V M a r i b o 'r u 7 3 n e 13.''VI." 193!. AfTrlboršlct V E C E R N I K T Jutri
Rtrtn'S.
V pohorski Reki
Za vse markantnejše .vrhove v vzhod- 
tiem Pohorju je značilno, posebno velja 
to za Roglo, Veliki in Reški vrh, da ima­
jo podaljške, razrastk e in stranske pa­
noge, ki se v treh smereh proti jugu, 
iugovzhodu in jugozapadu kakor široko 
razprti prsti na roki znižujejo in v tera­
sah padajo, dokler se ne poizgube v 
ravnini ali dolini. Na njihovih solnčnih in 
zračnih hrbtih, ki jih krije zelo rodovit­
na, iz sprhnelega in zdrobljenega gra­
nita nastala puhlica, se razprostirajo, 
daieč naokoli vidno, obsežna in zname­
nita posestva pohorskih velekmetij s 
Svojimi velikimi, okusnimi hrami, go­
spodarskimi poslopji, sadovnjaki, z nji­
vami in travniki, ki vse obdaja gosto 
bukovje in smrekovje; naravno, da je 
pri tej obsežnosti kmetij vsako posestvo 
Osamljeno, leži posamič in tvori takore- 
koč svet zase. Zato razven Ribnice, 
gkomra, Keblja in sv. Martina na Po­
horju ni večjih sklenjenih selišč in vasi. 
S T e ležijo vse ob njegovem vznožju.
Vse to mora v naprej vedeti, kdor si 
hoče predstavljati našo pohorsko Reko 
jn oni prekrasni planinski svet okoli nje, 
K i sega gori do »Mariborske«, do gostil-
S
ice »Kop« in do novozgrajenega »Po- 
orskega doma«, pa tudi do sv. Bolfen- 
ka in do razglednika.
Reški vrh, precej nad 1000 m visok, 
Itegnje svoje dolge prste v dveh pano­
gah polagano in gladko speljano proti 
jugovzhodu, vedno niže in niže, dokler 
te ne pogrezneta obe v ravnem Drav­
skem polju; ena panoga se imenuje 
Hočko, druga Slivniško Pohorje; prvo 
»e namreč konča pri Hočah, drugo pri 
Slivnici. Tisti pohorski potok pa, ob ka- 
lerem moraš hoditi navzgor, ako hočeš 
( postaje »Hoče« na Pohorje, se imenu- 
|e R eka; selo ob njej, skozi katero mo­
raš, ko imaš že Sp. in Zg. Hoče za sa­
bo, se po njej imenuje tudi Reka. To je 
torej naša pohorska Reka, vas in potok 
tn pohorski vrh obenem; obenem pa tu­
di tista srečna vas na vznožju našega 
Pohorja, ki jo brez dvoma čaka lepa, 
tavidljiva bodočnost.
Do sedaj je bila Reka pravzaprav skrit 
In miren kotiček, v katerem je le tu pa 
tam veselo prepevanje bolj redkih po­
horskih izletnikov odmevate od ene do 
druge strani onega ozkega jarka, ki se 
flviga proti Reškemu vrhu in po kate- 
fem prihaja Reka, zbirajoč vse sosedne 
Vode in poganjajoč vedno več žag in 
mlinov. Ona sama, potok namreč, se po- 
Izgubi kmalu pod Hočami, še predno bi 
mogla doseči cesto Maribor-— Ptuj, v 
Dravskem polju, enako kakor njeni to­
varišici Polianščica in Radizeljščina; a
vas Reka, ki njej, njeni gonilni sili, dasi 
včasi tudi nekoliko jezno zaropoče in 
zagrozi, dolguje zahvalo za toliko do 
brot, se lepo razvija, veseleč se še lep­
ših dni, ki jo čakajo.
Še pred kakimi 40 leti je bilo tod ži 
vahneje in glasneje. Tedaj so stale ob 
Reki baš v sedanji vasi Reki stope za 
čreslo; pa tudi fužine je vas poleg žag 
in mlinov imela; iz njih so se čuli glas­
bi in enakomerni udarci mogočnih, tež­
kih kladiv; v njih so izdelovali razno 
orodje za poljedelce in vinogradnike: 
krampe, lopate, sekire, motike, kopalke 
itd. Ko je prišel praznik sv. Jožefa, so 
naši pohorski Rečani pripeljali svojo ro 
bo na Studence in jo poceni razprodali 
kmetom iz Dravske doline in z Dravske­
ga polja, še v večji meri pa našim vino­
gradnikom in njihovim viničarjem. Vse 
to je Reka, ki je nekoč zbesnela iz bogve 
katerega vzroka, podrla, poplavila in 
odnesla; pa tudi modema tehnika, ki idi­
ličnega primitivnega ročnega dela ne 
trpi poleg sebe.
Sedaj, ko je banska uprava, po zaslu­
gi velikega prijatelja našega Pohorja, g. 
podbana dr. Pirkmajerja, začela graditi 
na Pohorje avtomobilsko cesto baš iz 
Reke, do koder jo je mariborski cestni 
odbor že pred leti brezhibno speljal, bo 
ta naša tiha in skromna pohorska Reka, 
kakor hitro bo dosežena »Mariborska«, 
postala črez noč zopet glasna in živah­
na, ker bo zadnja obvznožna postaja, iz 
katere se bodo rvozili zasebni avtomobili 
bogatih domačinov in še bogatejših tujih 
gostov, pa tudi prenapolnjeni javni av­
tobusi po solnčnem in zračnem hrbtu ju 
govzhodne panoge Reškega vrha.
Domačini še vedo povedati, da je v 
tem Reškem kotu nad Vrnšeki in nad 
sedanjo cerkvico sv. Lenarta bilo jeze­
ro; jez pod njim se je pretrgal; voda je 
poplavila vse doli do Ptujskega polja; 
prinesla pa je s seboj tudi strašnega 
zmaja, ki je s svojim velikanskim tru­
pom segal od Reke do križa, ki na sa 
mem stoji na polju ob cesti med Sp. in 
Zgornjimi Hočami. To je pohorsko-reški 
lintver. Veliki kmetje, ki sede in kralju­
jejo danes ob Reki navzgor, Koptar, 
Lekš, Jehovar, Dovnik, Brdnik in Lob­
nik na desni strani, Trnjak, Brladin, Bo- 
denik, Trbis, Gradišnik, Novak, Cičak, 
Martinček in Visočnik na levem obrežju, 
se enake nevarnosti ne boje več. S po­
dvigom tujskega prometa, ki ga bo po­
vzročila avtomobilska cesta iz Reke na 
Pohorje, bo se z blagostanjem Reke 
dvignil njihov gospodarski položaj, kar 
Reškemu kotu gotovo vsi želijo.
Dr. Fr. Mišic.
Kulturne vesti
Gustave Flaubert: Salambd« Roman. 
Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1931. 
Strani 360. — Za »Gospo Bovaryjevo« 
In »Tremi povestmi« smo dobili Sloven­
ci sedaj še tretji prevod del slavnega 
francoskega realista Gustavea Flauber­
ta — »Salambfi«. Ko je roman 1. 1862. 
prvič izšel, je vzbudil neverjetno pozor­
nost in razvile so se dolge debate in po­
lemike o vprašanju, ali je to sploh še 
umetnost ali ne? Da je Flaubert docela 
realistično opisal življenje gospe Bova- 
cyjeve, to mu je kritika še nekako opro­
stila, saj je bila snov sodobna, nikakor 
se pa ni mogla sprijazniti s »Salambo«, 
egodovinskim romanom iz stare Karta- 
g«. Pisatelj je namreč zavrgel vse sub­
jektivno vmešavanje v pripovedovanje 
(n potek, prav tako tudi megleni roman­
ticizem davne prošlosti. Le redki so bi­
li. oni, ki so mu priznavali zasluge in 
(vrline. Treba je bilo počakati šele na 
kasnejše čase, na one, ko je realizem 
Gustavea Flauberta postal novi in pri­
znani literarni pokret ne le v Franciji, 
ampak tudi v ostalem kulturnem svetu. 
Tedaj pa je Flaubert dobil polno velja­
vo in je postal eden izmed največjih 
tvorcev svetovnega slovstva. Danes si 
brez njega realizma sploh ne moremo 
eamišljati. Prav realizem pa je bil tisti, 
ki je razgibal duhove in privedel slov­
stvo na nova in .najnovejša pota. bodisi 
vsled posnemanja, bodisi vsled odklanja­
l a in odkrite ali prikrite reakcije. Snov 
)e pisatelj zajel iz zgodovine stare Kar-
pričel svoj roman pisati, se je poglobil 
docela znanstveno v vse podrobnosti, 
tudi najbolj subtilne — kolikor so mu 
spričo pičlih virov seveda bile dostop­
ne. Postavil je dogajanje v, razdobje od
1 . 241. do 237. pred Kristom, ko se je 
bila zaključila prva punska vojna in se 
je pričel upor najetih vojakov. Ti do­
godki tvorijo ozadje, dočim je osredje in 
os ona, SalanubO. Ž njo nam Flaubert 
dokazuje, da je človek v svojem naj­
osnovnejšem bistvu vedno enak, pa naj 
je živel, pred tisočletji, v srednjem in 
novem veku ali v polpretekli sodobno­
sti. Obenem je pa naslikal tudi verno 
podobo tedanjih kulturnih, moralnih, so- 
cijainih in vseh ostalih razmer. Prevod 
»Salambe« je vestno in mojstrsko oskr­
bel Anton Debeljak, založnica pa je knj> 
go uprav razkošno opremila.
Odmevi. Literarno-kulturna revija, le­
to II. 1—3. Strani 104. — Te dni je izšla 
v Ljubljani skupna številka »Odmevov« 
za prvo letošnje tromesečje. Njen ured­
nik Radivoj Peterlin Petruška jo je na­
polnil s prispevki dolge vrste znanih in 
neznanih pesnikov, pisateljev in eseistov. 
Uvodoma je posvečena spominu Josipa 
Murna Aleksandrova, od katerega pri­
naša pet še neobjavljenih pesmi m ne­
kaj korespondence. S pesmimi so zasto­
pani: Ivan Albreht, Roman Bende, Dra- 
guttn M. Domijanič, Engelbert Gangl, 
Janko Kač, Griša Koritnik, Mirko Kun­
čič, Matija LipužiČ, Anton Mohor, An- 
kica Obersnel, Zdravko Ocvirk, Polde 
Pehani, Ivo Peruzzi, Janko Polak, Ra­
divoj Rehar, Janko Samec, Katja Špur
t France Zbašnik > n Kadivoj Peterlin 
Petruška. V tej obilici je precej šibke­
ga, nepomembnega in slabega, nekaj pa 
tudi klenega. Domjaničeve pesmi so ob­
javljene v kajkavščini, ciklus »Pjesme 
čežnje* Ankice Obersnelove pa v hrva­
ščini. Mlada pesnica, ki živi v Maribo­
ru, je zanimiv in mnogo obetajoč pojav 
v hrvaškem slovstvu. Prozo so prispe­
vali: Cvetko Golar, R. Jakopič, Marija 
Kmetova, Valentin Korun, Miško Kra­
njec, Fran Milčinski, Julij Nardin. Franjo 
Baš, Zorko Prelovec, Makso Žnuderl, 
Fran Tratnik, Josip Vandot in Joža Zu­
pančič. Tu so poleg črtic in novel všte­
te tudi razprave itd. Pod zaglavjem 
Knjige in listi poroča Josip Vandot o 
Pregljevih »Izbranih spisih«, Roševem 
»Juretovem potovanju«, knjigah Belo- 
modre knjižnice, Kunčičevi knjigi »Za 
židano voljo« in Svenssonovih »Prigo­
dah malega Nonnija; Radivoj Rehar o 
Dornikovi zbirki novel »Brez oči«; Jan­
ko Kač o Albrehtovem »Junaku«; Rajko 
Pirnat o Šlibarjevi »Moderni ženski te­
lesni vzgoji«; dr. Janko Mrak o Tumo­
vem »Pomenu in razvoju alpinizma« in 
Radivoj Peterlin Petruška o umetnost­
ni založbi »Sejalec«. Zvezek krasijo re­
produkcije slik jn risb: R. Slapernika, 
Saše Šantla, Otona Gasparija, E. Justi­
na, Anta Trstenjaka, Petra Lobode in 
Mirka Šubica.
ittr-toiidokfip.das, . kajti, g s ^ e n j e Var. D.idfon L Varg*zon,!;
S k a v t h e m
Izšla ie knjiga »Week-end« (tehnika živ­
ljenja v prirodi),
ki jo je spisal župni načelnik brat Miro­
slav Zor-Črni Mrav. Knjiga je zelo lično 
opremljena, vezana v poltrde platnice, 
med tekstom je mnogo slik, priložen je 
seznam skavtske literature. »Week-end« 
je doslej najboljša slovenska in jugoslo- 
venska skavtska tehnična publikacija in 
odgovarja zahtevam vsakega skavta in 
turista ter bo prav dobrodošla vsakemu 
ljubitelju narave. Strokovno oceno še 
prinesemo. Knjiga stane posamič Din 
30.—, če se jo pa naroči v 10 izvodih, ali 
več, stane komad Din 25.—. Naroča se 
pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg, Ljub­
ljana, Miklošičeva 16.
Savska skavtska župa
priredi od 1. avgusta do 16. avgusta t. 1 . 
v Brodu-Moravicah (Gorski kotar) te­
čaj za vodje, na katerega je povabljena 
tudi naša župa. Cena za ves tabor je Din 
250.—. Pogoji za udeležence so: 1. rojen 
mora biti najkasneje 1915. leta; 2. pripo­
ročilo stega; 3. I. red ali pa vsaj znanje 
za I. red. Prijave za ta tabor je poslati 
čimpreje upravi Savske skavtske župe 
(Zagreb, Krešimirov trg 17). šotore mo­
rajo udeleženci prinesti s seboj. Uprava 
Dravske župe priporoča vsem stegom, 
da pošljejo vsaj nekaj članov v to naj­
boljšo šumsko šolo v jugoslovenskem 
skavtskem savezu.
V Mostah pri Ljubljani 
je bila ustanovljena nova samostojna 
četa skavtov pod vodstvom župnega na­
čelnika br. Miroslava Zora-Črnega Mra- 
va. Zaenkrat bo imela četa samo volči­
če in mlajše izvidnike.
Predsedstvo ministrskega sveta 
je obvestilo glavno savezovo upravo, da 
je dovoljena vsem državnim uradnikom 
odsotnost in odhod v Prago na vseslo­
vanski jamboree. Uradniki morajo vfo- 
žiti prošnje pri svojem nadrejenem sta­
rešini.
Župnega tabora letos ne bo.
Ker župna u p ra v a. ni mogla dobiti v 
bližini Celja, kjer — kot je bilo sklenje­
no — naj bi se vršil III. tabor skavtov 
Dravske župe, nobenega uporabnega 
prostora v najem, je letošnji župni ta­
bor odpovedala. Želeti je, da se prihod- 
fije leto vrši župni tabor v bližini Ma­
ribora.
Novi taborni poslovnik,
veljaven od 1. junija t. 1., je izšel. Po­
slovnik predvideva nekatere strožje od­
redbe, zlasti glede taborovodstva in ta­
bornih funkcijonarjev, ter daje starešini 
tabora in taborovodji polno moč.
Nova skavtska knjiga.
Nedavno je izdal mednarodni promet, 
novinski in oglasni zavod d. d. (Beograd 
-Subotica—Zagreb—Split) knjigo »Iz­
vidnici i planinke« izpod peresa major­
ja A. Plavšiča, ki vodi do jasnega in 
pravega razumevanja plemenitih skavt- 
s k . h j a ^ t ^ v n a -
V tem slučaju negujte svojo 
lepoto in varujte svojo, mladost.
Stalno uporabljanje ..Pabnira" 
mila ho očistilo Vašo kožo vseh 
mežuljev in mehurčkov in ji bo d&lo 
mladeniški in svež izraz.
Z uporabo ..Palmira" kreme 
bodo izginile iz Vašega obraza 
vse gube in hitro bo postala koza 
mehka in ttežna.
Ako se umijete zjutraj in zve­
čer s „Palmira“ milom in negu­
jete svojo kožo s .Palm ira" 
kremo, se ne bo zmanjšala Vaša 
lepota niti v teku leta.
„Palmrra" krem, milo, puder 
in kolonjska voda se dobivajo v 
vsaki' boljši strokovni prodajalni«
lepotu rodi ih zdravlju godi
i
šem savezu nikdar ni aktivno udejstov- 
va in zasluži torej njegova knjižica toli­
ko večjo pažnjo. Sicer je treba priznati, 
da podatki niso vedno najtočnejšt in naj* 
novejši, vsekakor pa je razlaga ideološ­
kih momentov, zlasti onih, ki se tičejo 
obljube in zakonov, tako točno pogode* 
na, kot bi to napisal kedo iz naših vrst. 
Mnogo je pisatelj posvetil tudi obdelavi 
tehničnega skavtskega življenja, zlasti 
zvezdoznanstva, orijentacije, pijonirstva, 
sledoznatostva, higijene, prve pomoči in 
zdravništva. Na koncu knjige je še pri­
dan športni oddelek. Knjiga predstavlja
v celoti lep donos dosedanji jugoslovan­
ski skavtski literaturi in jo zelo toplo 
priporočamo. Cena trdovezani knjigi je 
Din 8.—.
Kot zaključek prednjaškega tečaja,
ki ga je za Savez Sokola kraljevine Ju­
goslavije priredila ljubljanska sokolska 
župa za Sokolice, bo v drugi polovici 
junija pod vodstvom starešine Dravske 
župe skavtov br. Kunaverja Pavla-Sive- 
ga Volka ob sodelovanju roverske čete 
ljubljanskega stega, v bližini Ljubljane 
tabor Sokolic, ki se naj spoznajo z naj­
novejšo, prirodno telesno vzgojo. Tabor 
se bo vršil na skavtski način, idejno pa 
ostane popolnoma sokolski. (Vsekakor 
lepo priznanje skavtizma od strani naj­
močnejše jugoslovenske organizacije).
M. Z.
Mednarodna skavtska konferenca.
Dne 23. julija se prične v Badnu pri 
Dunaju mednarodna skavtska konferen­
ca, ki jo bo vodil stari, priljubljeni usta­
novitelj skavtskega pokreta lord Robert 
Baden-Powell. Pokroviteljstvo je pre­
vzel predsednik avstrijske republike Vi­
ljem Miklas. Direktor internacijoialnega 
skavtskega biroja Hubert S. Martin piše 
pri tej priliki: Zopet se bodo sestali 
vodje skavtskega pokreta iz vseh delov 
naše zemlje pod .vodstvom našega časti­
tega šefa in ustanovitelja Baden-Powel- 
la of Gihvel. Naši avstrijski skavtski 
bratje so nas povabili v svojo lepo do­
movino in v naprej se veselimo, da bo­
mo obnovili stara prijateljstva in sklenili 
nova. Njihova velika vrednost je v duhu 
bratstva, ki preveva naše sestanke. V 
tem duhu se bomo pogovorili o proble­
mih in izmenjali svoje izkušnje. V veliki 
igri skavtizma ostanejo poltiČne, verske 
in druge razlike ob strani. Skavtizem 
nas druži v eni skupni želji, služiti deč­
kom vsega sveta — možem neposredne 
bodočnosti. Daj Bog naši konferenci bo­
gatega blagoslova in vodi naj naša po­
svetovanja tako, da bo imela naša ves 
svet objemajoča bratska organizacija od 
nje trajno korist in tu d io a . zakatMfiga 
.c^stftig.-rr _de£ftk«