetje ima na razpolago raznovrstno kuhinjsko in sobno pohištvo.
jo lasten tovorni avtomobil. Kako se prileže 'kupcu, ki mora za pohištvo že tako in tako odšteti lepe denarce, da mu ni treba še posebej plačati prevoza, ki tudi precej stane.
Razen tega lahko kupite v o-menjenem podjetju še cement, premog in drva, bencin in prav vse naftine derivate. Podjetje ima celo lastno bencinsko črpalko!
Skratka, ni je stvari, da je v trgovini TRG. PODJETJE LESCE ne bi mogli kupiti.
Podjetje posluje na solidnih gospodarskih temeljih ter izpolnjuje vse svoje obveznosti do skupnosti.
TUDI V PRIHODNJE SE DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA LESCE PRIPOROČA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM S PESTRO IZBIRO NAJRAZLIČNEJŠEGA POTROŠNEGA BLAGA IN Z NADVSE SOLIDNO IN VLJUDNO POSTREŽBO.
Pogled na eno izmed izložbenih oken, ;kjer je razstavljeno najrazličnejše blago.
Fk IVI MIVOSTI
TRI LETA (BREZ SPANJA
Zdravniki so v Portugaliji pred kratkim imeli dva zanimiva bolezenska primera. Kmet z mesta Evore že tri leta ne spi in 'se kljub temu nenavadnemu primeru zelo dobro počuti.
LETALO ZA VSE
V AngLiji so pred kratkim skonstruirali letalo, ki se bo lahko gibalo po vodi, zemlji, snegu in ledu. To letalo, ki ga bodo uporabljali v znanstvene namene, ima zato smuči, čolne, in kolesa, da lahko vzleti ali pristane.
AVSTRALSKO DREVJE VSEBUJE TUDI ALUMINIJ
Avstralski botaniki, ki so izdelali analizo sestava 80 različnih vrst dreves, so ugotovili, da vsa ta drevesa vsebujejo tudi precejšnje količine aluminija. Tega so našli v obliki metala pomešanega z organskimi kislinami v steblu, skorji in listih drevesa.
10 ur u HrneJeui luknji
PROFESOR PICCARD SE SPET PRIPRAVLJA NA EKSPEDICIJO Na tiskovni konferenci, ki je bila pred kratkim v Padovi v Italiji, je inženir Pic-card, sin profesorja Piccarda, izjavil, da se bosta z očetom brž ko bo vreme za to primerno, spustila na dno Atlantskega oceana. Ta ekspedicija ima namen pregledati bogato floro in fauno v oceanskih globinah, ki sta nam danss še vedno precej neznani.
V MUENCHENU HOTEL ZA PSE V Munchenu je bil pred kratkim otvor-jen prvorazredni hotel za pse vseh ras. V hotelu imajo psi vse udobnosti: odejo za spanje, hrano, kopalnico in česalnico. Pre nočišče v sobi za več psov je dve marki, za »samsko sobo« pa je treba plačati štiri marke. Za pse, ki imajo predpisano dieto, ali so navajeni na posebno hrano, je v hotelu popolnoma preskrbljeno.
TERMOMETER V ŽELODCU Nek ameriški kirurg je pred kratkim operiral starega rudarja na slepiču. Na veliko presenečenje zdravnika, je v želodcu operiranega rudarja našel termometer, ki je bil dolg 11 centimetrov. Rudar je izjavil, da je termometer požrl že pred 33 leti. Zanimivo pri tem je tudi to, da je bil termometer nepoškodovan in še vedno uporaben.
Arneševa (luknja pravijo podzemski jami pri Spodnjih Dupljah. To je zelo velika podzemska jama, Arneševa ji pa pravijo zato, ker je vhod vanjo na Arneševem posestvu. Pred kratkim so si ito jamo ogledali kranjski dijaki, Andrej Triler pa je za naše bralce napisal,
Mladi raziskovalci
kako je v taki jami in kakšna je Arneševa luknja.
»Za nas, ki gremo v Arneševo luknjo, je pač vseeno ali sneži ali ne.« Tako smo menili, ko smo se »do zob oborožsni« prebijali skozi
zasneženo grmovje po pobočju proti pošastnemu vhodu v podzemlje.
Pet nas je bilo. Vsi smo imeli gumijaste škornje, Janez pa si je preskrbel celo gumijaste hlače s škornji. iNa glavah smo imeli »preštri-hane« italijanske čelade. Za svetilke na karbid je Rado nosil še rezervni omot s Jkarbidom, Urošu smo zaupali nekaj merilnih priprav, Janez je nosil v nahrbtniku hrano, jaz pa sem imel vse žepe polne raznih drobnarij. Naš nadebudni fotograf Ivan pa je^, imel seveda — fotoaparat. Tako nam v jami ni ničesar (manjkalo, kar smu potpeboviailii za uspešno razfekovallno delo v jami.
Pred vhodom v Arnešovo luknjo smo imeli svetilke s karbidom že pripravljene, nalili smo še vodo in jih prižgali. Se (zadnji pogled na zasneženo pokrajino in že smo s čeladami začeli razbijati prve kapnike, (to pot ledene. Bilo jih je veliko, ki so v raznih nenavadnih oblikah krasili polelipsasti vhod, ki se proti notranjosti jame hitro oži in niža.
Voda je v jami zaradi deževja precej narasla in kmalu smo začeli po (njej leofotati in mešati blato. Sprva s škornji, kmalu pa tudi s koleni. Na levi strani smo že po tiekaj metrih zagledali manjši okam'ettieli slap, čez ika-katerega je |tekla kristalno čista voda. Zanimive kapniške tvorbe so se potem ivrstile skozi vso jamo. Čudili Ismo se majhnim sigastim zavesam, ki bo bile ponekod (čiisto tanke in prosojne, vitkim votlim stalaktitom s katerimi je bil jamski strop ponekod zelo gosto »poraščen«, manjšim suhim ponvicam, ki so v ogromnih množinah
Umska mdm -
hiezeu at&Hfkefa stoletja
»Kaj, ti že	kadiš?! No. če bi bil jaz tvoj
oče .. .!	;
— Bi šlo!	Kar zglasite se, moja mati je vdova!«
Ni še dolgo tega. kar smo brali ali pa gledali v iraznih filmih pustolovce in iskalce sreče, ki so v mrzličnem iskanju za zlatom doživljali nenavadne pustolovščine. Spomnimo se le Chaplinovih ifilmov ali pa filma Zaklad Sierra Madre! Danes na istem področju v Mehiki in malo severneje v Arizoni, Nevadi, okoli Velikega slanega jezera —središča verske ločine mormonov — v (ZDA, pa tudi v severovzhodni Kanadi, zopet mrgoli pionirjev, pustolovcev in iskalcev zakladov, ki z Geiger-jevim števcem v roki mrzlično, v večnem strahu, da jih me prehiti konkurent, preiskušajo radioaktivnost, da bi našli najdragocenejšo rudo. uran, ki je za proizvodnjo atomske tnergije najdragocenejša surovina. Tisoči in tisoči lovcev za i»rečo zapuščajo svoja mesta in iščejo, iščejo na pretežno le s helikopterji dostopni Coloradski visoki planoti, v Salt Lake City-ju pa že drugi tisoči špekulirajo za še neodkritimi najdišči . . . Divji lov za neodkritimi .naravnimi zakladi, ki se ga lahko vsakdo udeleži. \»Divji« zapad je |zopet oživel! Cez noč lahko postaneš bogat. Od vseh strani se zgrinjajo ljudje, ki jih vabi sreča 'in ise jim ismehlja upanje. Nekdanja kalifornijska in aljaskijska zlata mr zlica se je prelevila v — uransko mrzlico. Mormoni, ki so bili od nekdaj blesteči poslovni ljudje, saj je Injihova država med (najbogatejšimi in najbolj negovanimi v ZDA, so s svojo prestolnico Šal1* Lake City v središču teiga živžava, lovcev na uran, oboroženih z lopatami, orožjem*. Geigerjevimi števci in (šotor-skimi platni,1. . .
Desettisoči izgubljajo sicer svoj denar, ki so ga vložili v podjetja, katerih oglasov je vse polno v tamkajšnjih časopisih. Ali najdejo se vedno novi, ki pred nekaj časa niso imeli drugega kot (tovornega osla, lopato in fnezadržano poželenje po bogastvu, ki pa so po nekaj letih postali finančni mogotci prvega reda. To so takozvani »neodvisni« lastniki rudnikov, ki so
na slepo srečo, se pravi fv zaupanju na Gei" gerjev števec, kupili poceni odročno zemljo in so čez noč postali konkurenti velikih irudniških družb. Kljub najstrožji kontroli finančnih organov rastejo nova »podjetja« kot gobe po dežju; podjetja in poslovne metode, ki se prav nič ne razlikujejo |0d onih |iz dobe pionirjev divjega Zapada! Program razvoja atomske e-nergije v ZDA jamči vsem iskalcem urana odkup najdenega uraninega materiala za dolgo dobo najprej. Samo najti ga je treba.
Drugo veliko »ležišče zakladov« je v severovzhodni Kanadi. 360 milj je dolga, težka, zahrbtna pot skozi skalnato divjino severne države Quebec, da prideš do Labradorja, kjer so fantastična polja železne rude. Toda iv nasprotju z Utahom ttu, V Kanadi, ne igre toliko za uran kakor za železno rudo samo, ki naj nadomesti ginevajoče rudne zaloge ameriškega srednjega zapada. To bo pomenilo za Kanado in njen bodoči razvoj ogromen razmah, saj bo letno donašala nove, milijonske dohodke. In tako v taborišču Burn Creek in okolici nastaja največje srečolovno podjetje, kar jih premore kanadski privatni kapital. Nič |manj kot 7 milijonov dolarjev so že porabile številne družbe za začetna dela v tej divjini Urgave. Nadaljnih 200 milionov dolarjev bo potrebnih, da bodo v naslednjih petih Keltih uredili rudnike, razen tega pa bo železnica v to odročno pustinjo zahtevala še 50 milijonov dolarjev.
Sredi divje dežele, ki spominja na slike lunine površine, nastaja čisto nov svet. »Zaradi podnebja je mogoče delati le 6 mesecev v letu; zato delajo ;in kopljejo po 12 ur na dan. V petih letih bo zraslo taborišče Burn Creek v mesto s pet (tisoč, taborišče Seven Island [pa z 10.000 prebivalci. Plačilo pa bo vredno znoja delavcev: pričakujejo, da bodo ti irudniki mogli Ikriti potrebe po železni rudi, ki niso ravno majhne, za dobo 100 let.
ponekod prekrivale zasigano pobočje neskoliko nad vodno gladino, in večjim, z vodo in blatom (napolnjenim ponvam, čez katere je na malenkostno nagnjenem jamskem dnu pritajeno šumeče tekla voda in se nekje daleč v grozotni temi izlivala v tiho podzemeljsko jezerce.
Veselo razpoloženi smo kmalu prispela do prvega sifona, (smrk ali sifon je neprehodni del jame, kjer se strop stika ,z vodno gladino) katerega smo obšli po stranskem rovu, v katerem nas je zlasti navdušil lep kapniški steber. Skozi »okno« (tako smo imenovali izredno otzek prehod, kjer smo sa .počasi drug za drugim splazili iskozi) in preko 3 metre visokega prepada smo prišli v najprostornejši del Arneševe luknje v »Veliko podorno dvorano«. Tu srno se malo odpočili, okrepčali, žmerili temperaturo vode in zraka (ter na jamski način nabrali precej hroščkov iz rodu Anophtalmus in drobnih ibelih rakcev iz rodu Andronescu. Janez je potegnil Še nekaj dimov, potem smo nadaljevali z našim raziskovanjem.
Naleteli smo na drugi sifon, katerega sumo obšli po 80 metrov dolgem suhem (obhodnem rovu, ki je tako nizek, da smo lezli po mje®n le po trebuhu in kolenih. Pričakovali smo, da se bo jama ko bomo spet prišli do vode vsaj malo zvišala, (toda ... Bil sem v težkem (položaju. Ležal sem na trebuhu na pol v vodi in s: beležil podatke, ki mi jjih je narekoval Janec Ivan in Rado sta spredej vlekla po vodi i" blatu merilni trak, Uroš je sedel pri mesnd in. z eno roko držal svetilko, z drugo pa si je popravljal čelado, ki trnu je llezla na čelo.
Od nog do glave smo bili čisto mokri.
Kmalu smo naletili še na tretji sifon-. Tudi tega smo po trebuhu obšli po ozkem rovu, kjer smo videli zelo zanimiv ^prepihani (kapnik«. Pri tem kapniku jsimo se malo zadržali in oikrep-čali. Ko sem hotel prestaviti svetilko, sem pred nosom zagledal nekaj črno-rumenega, ki s? je počasi gibalo in me opazovalo z dvoje (črnimi očmi. Bil je — močerad. Kako je izaš-ed v jamo in koliko časa že raziskuje podzemeljski svet je teško (odgovoriti. Toda ko je zagledal svetlobo iz naših svetili-, .»e je opogumnil. Verjetno je menil, da se je rešil večne teme.
Preden smo se potem za sifonom spustili k vodi, smo morali premagati najtežavnejši del
V Arneševi luknji
naše poti — 5 metrov globoko brezdno in nekaj deset metrov dolg, nizek in precej Širok rov. Da je bilo napredovanje še težje je manjša množina vodei čes (slap padala v brezdno na jamarjevo ©lavo. Ko sem stal na dnu, mi je bilo zelo čudno in (neprijetno. SvetiLka mi j«? že nekajkrat ugasnila, na hrbet in za vrat (mi je kapljala /voda, jaz pa sem moral s (klad&voir. razširjevati najožji del rova, da smo se petem (lahko splazili skozi. Skoraj po eni uri smo premagali tudi ta del poti skozi rov in p^jšlt do konca jame, malo manj kot 1000 metrov dolge.
A. Triler

3#tt JiMM^
Ko sam se 16. junija zjutraj prebudil, sem takoj občutil nek nenavaden, mrtev molk. Glasnega ropota ladijskih motorjev ni bilo slišati več; v kabini je bilo vse tako tiho . . . Nasedli (smo! Skočil sem s postelje, pogledal skozi okno in videl — Afriko...	' '
Hitro sem se> oblekel in odšel na palubo; pred menoj je ležalo afriško mesto, zavito v modrikasto meglo. Vročina je pritiskala in mesto — Takoradi — je bilo kljub zgodnji uri že vse na nogah. Na obrežju je bil cel gozd razkladalnih naprav, dvigal, lop, strojev in ko teern si vse to pobliže ogledal, sem opazil, da strojem strežejo črnci — za dr. Malana* prav gotovo zelo neprijetno dejstvo, kajti on je odločno zatrjeval, da črnci takega dela niso sposobni opravljati.
Opazoval sem vrvenje ljudi na pomolu. Komaj sem razlikoval moške od žensk, kajti vsi so bili ogmj-eni v nenavadno, pisano sukno. Vsi so bili bosi, razen policajev, ki so bili na moje veliko začudenje oblečeni v temno modre volnene obleke. Ni mi bilo jasno, kako morejo tako oblečeni zdržati.
Odšel sem v carinarnico, kjer je bilo dvakrat tako »vroče kot na ladji. Približal se mi je nek [mladenič.
»Mr. Wright?«
»Da.«
»Pozdravljam vas v imenu ministrskega predsednika.«
Bil je to gospod Ansah, majhen, črn in živahen človek, osebni prijatelj Nkrumahsa. Peljal me je skozi carinarnico in mi povedal, da se bo v glavno mesto Akkro odpeljal v po-
* Dr Malan je bil predsednik Južnoafriške unije do leta 1954 in je poznan kot izrazit zastopnik rasne diskriminacije ki je pod njegovo vladavino zavzela v Južnoafriški uniji take obsege, da se je s tem problemom ukvarjala tudi Organizacija združenih narodov. (Op. prev.)
sebnem vladinem avtomobilu. Ko sem stopil iz carinarnice mi je prvič Istopilo pred oči živahno vrvenje Afrike. Neka ženska je posebno pritegnila mojo pozornost. Na hrbtu je nosila s svetlo pisano ruto privezanega otroka. Spal je. V spanju se mu je glava, pokrita s potnimi sragami, nagnila na stran, noge pa so mu binglale po zraku. Ruta, ki je lovila ravnotežje dečkovega trupa, je bila tesno privezana na ženinih prsih, tako da se je zajedala globoko v meso. Neka druga ženska je prala; za petinštirideset Istopinj je bila nagnjena nad na tleh postavljeno skledo. Stala je na žgočem soncu, na hrbtu pa je tudi njej spal privezan otrok. Ostali otroci so bili budni; njihove velike nedolžne oči so logledovale široke gole hrbte svojih mater in kukale na obeh straneh v širni svet. Osupnil sem, ko sem opazil neko evropsko družino, ki se je prerivala skozi to gnečo človeških teles.
»Ti so tu v manjšini, mr. Ansah?« sem vprašal.
Glasno se je zasmejal.
»Mar ni prijetno, da vsaj enakrat niste v manjšini, kaj?« je povprašal.
»Drži,« sem mu odvrnil. »Toda povejte mi, kako se kaj obnašajo?«
»Dobro,« je dejal. »Na višje uradnike je treba paziti. Toda (preprosti ljudje, kot so ti tu, so v splošnem vljudni; to tudi morajo biti. Oni so odvisni od nas.«
Sla sva mimo prometnih Istražnikov, policajev, grupe črnih delavcev; na neki lokomotivi sem opazil črnega kurjača ui črnega strojnika. Vss življenje, ki (sem ga opazoval, je bilo Črno. Obrnil sem se h gostitelju.
»Vi ste trgovec, mar ne?«
»Da. Upam, da proti trgovcem nimate ničesar.«
»Ne, če delate za svobodo svoje dežele,« sem mu odvrnil.
Prisrčno se je zasmejal in me prijel za roko.
»Kaj pa delate?« sem ga vprašal.
»Les. Podiram ga, pripravljam, sušim in razpošiljam v vso dele sveta.«
»Koliko ljudi zaposlujete?«
»Približno dve sto. Bi mc morda (hoteli pospremiti v prodajalno. Moram še nekaj poskrbeti . . .«
Stopila isva v ogromno moderno prodajalno, ki me je spominjala na kakšno ameriško trgovino s prehrambenimi proizvodi. Vodstvo trgovine je bilo v angleških rokah, zaposleni pa so bili v njej domačini. Medtem ko je mr. Anvsah nakupo-val. sem postopal po lokalu. Ogledoval sem emajliran lonec, ki ni držal več kot liter, a je (stal nič manj kot angleški funt, ali 2,80 dolarja (840 deviznih dinarjev — op. prev.)! Prodajalec je prišel k meni
»Bi kaj kupili, sar*?« »Ne, samo malo se razgledujem.« »Vi ste Američan, kajne, sar?« »Da, odkod veste to?«
»Oh, mi vemo to, sar,« je dejal. Pridruži se še nek prodajalec. -Iz kaiterega predela Afrike pa izhaja ,
** Sar, pravilno sir — angleški gospod. Za frnC^rat "tudi da razen tega, da govore s samimi nedoločniki, ve prev.). popačeno izgovarjajo posamezne angleške beseno (»P- _____]