šd Preventivne dejavnosti < ► Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih MAG. INES PILjIC Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica • Izvleček: V članku so predstavljeni primeri dejavnosti, ki jih šolski svetovalni delavec v sodelovanju z razrednikom lahko v okviru razrednih ur izpelje z namenom ozaveščanja miselne naravnanosti in spodbujanja konstruktivnih prepričanj o sposobnostih pri učencih. V prispevku so predstavljena različna orodja, s katerimi lahko učenci raziskujejo svojo miselno naravnanost (vprašalniki za samooceno ter samoocena z opisniki), spremljajo doseganje zastavljenih ciljev v vsakodnevnih okoliščinah, navedene pa so tudi zamisli za spodbujanje vrstniške povratne informacije o prepoznani miselni naravnanosti sošolca ter izhodišča za igre vlog. Prikazane dejavnosti so podlaga, na kateri lahko učenci kasneje prek samorefleksije in samospremljanja spreminjajo miselno naravnanost določenosti v miselno naravnanost rasti. Ključne besede: miselna naravnanost, ozaveščanje, razredne ure, svetovalno delo, formativno spremljanje. Preventivne dejavnosti Examples of Activities for Developing Mental Attitudes of Growth in Students • Abstract: The article introduces different examples of the activities that the school consultant can perform during class meetings, in cooperation with the class teacher, to help students become aware of their mental attitudes and encourage positive beliefs about their abilities. Different tools are illustrated that can help students explore their mental attitudes (self-assessment questionnaires, self-assessment using descriptors) and observe the achieving of the set goals in everyday situations, along with the ideas on how to encourage the students' feedback about their classmates' mental attitudes and the basis of role play. These activities provide a basis for students to change, later on, their mental attitudes of determination to mental attitudes of growth through self-reflection and self-monitoring. truditi, to zanje namreč pomeni, da niso dovolj sposobni. Raziskave so pokazale, da učenci z miselno naravnanostjo določenosti po neuspehu pogosteje goljufajo, namesto da bi se bolj zavzeto učili (Blackwell idr. 2007), primerjajo se z vrstniki, ki so zadeve opravili še slabše od njih samih, da bi se počutili bolje (Nussbaum in Dweck 2008). Keywords: mental attitude, increasing awareness, class meeting, consultant work, formative monitoring. 1 Teoretični uvod Teoretsko ogrodje, na podlagi katerega je nastalo prikazano gradivo, je delo Carol Dweck. Dweck (2002) je opazovala, kako se šolski otroci spoprijemajo s težavnimi izzivi. Desetletnikom je dala naloge, ki so bile zanje nekoliko prezahtevne. Nekateri otroci so se odzvali pozitivno in so izziv sprejeli z navdušenjem. Avtorica pravi, da so izkazali miselno naravnanost rasti (angl. growth mindset), za katero je značilno verjetje, da z delom in trudom človek razvi ja svoje sposobnosti. Ljudje s takšno naravnanostjo zahtevne naloge jemljejo kot izziv in priložnost, da se razvijajo. Radi razmišljajo, preizkušajo in jih ni pretirano strah, ko se morajo izpostaviti pred drugimi. Napake jemljejo kot informacijo o tem, kaj morajo še dodelati in kje vse lahko napredujejo. Za učence z naravnanostjo rasti je značilno, da se trudijo. Nezahtevne in rutinske na loge jih ne pritegnejo, raje se preizkušajo v novih in težkih izzivih, saj se tako naučijo veliko novega. Druga skupina učencev pa je situacijo vzela kot nekaj tragičnega, težave pri reševanju so jih močno prizadele. Zaradi miselne naravnanosti določenosti (angl. fixed mindset) so imeli občutek, da drugi ocenjujejo njihovo inteligentnost, oni pa se pri tem niso izkazali. Za miselno naravnanost določenosti je značilno prepričanje, da je inteligentnost prirojena in je s trudom ne moremo bistveno spremeniti. Ljudje s takšno naravnanostjo ob zahtevnih nalogah čutijo odpor in čustveno stisko ter se želijo umakniti iz situacije. Bojijo se, da bodo pred drugimi izpadli neumno, zato se težko izpostavijo. Napak se izogibajo, saj menijo, da te pokažejo njihovo nesposobnost. Učenci z naravnanostjo določenosti se raje izognejo delu, kot da bi naredili napako. Neradi vlagajo trud. Če se morajo preveč Dweck (1999, 2002, 2014) poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri razvoju miselne naravnanosti učiteljeve pohvale. Pravi, da moramo pohvale dajati modro, saj hvaljenje pameti, sposobnosti ali inteligentnosti podpira miselno naravnanost določenosti in se ni izkazalo kot koristno (Mueller in Dweck 1998). Pohvaliti moramo proces, otrokov vloženi trud, strategije dela, zbranost, vztrajnost in napredek, saj s tem pri otrocih razvijamo miselno naravnanost rasti in spodbujamo nekatere zaželene lastnosti: zavzetost, trdoživost in odpornost na stres. Za učence z naravnanostjo rasti je značilno, da se trudijo. Nezahtevne in rutinske naloge jih ne pritegnejo, raje se preizkušajo v novih in težkih izzivih, saj se tako naučijo veliko novega. CO < cr CL cr O LU Miselno naravnanost lahko spreminjamo. Blackwell in drugi (2007) so dokazali, da poučevanje učencev o pomenu miselne naravnanosti pomembno pripomore k boljšim učnim dosežkom pri matematiki ob prehodih v izobraževanju. Eksperimentalno skupino so informirali, da se v njihovih možganih gradijo nove povezave med nevroni, vsakič ko zapustijo svoje območje udobja in ko se naučijo nekaj novega ter težkega. Takšen pristop izpostavijo kot koristen za to, da postajamo vse »pametnejši«. Skupina učencev, ki ni bila deležna lekcij o miselni naravnanosti, je ob prehodih dosegala upad učnih dosežkov, medtem ko je bilo pri eksperimentalni skupini prisotno izboljšanje. Dweck (2014) še posebno poudarja pomen spoznanj o miselni naravnanost za enake možnosti otrok iz različnih socialno ranljivih skupin, ki imajo običajno slabše učne dosežke. Navaja primere, ko so z razvijanjem miselne naravnanosti rasti v šolah z izrazito rizično populacijo učencev uspeli pomembno zvišati učne dosežke (šoli Harlem in South Bronx v New Yorku, šola > 25 šd Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih v rezervatu za indijansko prebivalstvo idr.). Ko trudu in premagovanju težav pripišemo nov pomen (in jih jemljemo kot priložnost za razvoj), se zgodi pomemben premik v vedenju (učenci več časa posvetijo delu, bolj zavzeto se lotijo reševanja), čemur sledijo boljši učni dosežki. Pohvale moramo dajati modro, saj hvaljenje pameti, sposobnosti ali inteligentnosti podpira miselno naravnanost določenosti in se ni izkazalo kot koristno. Sodobna spoznanja s področja nevroznanosti dokazujejo, da se možgani razvijajo vse življenje, na podlagi izkušenj se oblikujejo nove in nove nevronske povezave (nevroplastičnost). Z vajo se lahko bodisi ustvarjajo nove povezave bodisi krepijo obstoječe, veča se hitrost prenosa impulzov med nevroni. Ena od največkrat citiranih raziskav, ki dokazuje nev-roplastičnost, vključuje magnetnoresonančna slikanja možganov londonskih taksistov. Pri njih so odkrili povečano možgansko sivino v območju, ki je zadolženo za spomin - hipokampus (Maguire idr. 2006). Magui-re in Woollett (2011) sta z eksperimentom dokazali, da na omenjene strukturne spremembe vpliva zahteven trening, ki so ga uspešno opravili taksisti (zapomnitev zahtevne mreže londonskih ulic). na delavnicah učencem predstavili različne učne strategije. Ob začetni samooceni močnih in šibkih področij učenja pa praviloma ugotovimo, da učenci poznajo učinkovite strategije, vendar jih zaradi drugih ovir v učnih situacijah ne uporabijo. Po mojih izkušnjah kot glavna šibkost izstopajo težave z obvladovanjem strahu in stresa (ti učenci morda učinkovito predelujejo učno snov, vendar zablokirajo v stresni situaciji ocenjevanja znanja ali pa se težko zberejo pri učenju zaradi prevelike vznemirjenosti). Pogoste so tudi težave z motivacijo, pri čemer učenci poročajo, da jih snov ne zanima, da se jim zdi učenje nesmiselno. Po poglobljenem pogovoru pogosto ugotovimo, da tako doživljajo predvsem predmete, pri katerih so manj uspešni in vanje ne želijo vlagati truda. Največkrat v ozadju prepoznamo občutke nemoči in prepričanja, da jim neko področje ne leži, da zanj niso dovolj sposobni. V tem kontekstu sem iskala ideje, kako pristopiti k pripravi delavnic, da bi učencem ponudila priložnosti za kritično presojo nefunkcionalnih prepričanj, ki jim onemogočajo primeren pristop k učenju. Opisane dejavnosti so bile preizkušene na razrednih urah, pri čemer sem sodelovala z razredničarko. Svetovalna delavka sem pripravila gradiva in delavnico vodila, razredničarka pa je spremljala odzive učencev in se vključevala s svojimi komentarji. Obe sva spremljali individualno in skupinsko delo učencev. Po sklopu delavnic je razredničarka spoznanja uporabila pri pouku (učence je opomnila na naučeno, pri odporu in toženju, da so nekatere naloge pretežke, jih je usmerila v drugačne načine razmišljanja itd.). Podobno Pascual-Leone (2001) ugotavlja pomembne funkcionalne in strukturne spremembe v možganih pianistov, ki so posledica zahtevnega procedural nega in motoričnega učenja ter igranja inštrumenta. 26 Zanimiva v kontekstu miselne naravnanosti je raziskava, v kateri so nevroznanst-veniki merili možgansko aktivnost učencev, ko naredijo napako (Moser idr., po Dweck 2014). Pri tistih z miselno naravnanostjo določenosti skoraj ni bilo povečane električne aktivnosti v možganih, saj želijo ubežati napakam. Pri učencih z miselno naravnanostjo rasti so opazili povečano možgansko aktivnost. Ti učenci se poglobljeno ukvarjajo z napako, miselno procesirajo, jo odpravljajo in se iz napake učijo. 2 Predstavitev primera dela v razredu Na šoli kot svetovalna delavka že od samega začetka svojega dela v sodelovanju z učitelji izvajam razredne ure o učenju. Učitelji največkrat prihajajo z željo, da bi Drugi del moje motivacije za vpeljavo koncepta miselne naravnanosti v delo z učenci izhaja iz dela z nadarjenimi učenci. S sodelavko sva veliko pozornosti namenjali ustreznemu prenosu povratnih informacij staršem in učencem. Pri seznanjanju z rezultati uporabljenih preizkusov sva želeli v prepoznanih nadarjenih vzbuditi zagon in motivacijo za še bolj poglobljeno razvijanje sposobnosti. Po drugi strani sva želeli pri uspešnih učencih, ki niso presegli praga za potrditev nadarjenosti, sprožiti občutke ponosa nad dosedanjim uspešnim delom ter spodbuditi željo po nadaljnjem vestnem delu. Razočarano sva ugotavljali, da se mnogi prepoznani nadarjeni po procesu identifikacije »izgubijo«. Marsikateri je za sodelovanje in delo nemotiviran in je ostaja zadovoljen s titulo nadarjenega. Prepoznali sva neustrezno razmišljanje, da je prepoznana nadarjenost dokaz, da so tvoje sposobnosti izjemno visoke in da je to dovolj. Dejavnosti, ki so predstavljene v nadaljevanju, so lahko podlaga za delo z nadarjenimi. Ob začetni samooceni močnih in šibkih področij učenja praviloma ugotovimo, da učenci poznajo učinkovite strategije, vendar jih zaradi drugih ovir v učnih situacijah ne uporabijo. Preventivne dejavnosti 2. 1 Pripomočki za samooceno miselne naravnanosti Ponujene dejavnosti so zasnovane tako, da imajo učenci priložnost ozavestiti svojo miselno naravnanost in jo prepoznati kot naravnanost rasti ali določenosti. Učijo se razlikovati med prepričanji in vedenji, ki so običajna za naravnanosti rasti in določenosti. Učitelj lahko v te namene uporabi različne metode in pripomočke. V nadaljevanju so predstavljeni trije pripomočki, s katerimi učenci ozavestijo svoja običajna prepričanja in vedenja ter na tej podlagi sklepajo o svoji miselni naravnanosti. Omenjene pripomočke lahko uporabimo tudi za spremljavo učinkov dejavnosti: če na začetku učenci ocenijo svoje trenutno stanje, lahko na koncu samooceno ponovijo in preverijo, ali so dosegli želene spremembe. Uporabimo pa jih lahko tudi za prenos medvrstniške in učiteljeve povratne informacije otroku. Mnoge ideje, ki jih predstavljam v nadaljevanju, so in-spirirane in povzete po primerih iz spletne platforme Minset works. To je baza različnih programov, ki gra- dijo na spoznanjih raziskovalnega dela avtoric Carol Dweck in Lise Blackwell. Pri pripravi programov sodelujejo različni strokovnjaki: praktiki, voditelji, coa-chi in raziskovalci. Akademske raziskave »prevajajo« v konkretne pripomočke in programe za razvijanje pozitivnih prepričanj o učenju in učinkovitih navad. Ponujajo mnoge licencirane plačljive programe, na njihovi spletni platformi pa lahko najdemo tudi pester nabor literature in virov, brezplačnih primerov in idej za delo (tako za učitelje kot tudi za starše). 2.1.1 Vprašalnik Kakšna je moja miselna naravnanost? (različica 1) (prirejeno po Dweck 2007 in po Mindset works, program EducatorKit, dostopno na: http://www. mindsetworks.com (21. 2. 2018).) Navodilo: Pred teboj je vprašalnik, ki ugotavlja tvoja prepričanja. To ni test, zato v njem ni pravilnih in napačnih odgovorov. Zelo pomembno je, da razmisliš, v kolikšni meri se strinjaš s spodnjimi trditvami, in iskreno označiš svoj odgovor. > CO < cr CL cr O LU Zelo se NE strinjam NE strinjam se Nekoliko se NE strinjam Malo se strinjam Strinjam se Zelo se strinjam ŠTEVILO TOČK Ne glede na to, kako pameten si se rodil, lahko svojo pamet vedno zelo izboljšaš. 1 2 3 4 5 6 Lahko se naučiš novih stvari, vendar zaradi tega ne moreš postati pametnejši. 1 2 3 4 5 6 Najraje rešujem naloge, pri katerih moram res močno razmišljati. 1 2 3 4 5 6 Najraje rešujem naloge, pri katerih sem lahko uspešen brez velikega mučenja. 1 2 3 4 5 6 Rad imam naloge, pri katerih se veliko naučim, četudi naredim veliko napak. 1 2 3 4 5 6 Najraje imam naloge, ki jih lahko opravim odlično, brez vsakršne napake. 1 2 3 4 5 6 Ko je naloga zelo težka, se še bolj potrudim. 1 2 3 4 5 6 Ko je naloga težka in se moram zelo mučiti z njo, imam občutek, da nisem ravno pameten. 1 2 3 4 5 6 SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 27 šd Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih Navodila za vrednotenje: 1. Vpiši število točk v zadnji stolpec tako, kot pravijo spodnja navodila. • V sivih vrsticah samo PREPIŠI številko, ki si jo obkrožil. • V belih vrsticah vpiši število točk po naslednjem ključu: i = 6, 2 = 5, 3 = 4, 4 = 3, 5 = 2 in 6 = 1. 2. Seštej zapisana števila točk v zadnjem stolpcu in na dnu zapiši svoj dosežek. 3. V nadaljevanju si preberi, kaj število točk pove o tvoji miselni naravnanosti. Če je tvoje število točk, potem spadaš v skupino z miselno naravnanostjo Ljudje v tej skupini po navadi verjamejo: 8-16 DOLOČENOSTI (močno) Močno verjameš, da ti je tvoja inteligentnost dana in se bistveno ne spreminja. Če naloge ne moreš opraviti odlično in brez napak, se je raje niti ne lotiš. Meniš, da se pametnim ljudem ni treba truditi, da bi uspeli. 17-24 DOLOČENOSTI (blago) Nagibaš se k mnenju, da se inteligentnost pri ljudeh bistveno ne spreminja. Če se le da, ne delaš napak, in ti ni preveč všeč, če se moraš pri nalogi zelo truditi. Zdi se ti, da bi učenje moralo biti lahko za nekoga, ki je pameten. 25-32 MEŠANO Nisi prepričan, ali lahko spremeniš svojo inteligentnost. Uspešnost se ti zdi pomembna, hkrati pa se želiš tudi kaj naučiti. Bolj ti je všeč, če se pri nalogah ni treba pretirano truditi. 33-40 RASTI (blago) Verjameš, da svojo inteligentnost lahko izboljšaš. Želiš se veliko naučiti in si se za to pripravljen tudi potruditi. Pomembno se ti zdi, da si uspešen, še pomembnejše pa to, da se kaj novega naučiš. 41-48 RASTI (močno) Popolnoma si prepričan, da svojo inteligentnost lahko izboljšaš in razviješ tako, da se učiš novih stvari. Z veseljem sprejmeš nove in težke izzive. Veš, da pri preizkušanju novega napraviš veliko napak, iz katerih se tudi največ naučiš. Razmislek: Se ti zdi, da tvoj opis dobro predstavi tvoje razmišljanje? Kateri deli te najbolje opišejo? Kateri del pa zate ne velja najbolj? 2.1.2 Vprašalnik Kakšna je moja miselna naravnanost? (različica 2) (prirejeno po Dweck 2007 in po Mindset works, program EducatorKit, dostopno na: http://www. mindsetworks.com (21. 2. 2018).) Navodilo: Pred teboj je vprašalnik, ki ugotavlja tvoja prepričanja. To ni test, zato v njem ni pravilnih in napačnih odgovorov. Zelo pomembno je, da razmisliš, katera v paru trditev bolje opiše tvoje mnenje, in iskreno označiš svoj odgovor. 28 Lahko se naučiš novih stvari, vendar svoje inteligentnosti ne moreš izboljšati. 0 1 2 3 Svojo inteligentnost lahko s trudom izboljšaš. Glasbeni talent ti je prirojen: ali si talentiran za glasbo ali nisi. 0 1 2 3 Glasbeni talent lahko vsak natrenira in se nauči odličnega petja, igranja inštrumenta. Odlični športniki so lahko le redki, ki so se rodili s posebnim talentom. 0 1 2 3 Vsak je lahko odličen športnik. Če se le dovolj trudi in trenira. Če se moraš veliko učiti, pomeni, da nisi dovolj pameten. 0 1 2 3 Če se veliko učiš, pomeni, da se razvijaš in postajaš vse pametnejši. Preventivne dejavnosti Novosti so zame stresne in se jih izogibam. 0 1 2 3 Rad imam nove stvari, saj se ob njih veliko novega naučim. Razjezim se, če kdo komentira moje delo. To me užali. 0 1 2 3 Vesel sem, če kdo komentira moje delo. Tako ga lahko še izboljšam. Najraje imam lahke naloge, ki jih uspešno rešim z malo truda. 0 1 2 3 Najraje imam težke naloge, pri katerih moram veliko razmišljati. Najraje imam naloge, ki jih že znam in jih lahko opravim brez vsakršne napake. 0 1 2 3 Rad imam naloge, pri katerih se veliko novega naučim, čeprav pri tem delam napake. Ko je naloga težka in se moram zelo potruditi, imam občutek, da nisem ravno pameten. 0 1 2 3 Ko je naloga zelo težka, me to spodbudi, da se še bolj potrudim. ŠTEVILO TOČK: CO < cr CL Kaj pomeni tvoj rezultat? Preberi. Število točk Miselna naravnanost Razlaga 0-8 DOLOČENOSTI Močno verjameš, da ti je tvoja inteligentnost dana in se bistveno ne spreminja. Če naloge ne moreš opraviti odlično in brez napak, se je raje niti ne lotiš. Meniš, da se pametnim ljudem ni treba truditi, da bi uspeli. 9-18 MEŠANA Nisi prepričan, ali lahko spremeniš svojo inteligentnost. Uspešnost se ti zdi pomembna, hkrati pa se želiš tudi kaj naučiti. Bolj ti je všeč, če se pri nalogah ni treba pretirano truditi. 19-27 RASTI Prepričan si, da svojo inteligentnost lahko izboljšaš in razviješ tako, da se učiš novih stvari. Sprejmeš nove in težke izzive. Veš, da pri preizkušanju novega napraviš veliko napak, iz katerih se tudi največ naučiš. cr. O LU Razmislek: Se ti zdi, da opis dobro predstavi tvoje razmišljanje? Kateri deli te najbolje opišejo? Kateri del pa zate ne velja najbolj? 2.1.3 Opisniki za samooceno (prirejeno po Dweck 2007 in po vprašalniku Mindset works, program EducatorKit, dostopno na: http://www.mindsetworks.com (21. 2. 2018).) Navodilo: Preberi spodnje opise. Na puščici naredi X na tistem delu, ki te najbolje opiše. Izzivom se Izziv sprejmeš, če si Veseliš se novih izogibaš. bil že kdaj uspešen pri čem podobnem. izzivov. Napaka je zate poraz. Če narediš napako, jo poskušaš prikriti. Pripravljen si se učiti iz napak, a pogosto ne veš, kako jih popraviti in izboljšati delo. Sam razmišljaš o tem, kaj si se iz napake naučil, in to uporabiš, da s trudom popraviš napako. 29 > šd Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih Če te kdo kritizira, se počutiš neuspešno in želiš odnehati. Včasih kritiko sprejmeš, če je dobronamerna in ti oseba želi pomagati. Kritiko vidiš kot priložnost za učenje - sprejmeš jo in uporabiš za izboljšanje svojega dela. Ne uporabljaš učinkovitih strategij za dokončanje nalog ali pa ne želiš vaditi strategij, ki ti jih je kdo pokazal. Rad vadiš učinkovite strategije, a le takrat, ko opaziš, da ti gre dobro in da si uspešen. Uživaš v vajah in v tem, da postajaš vse boljši. Morda imaš celo razdelan načrt, kako boš izuril neko veščino. Hitro odnehaš. Po Vztrajaš, če hitro Vztrajaš, se trudiš navadi obupaš že vidiš napredek, ali in verjameš vase, ob prvih težavah. če te spodbujajo dokler ne dokončaš drugi. naloge. Ne sprašuješ ali Če meniš, da je Postavljaš pa ne veš, kaj bi tema zate pretežka, vprašanja učitelju vprašal. ne postavljaš in sebi (o nalogi, vprašanj. postopkih ipd.). Nisi zavzet in Upaš tvegati in Samozavestno se ne upaš tvegati. poskusiš, če si bil lotiš dela, tvegaš, Če je naloga že kdaj uspešen pri da boš naredil zahtevna, oddaš podobnih nalogah. napako, in jo nedokončano ali odkrito pokažeš pa jo prepišeš od drugim. sošolca. Razlaga: Preglej, kje se nahaja največ tvojih oznak. Oznake na levem delu strani kažejo, da pri tebi prevladuje miselna naravnanost določenosti. Oznake na desnem delu lista pa nakazujejo, da je zate trenutno značilna miselna naravnanost rasti. Kaj to pomeni, si preberi spodaj. DOLOČENOSTI MEŠANA RASTI Močno verjameš, da ti je tvoja inteligentnost dana in se bistveno ne spreminja. Če naloge ne moreš opraviti odlično in brez napak, se je raje niti ne lotiš. Meniš, da se pametnim ljudem ni treba truditi, da bi uspeli. Nisi prepričan, ali lahko spremeniš svojo inteligentnost. Uspešnost se ti zdi pomembna, hkrati pa se želiš tudi kaj naučiti. Bolj ti je všeč, če se pri nalogah ni treba pretirano truditi. Prepričan si, da svojo inteligentnost lahko izboljšaš in razviješ tako, da se učiš novih stvari. Sprejmeš nove in težke izzive. Veš, da pri preizkušanju novega napraviš veliko napak, iz katerih se tudi največ naučiš. 30 Preventivne dejavnosti 2.2 Izgrajevanja znanja o miselni naravnanosti Po uvodnih dejavnostih ozaveščanja prek samoocene in povratnih informacij sošolcev, učitelj predstavi raziskave o miselni naravnanosti in znanstvena dognanja s tega področja. Pri pripravi si lahko pomaga s teoretičnim uvodom tega članka, ki vsebuje kratek povzetek spoznanj. Vključi lahko tudi oglede različnih animacij in risank, ki so dostopne na spletu (ključne besede mindset, children ipd.). Učence lahko povabi k individualnemu razmisleku s pomočjo dejavnosti, ki so predstavljene v razdelku 2.2.1, ali pa jih razvrsti v skupine, da preverijo razumevanje razlage med igro vlog. Ponudi jim različne dejavnosti, s katerimi preveri, ali učenci razlikujejo med prepričanji in vedenji, ki so običajna za naravnanosti rasti in določenosti. 2.2.1 Dejavnost: razlikujem med miselno naravnanostjo rasti in določenosti Navodilo: Razrežite, razvrstite in prilepite izjave v in < cr CL ustrezen stolpec. cr O LU Nekdo, ki ima miselno naravnanost DOLOČENOSTI Nekdo, ki ima miselno naravnanost RASTI > Ga navdahne uspešnost drugih. Čuti ljubosumje ob uspehih drugih. Se trudi, dokler ne obvlada. Se uči na svojih napakah. Verjame, da je trdo delo zaman; če ti nekaj ne gre, ti pač ne gre. Rad preizkuša nove stvari. Ima rad izzive. Hitro obupa in odneha. Ne mara novih in zahtevnih dejavnosti. Verjame, da se s trudom veliko nauči. Se izogiba izzivom. Verjame, da se je bolje izogniti težkim nalogam, saj se tako izogneš tudi napakam. 31 šd Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih 2.2.2 Igre vlog Učitelj pripravi opise različnih situacij. Listke razdeli skupinam in da navodilo: »V skladu z opisom pripravite scenarij in odigrajte igro vlog. Po odigranih prizorih boste gledalci poskusili ugotoviti, kakšna je bila miselna naravnanost posameznikov, in utemeljili, iz česa je bilo to razvidno.« Učenci se razporedijo v 4 skupine. Vsaka skupina dobi navodilo. SKUPINA i Pripravite scenarij in odigrajte prizor, pri čemer upoštevajte naslednje informacije: VLOGI učiteljica učenec z miselno naravnanostjo rasti SITUACIJA Učiteljica predlaga učencu, naj se prijavi na de-batno tekmovanje. Bodite pozorni, da poleg odziva učenca (obnašanja), čim bolj nazorno prikažete tudi, kako se počuti in o čem razmišlja. SKUPINA 2 Pripravite scenarij in odigrajte prizor, pri čemer upoštevajte naslednje informacije: VLOGI učiteljica učenka z miselno naravnanostjo določenosti SITUACIJA Učiteljica predlaga učenki, naj se prijavi na de-batno tekmovanje. Bodite pozorni, da poleg odziva učenke (obnašanja), čim bolj nazorno prikažete tudi, kako se počuti in o čem razmišlja. SKUPINA 3 Pripravite scenarij in odigrajte prizor, pri čemer upoštevajte naslednje informacije: VLOGE • voditeljica šolske proslave • učenec z miselno naravnanostjo rasti • učenec z miselno naravnanostjo določenosti • (po želji lahko dodate še druge podporne vloge) SITUACIJA Voditeljica povabi oba učenca, da na predstavi nastopita s predstavitvijo raziskovalne naloge, ki sta jo pripravila pred kratkim. Bodite pozorni, da poleg odzivov učencev (obnašanja), čim bolj nazorno prikažete tudi, kako se počutita in o čem razmišljata. SKUPINA 4 Pripravite scenarij in odigrajte prizor, pri čemer upoštevajte naslednje informacije: VLOGE • učitelj matematike • učenec z miselno naravnanostjo rasti • učenec z miselno naravnanostjo določenosti • (po želji lahko dodate še druge podporne vloge) SITUACIJA Učitelj matematike na tablo zapiše novo nalogo - matematični problem, s katerim želi spodbuditi razmislek učencev in uporabo znanja ter logike. Do rešitve lahko pridejo le, če raziskujejo, saj česa podobnega pri pouku še niso obravnavali. Bodite pozorni, da poleg odzivov učencev (obnašanja), čim bolj nazorno prikažete tudi, kako se počutita in o čem razmišljata. Po odigranih prizorih učenci gledalci ugotavljajo, kakšna miselna naravnanost je bila razvidna pri junakih. Svoje presoje utemeljujejo s pomočjo značilnosti, ki so jih spoznali v prejšnjih dejavnostih. 32 Preventivne dejavnosti 2.3 Spreminjanje manjfunkcionalnih prepričanj 2.3.1 Postavljanje cilja in kriterijev uspeha Po načelih formativnega spremljanja učitelj učence usmeri k jasnemu oblikovanju lastnih ciljev razvoja ter jih povabi k aktivnemu spreminjanju v želeni smeri. Uporabi lahko naslednje navodilo: 2.3.2 Spremljanje napredka z opazovanjem samega sebe Učenci pri domači nalogi spremljajo svoj napredek. V pomoč jim je lahko naslednja dejavnost. Navodilo: V tem tednu opazuj svoje odzive v šoli in spremljaj, v kolikšni meri si uspel ravnati v skladu s svojim ciljem. CO < cr CL Danes si spoznal pomembnost miselne naravnanosti in ozavestil, kakšno miselno naravnanost imaš sam. Verjetno si v nekaterih situacijah želiš svojo miselno naravnanost spremeniti v smeri rasti. Zastavi si jasen cilj za naslednji teden. Kako boš vedel, da si cilj dosegel? Moji kriteriji uspešnosti so (namig: za oblikovanje kriterijev si lahko pomagaš z opisniki iz rubrik za samooceno): cr O LU Datum Kratek opis situacije Doseganje cilja 33 šd Primeri dejavnosti za razvijanje miselne naravnanosti rasti pri učencih Na naslednjem srečanju učenci predstavijo ugotovitve. Ena od možnosti je, da v skupinah po 4 podelijo svojo izkušnjo. Skupinam damo naslednje iztočnice za delo. Navodilo: Izberite učenca, ki bo vodil pogovor. Njegova naloga je, da postavlja vprašanja, vključuje vse člane skupine, vsakega vključi v pogovor. Izberite učenca, ki bo na koncu skupinskega pogovora na kratko poročal o delu skupine. Učenci se v skupini pogovorite o izvedbi domače naloge. V pomoč so vam spodnja vprašanja. Kako si se počutil v tem tednu, ko si izvajal domačo nalogo? • Kaj ti je bilo všeč? • Kaj ti ni bilo všeč? • Si pri sebi opazil kaj, kar se ti je zdelo zanimivo? • V kolikšni meri si uspel uresničiti svoj cilj? • Kdaj ti je bilo najtežje dosegati miselno naravnanost rasti? 2.3.2 Spreminjanje nefunkcionalnih misli V ozadju nekaterih nezaželenih ali nekoristnih vedenj so običajno nefunkcionalne misli. Učenci se v naslednji dejavnosti učijo prepoznati te misli in notranji sa-mogovor spreminjajo v smeri bolj funkcionalnih prepričanj. Navodilo: Kaj si lahko rečeš, ko se zalotiš, da si zapadel v naravnanost določenosti? Spremeni miselno naravnanost določenosti v miselno naravnanost rasti. MISELNA NARAVNANOST DOLOČENOSTI MISELNA NARAVNANOST RASTI Tega ne znam. Dovolj mi je. Ne bom več. To je pretežko. Sem poskusil, pa ne gre. Nisem za matematiko. Sem slab bralec. Dobro sem opravil. Fiziko obvladam. Ta odgovor je v redu. Ne bom popravljal. Nikoli ne bom tako pameten kot on. Naredil sem napako. 3 Sklep 34 Spoznanja o miselni naravnanosti, njenem pomenu za doživljanje, vedenje in posledično uspešnost v življenju so pritegnila mojo pozornost. Brez dvoma predstavljene dejavnosti koristijo vsem učencem, zato so zasnovane tako, da so primerne za zaokroženo izvedbo v okviru razrednih ur. Posebno vrednost pa vidim še v kontekstu pomoči najbolj ranljivim skupinam učencev (učenci z učnimi težavami, posebnimi potrebami, priseljenci) na eni in delu z nadarjenimi učenci na drugi strani. Pri preizkušanju zamisli v razredu vsakič znova ugotavljam, da je pomembno individualizirati dejavnosti in učencem ponuditi raznolike možnosti za dosego zastavljenih ciljev (poleg dramatizacije lahko nekatere skupine oblikujejo motivacijske plakate in predstavijo spoznanja itd.). Tako bodo lahko vsi na svoj način in v celoti razumeli koncept. Samo razumevanje pa je prvi korak, zato se mi zdi smiselno proces voditi dalj časa, da učenci ponotranjijo logiko miselne naravnanosti rasti in tudi v stresnih situacijah zmorejo spremeniti svoje mišljenje v tej smeri. Smatram, da je za dosego zastavljenih ciljev vsebino nujno bolj poglobljeno načrtovati skupaj z razredniki in bolj sistematično doreči prenos spoznanj v vsakodnevno delo v razredu (s poudarkom na povratnih informacijah, ki so usmerjene na proces učenja in izboljšave, oz. pohvalah učencev za vloženi trud in dobre strategije dela). V tem okviru bi bilo smiselno v duhu formativnega spremljanja z učenci dalj časa spremljati in sistematično spreminjati miselno naravnanost vsakega izmed njih. Preventivne dejavnosti Poleg dejavnosti, ki jih izvajamo z učenci, je pomembno tudi informiranje učiteljev o konceptu miselne naravnanosti, samospoznavanje lastne miselne naravnanosti ter usmerjanje pozornosti na povratne informacije, ki jih dajemo učencem. Šele takrat bo razredna ura del širšega sistema spodbujanja učinkovitih vedenj in pozitivne motivacije za učenje. zanimiv in jim je bil všeč, omenili so, da je bila zanje nova ugotovitev, da inteligentnost lahko razvijamo. Učitelji so poročali o kratkotrajnih učinkih pri pouku: v pogovorih v zbornici so po delavnicah omenjali, da so učenci bolj delovni in zavzeti, vendar se ta učinek ni kazal dalj časa. Podrobnejša spremljava, ki bi bila objektivno V obeh oddelkih, v katerih sem izvedla razredne ure, so bili odzivi učencev pozitivni. Način dela se jim je zdel Poleg dejavnosti, ki jih izvajamo z učenci, je pomembno tudi informiranje učiteljev o konceptu miselne naravnanosti, samospoznavanje lastne miselne naravnanosti ter usmerjanje pozornosti na povratne informacije, ki jih dajemo učencem. zastavljena in ki bi načrtno merila morebitne spremembe, ni bila opravljena. CO < cr CL cr O LU Viri in literatura 1. Busch, B. (2018). Research every teacher should know. The Guardian. Dostopno na https://www.theguardian.com/ teacher-network/20i8/jan/o4/research-every-teacher-should-know-growth-mindset (21. 2. 2018). 2. Dweck, C. (2007). Mindset: The New Psychology of Success. New York: Ballantine Books. 3. Dweck, C. (2002). Messages that motivate: How praise molds students' beliefs, motivation, and performance (in surprising ways). V: J. Aronson (ur.), Improving Academic Achievement: Impact of Psychological Factors on Education (Educational Psychology, (str. 37-60). San Diego, CA, US: Academic Press. 4. Yeager, D. S, Dweck, C. S. (2012). Mindsets that promote resilience: When students believe personal characteristics can be developed. Educational psychologist, 47(4), 302-314. 5. Mindsetworks. Dostopno: na http://www.mindsetworks.com (21. 2. 2018). 35