47 Članki IZVESTJE 12 • 2015 O ODNOSU MED FURLANSKO IN ITALIJANSKO IDENTITETO 1 F urlanska identiteta sobiva skupaj z italijansko znotraj italijanske države. Furlani niso postali nacija, ampak so ostali na ravni etnično-jezikovne manjšinske skupnosti. Večina Furlanov kot prebi- valcev Avtonomne dežele Furlanije – Julijske kra- jine (v nadaljevanju FJK) 1 je razpeta med državi zvestim patriotizmom in med svojim specifi čnim furlanskim patriotizmom. Evropa je odprla pot pluralizmu in teritori- alnim identitetam. Večje je zavedanje pomena vsake etnije in jezikovne skupnosti, saj izginjanje le-teh pomeni izgubo za svetovno kulturno dedi- 1 Konstitucija Avtonomne dežele Furlanije – Julijske kra- jine s posebnim statutom leta 1963 je bila za Furlane pomemben mejnik. Deželo sestavljajo zgodovinsko in kulturno različni deli. Združuje namreč skoraj celotno zgodovinsko Furlanijo, del Krasa z večinskim sloven- skim prebivalstvom ter mesto Trst, ki je tudi glavno mesto dežele. Temu mnogi Furlani nasprotujejo. ščino. Prihaja do možnosti za dialektični odnos v sobivanju med lokalno kulturo in novo nasta- jajočo svetovno kulturo, ki je posledica evropske integracije in globalizacije. Nova miselnost daje morda priložnost tudi furlanski identiteti. Ta je, kot nam kažejo odgovori sodelujočih na zastavlje- na vprašanja, še kako živ organizem. Preprosta podeželska furlanska identiteta postaja vse bolj domena elit, te pa jo želijo uveljaviti v političnem in kulturnem smislu. Furlanska identiteta Furlansko identiteto opredeljujejo skupna zgodovina, furlanski jezik, geografski prostor, skupna kultura, običaji, vera, simboli. Gre torej za vrsto objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki so skozi čas oblikovali furlansko zavest. Furlane kot prebivalce dežele lahko označimo kot rezultat mešanja raznih ljudstev in jezikovnih skupin, ki VLASTA KRIŽMAN vk0412@gmail.com Izvleček: Pričujoči prispevek je izsek iz diplomske naloge z naslovom Furlanska identiteta (Univerza v Novi Gorici), v kateri avtorica prikazuje formiranje furlanske identitete skozi zgodovino ter njeno stanje v današnjem času. V empiričnem delu naloge navaja pogovore z več Furlani, ki delujejo v furlan- skem javnem življenju. Prispevek odgovarja na vprašanji, kaj se dogaja s furlansko identiteto danes ter kakšen je odnos med furlansko in italijansko identiteto znotraj italijanske države. Ključne besede: identiteta, furlanski jezik, italijanska država SUL RAPUART JENFRI IDENTITÂT FURLANE E IDENTITÂT TALIANE Struc: Il contribût al è un estrat de tesi magjistrâl cul titul Furlanska identiteta (La identitât furlane – Universitât di Gnove Gurize), dulà che la autore e pant cemût che storichementri si formà la identitât furlane e descrîf la sô situazion in dì di vuê. Il toc empiric da la tesi al ufrìs intervistis fatis a putrops Furlans atîfs inte vite publiche. Il contribût i rispuint ae domande su ce che al capite ae identitât furlane vuê e su ce rapuart che al è jenfri la identitât furlane e chê taliane parentri il stât talian. Peraulis clâfs: identitât, lenghe furlane, stât talian 48 Članki IZVESTJE 12 • 2015 so jih povezali različni dejavniki – politični, teri- torialni, kulturni, gospodarski, verski in še drugi, vezani zlasti na obdobje kneževine oglejskih pa- triarhov. Ime Furlani so pisci rabili že za prebival- stvo langobardske forojulske vojvodine. Čeprav se na furlanskem območju govorijo kar štirje jeziki: furlanski, italijanski, slovenski in nemški, je prav furlanski jezik zelo pomemben vidik furlanske identitete. V 19. stol. je veljalo, da je jezik eden najpomembnejših kriterijev etničnosti. Danes velja spoznanje, da je treba med seboj razlikova- ti jezikovne in etnične skupnosti (Makuc 2011: 130–132, 136). Odnos med furlansko in italijansko identiteto Kam lahko torej uvrstimo Furlane? Marco Stolfo pravi, da je »defi nicija odvisna od zornega kota gledanja. Lahko jih defi niramo kot etnijo, ali še bolje etnično skupnost ali narod«. So etnič- na, jezikovna in narodna manjšinska skupnost. Italijanska ustava jih defi nira kot jezikovno manj- šino, mnogo virov jih označuje kot etnično ali je- zikovno-etnično skupnost. Glede na konvencijo, ki jo je izdal Svet Evrope, pa so narodna manj- šina. Lahko se torej rabijo vsi navedeni termini. Vedeti pa moramo, da sta etničnost in identiteta dinamični dimenziji, nista nekaj stalnega in do- končnega. Dejstvo, da furlanska identiteta sobiva skupaj z italijansko identiteto znotraj italijanske države, poraja vprašanje, v kakšnem odnosu sta si obe identiteti. Vprašanje ponuja cel spekter od- govorov, ki jih je Marco Stolfo strnil v naslednje: - identiteta je subjektivni dejavnik (to pomeni, da jo vsaka oseba doživlja, živi in defi nira na svoj način); - identiteta je dinamičen in pluralen oz. večzna- čen pojav; - v okviru nacionalne države se nacionalna iden- titeta gradi in promovira kot edina in abso- lutna, ostale dimenzije identitete pa ji sledijo (takšen primer je koncept Furlanije kot Male domovine – Picole patrie znotraj države Italije), ali pa so negirane ali izločene. K temu dodajmo še dejstvo, da imata obe identiteti, furlanska in italijanska, več dimenzij: - kulturno-jezikovno (lasten jezik, kultura, zgo- dovina, tradicije); - teritorialno (pripadnost teritoriju, na katerem živi večetnična, večkulturna in večjezična sku- pnost); - politično-administrativno (pripadanje FJK, oziroma pripadanje Italiji). Zavedanje o pluralnosti vseh teh dimenzij in stopnja pripadnosti pa se med posamezniki razlikujeta, kar nas navaja na ugotovitev, da je razmerje med italijansko in furlansko identiteto razumljeno zelo različno. V primeru, ko je furlanska identiteta razu- mljena ločeno od italijanske, se imajo nekateri za Furlane in ne Italijane, ali pa obratno – za Italijane in ne Furlane. Gre torej za različne in nezdružljive identitete oziroma za »ali ali« identiteto. V pri- meru, ko furlanska identiteta ni razumljena kot ločena od italijanske, se imajo nekateri za Furlane in Italijane, npr. furlanska narodnost in obenem italijansko državljanstvo. Tu obstajajo različne di- menzije identitet, kjer med njimi ni hierarhičnega odnosa, gre torej za »in in« identiteto. V nekaterih primerih pa je furlanska identiteta razumljena kot »nekaj drugega«, vendar znotraj italijanske iden- titete in kot del italijanske identitete. Se pravi, da se imajo nekateri za Furlane, torej za Italijane (gre za hierarhičen odnos različnih dimenzij identitet, kjer je furlanska specifi ka razumljena kot del ita- lijanske identitete in le kot taka sprejeta in kom- patibilna z italijansko identiteto). Po prepričanju nekaterih pa se furlanska identiteta loči od itali- janske identitete, kot taka je bila vključena v ita- lijansko državo, furlanska specifi ka pa se razume kot »nekaj drugega«, afi rmacija tega »drugega« pa pomeni grožnjo za italijansko identiteto. 2 2 Marco Stolfo je politolog z doktoratom na temo zgodo- vine federalizma in evropskega združenja; je sodelavec Univerze v Vidmu; v letih 2004–2009 je bil direktor Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake v tujini Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine; je avtor različnih monografi j in člankov ter pi- sec knjige Occitania, Friuli, Europa. La mia lingua suona il rock. Razlago o odnosu med furlansko in italijansko identiteto je podal po elektronski pošti dne 7. 12. 2012. T a tematika je, sicer manj eksplicitno, obravnavana tudi v zgoraj omenjeni knjigi in še v drugih njegovih esejih. V eseju Friuli e friulano tra “negazionisti”, “minimalisti” e “positivisti” navaja tri različne poglede na furlansko specifi ko. Negativisti zanikajo furlansko specifi ko ozi- roma ji priznajo le zanemarljiv pomen. Minimalisti ne zanikajo posebnosti Furlanije, vendar le kot podrejene Italiji. Pozitivisti pa zagovarjajo furlansko specifi ko, ki predstavlja alternativo in antagonizem italijanski. An- 49 Članki IZVESTJE 12 • 2015 Stališča sogovorcev o sedanjem odnosu med furlansko in italijansko identiteto Kot zaključek še predstavitev nekaterih izsto- pajočih stališč o sedanjem odnosu med furlansko in italijansko identiteto. Izluščena so iz analize odgovorov sogovorcev, ki so sodelovali v omenje- ni diplomski nalogi. 3 Nekateri sogovorci izražajo izrazit pesimi- zem, saj govorijo o izginjanju furlanske identite- te zaradi prevladujoče italijanske nacionalistične kulture. Zaradi tega prihaja do neizpolnjevanja zaščitnih zakonov in do poskusa vnovične centra- lizacije (Brunetti, junij 2012). To še bolj pogla- blja trenutno slabo ekonomsko stanje (Ceschia, junij 2012). Furlanija ni dovolj pripravljena na sodobne fenomene, ker nima ustrezne kulturne in politične baze, ustreznega zaščitnega programa in ustreznih institucij. Sedanja gospodarska kriza pa pride prav italijanski politiki in njeni težnji k vnovični centralizaciji (T off oli, avgust, 2012). Pe- simistične so tudi izjave o furlanskih tradicijah, ki so del furlanske identitete. »Furlanske tradicije so bile omehčane tako, da ne bi ogrožale prevla- dujočega diskurza moči. Izločeno, folklorizirano in omrtvičeno je bilo vse, kar bi bilo lahko ne- varno« (Toff oli, avgust 2012). Kot pravi Ceschia, »je italijanska nacionalistična kultura dopuščala le tiste furlanske folklorne prakse, ki so bile v skla- du s prevladujočim italijanstvom« (Ceschia, junij 2012). Sogovorci, ki so izrazili tak pesimizem, so se v preteklih desetletjih politično udejstvovali za dosego večje furlanske avtonomije in boljšega sta- tusa furlanskega jezika. Zato se lahko domneva, da je pesimizem, ki so ga izrazili, tudi posledica razočaranj, ki so jih doživeli pri svojem politič- nem delovanju. V raziskavi izstopa še druga skupina sogovor- cev, ki izraža veliko bojevitost glede utrjevanja furlanske identitete. To so aktivni predstavniki mlajše generacije. Ugotavljajo sicer, da ni lahko biti Furlan znotraj prevladujoče italijanske kultu- re. Vendar pa vidijo razloge za slabo stanje tudi v tagonizem je v glavnem obramba, zavračanje asimilaci- je. Furlanskemu jeziku dajejo velik identifi kacijski po- men, afi rmacijo furlanščine jemljejo kot svojo pravico in priložnost. 3 Sogovorci, ki so odgovarjali na moja vprašanja, so fur- lanski intelektualci, ki delujejo v furlanskem javnem življenju. šibki regionalni politiki. Menijo, da bi bilo po- trebno furlansko identiteto aktivirati tako, da bi zaživela v popolnosti. Orodja za ozaveščanje in stimuliranje kolektivne zavesti imajo v rokah fur- lanski intelektualci (Puppo, julij 2012; Cisilino, julij 2012). Stolfo je mnenja, da bi bilo potrebno sedanjo avtonomijo izvajati bolje, kajti zdaj osta- ja v glavnem na papirju. »Saj 3. člen statuta FJK pravi, da ‘regija zagotavlja enakopravnost pravic in enakopravno obravnavanje vseh njenih pre- bivalcev, ne glede na to, kateri jezikovni skupini pripadajo, vključujoč zaščito njihovih kulturnih in etničnih značilnosti’« (Stolfo, avgust 2012). Cisilino se zavzema za večjo avtonomijo. Meni, da »je v tem zgodovinskem obdobju avtonomija možna le v okviru italijanske države in ni realistič- no razmišljati o lastni državi. Ni pa izključeno, da bo do tega prišlo čez kakih 150 let« Dodaja, da danes razmere za to še niso zrele (Cisilino, julij 2012). »Čuti se pomanjkanje furlanske etnične stranke po vzoru Slovenske skupnosti« (Cisilino, julij 2012). Stolfo pravi, da je v preteklih desetle- tjih podobno že delovala stranka Moviment Friûl, v kateri je deloval Cescje. »Stranka (še boljše bi bili dve politični formaciji) naj bi znala jasno in neodvisno od drugih nacionalnih strank izraziti stališča glede furlanske problematike« (Stolfo, av- gust 2012). Poleg Cisilina tudi Puppo verjame, da bo možno priti do večje avtonomije in celo do popolne samostojnosti, ko bodo nastopile za to realne možnosti. Verjame v pravico Furlanov do samoodločanja. Večjezični sistem bi bil po mne- nju Puppa prava in potrebna poteza, čeprav tega ne bi bilo mogoče doseči hitro in na lahek način. »Furlanščino vidim kot prvi jezik furlanskih go- vornih območij in kot uradni jezik vseh institucij. Poznati bi jo morali tudi drugi, ki živijo in delajo v Furlaniji« pravi Puppo, po mnenju katerega naj bi bil furlanski jezik demokratično sredstvo inte- gracije vseh tistih, ki živijo v Furlaniji, ne glede na njihovo ’etnično pripadnost’ (Puppo, julij 2012). Marco Stolfo meni, da bi usmerjenost k večjezič- nosti prinesla tudi večjo možnost socialno-eko- nomskemu razvoju. »Z uvajanjem večjezičnosti bi morali začeti že v šoli, kasneje bi proces prenesli na celotno furlansko skupnost. Sadove dela, ki bi ga morali začeti že danes, pa bi žele šele naslednje generacije« meni Stolfo (Stolfo, avgust 2012). 50 Članki IZVESTJE 12 • 2015 Med sogovorci izstopata še dva predstavnika starejše generacije, ki izražata stališče, da so Fur- lani prebivalci avtonomne pokrajine, ta pa je del italijanske države. Zato morajo v tem smislu tudi delovati (Madriz, september 2012). »Več avtono- mije pa ne potrebujemo, ker je že sedanja pov- zročila privilegije in razprtije«, ugotavlja Tassin, ki si želi države po vzoru Švice ali Kanade, torej take, ki bi se resnično zavedala svojih manjšin in pluralnosti (Tassin, september, 2012). Za konec naj dodam še pesem sodobnega fur- lanskega pesnika Leonarda Zaniera. IDENTITETA Vse bolj se prisega, se krega, premika mejnike, se para trebuhe za svetost identitete. Kaj pa je identiteta? Rečeno res kratko in kot je prav: če bil bi na Marsu, bi se počutil Zemljan. Ko sem v Afriki, sem Evropejec. Ko sem na Portugalskem, Italijan, ko sem v Rimu, Furlan. Ko sem v Vidmu, sem Karnijec, ko sem v Tolmeču, Komelijanec, v Komelijansu pa sem Maranzanec. Ampak lepo prosim: v Maranzanu ne mešajte moje družine, družine »Di Pasqua«, z onimi »iz Geta«, z malovredno sodrgo, ki je prišla kdove od kod, mogoče iz Sigileta. 4 Vsekakor, razlogov je na tisoče, to se brž razume: da sumničim, na smrt sovražim, tudi dotolčem vse, ki so drugačni. Najprej tiste »iz Geta«, nato Komelijance, pa tiste iz Tolmeča, pa iz Vidma, pa Furlane, da ne govorimo o Rimljanih, Italijanih, Portugalcih, Evropejcih, Afričanih in, razume se, Zemljanih, če bil bi z Marsa. (iz furlanščine prevedla Križman Vlasta) 4 Comeglians, Maranzanis, Sigilletto: kraji v Videmski pokrajini v Furlaniji. 51 Članki IZVESTJE 12 • 2015 LITERATURA Makuc, N. 2011: Historiografi ja in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU. Stolfo, M. 2011: Occitania, Friuli, Europa. La mia lingua suona il rock. Torino/Udine: Lidrîs e Butui. Zanier, L. 1997: Licôf Grant, ( Poesie 1991 – 1995), Edizioni Kappa Vu, Udine. SOGOVORCI Adrian Cescje/Adriano Ceschia (profesor na li- ceju, v preteklosti predsednik stranke Moviment Friȗl, pisec). Anna Madriz (dolgoletna docentka za furlanski jezik in furlansko kulturo na Furlanskem fi lolo- škem društvu v Gorici, soavtorca učbenika Scri- vere in friulano). Carli Pup/Carlo Puppo (novinar na Radio Onde Furlane, pisec). Ferruccio Tassin (srednješolski profesor, pisec). Marc Stolf/Marco Stolfo (sodelavec Univerze v Vidmu, od leta 2004 do leta 2009 direktor Služ- be za jezikovne in kulturne identitete ter za de- želne rojake v tujini Avtonomne dežele Furlanije – Julijske Krajine, pisec). Rem Brunet/Remo Brunetti. William Cisilino (predsednik ARLeF-a).