KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINA STEKLARSKE INDUSTRIJE NA GORIŠKEM 1VAN SLOKAR Steklo, brez katerega si ne moremo pred- stavljati kulture — če pomislimo le na za- steklitev oken — srečamo v zgodovini že v letu 3300 pred našim štetjem in sicer v Egiptu. Iz Egipta je prišlo steklarstvo v Rim in od tam v druge evropske dežele. Na Ape- ninskem polotoku so postale Benetke (Mu- rano) glavno torišče steklarske industrije. Beneški steklarji so jo prenesli v zgodnjem srednjem veku v Nemčijo in druge evropske države. V bivši Avstriji segajo sledovi steklarske industrije na Češkem nazaj do začetka XI. stoletja, na Moravskem do XIV. stoletja, na Štajerskem in na Kranjskem do začetka XVI, stoletja. Posebno dobre kakovosti je bilo če- ško steklo, ki so ga izvažali v vse evropske države in v srednjo in severno Ameriko.' Na slovenskem ozemlju sta bili ustanov- ljeni v začetku XVI. stoletja v Ljubljani dve steklarni in sicer prva znotraj mestnega ob- zidja, driiga pa ob Gradaščici v Trnovem. Obe sta se posluževali benečanskili steklar- skih delavcev. Sledila je leta 1682 postav- ljena steklarna na Rakovniku pri Ljubljani.^ Potreba po boljšem izkoriščanju gozdov je kot drugje tudi na slovenskem ozemlju privedla do ustanavljanja steklarn v gozdnih predelih, kjer za les ni bilo druge porabe. Tako se je poleg železarstva tudi steklarstvo naslonilo na gozdove, ker so v tej panogi pri velikih količinah drv tvorile količine su- rovin manjši del. Za raztopitev stota stekla so potrebovale stare steklarske peči osem- kratno količino drv. Zato so postavljali stek- larne v sredo gozdov ali v njihovo neposred- no bližino, da so zmanjšali stroške za trans- port drv. Te steklarne so obratovale le to- liko časa, dokler niso bile izčrpane lesne zaloge v bližini.^ Kakor na les kot kurivo so bile steklarne navezane na mineralne surovine, potrebne za proizvodnjo stekla, v prvi vrsti na kre- menjak ali kremenov pesek. Najugodnejši pogoji so obstajali v krajih, kjer so bile te surovine v gozdu ali v njegovi neposredni ])ližini. Te okolnosti so bile odločilne tudi za usta- novitev prve steklarne na Goriškem. V zvezi z leta 1719 ustanovljeno Orien- talsko kompanijo so neki Hamburžani po- stavili leta 1722 steklarno v Gornji Trebuši, kjer so bili obširni državni gozdovi in kjer je bil pesek potoka Trebuše poraben kot su- rovina za izdelovanje stekla. Zgradba ste- klarne je bila lesena in je imela le eno peč. Postavljena je bila v kraju, imenovanem »Na mlinih« (na Malinah), v bližini mesta, kjer potok Trebuša naplavlja kremenov pesek. Ta prva steklarna v Trnovskem gozdu je izdelovala steklenice iz temno zelenega stekla, ki jih je Orientalska kompanija izvažala v Španijo, kjer so jih uporabljali za transport španskih vin v Zahodno Indijo. Da se je Orientalska kompanija poslužila za ustanovitev te steklarne Hamburžanov namesto mnogo bližjih Benečanov, kjer je steklarska industrija dosegla že v XV. sto- letju svoj višek razvoja, postane razumljivo, če upoštevamo varstvene ukrepe beneške signorije, ki naj bi preprečili izdajo tajnosti v proizvodnji stekla. Obisk beneških ste- klarn je bil tujcem prepovedan. Oblast je zaplenila premoženje vsakega steklarskega delavca, ki je zapustil domovino. Delavec, ki je prenesel izdelovanje stekla v inozem- stvo v škodo beneške republike, je bil naj- prej poklican, naj se vrne. Ce se ni vrnil, so zaprli njegove najožje sorodnike. V pri- meru, da se kljub temu ni vrnil, so najeli emisarja, ki naj bi ga ubil. Prva steklarna v Gornji Trebuši je obra- tovala do leta 1741. Prenehala je v zvezi z likvidacijo Orientalske kompanije.'' Med Hamburžani, ki so bili zaposleni pri tej prvi steklarni, je bil morda tudi Matija Vogel, po priimku sodeč nemškega porekla, ki se je po prenehanju steklarne preselil v ČASOPIS ZA SLO V E .\ S K O K I! A ] K V \ O Z C, O D O V 1 .\ O KRONIKA Gorico, la jc postavil leta 1759 drugo sfe- klariio v 1 rebusi v kraju, inienovaiiejii Po- golče, oclclaljeiioin okoli '^00 metrov od ki'ii- ja, kjer je stala prva steklarTia. Tudi ta drii- da steklarjui je iinela saiiio eno peč. Zaposlo- vala je okoli 20 oseh. Ko so bila po 12-letJiein obratovanju iz- črpana vsa drva iz gozdov Trebiiše, so pre- stavili to steklarno okoli leta 1771 v Mrzlo Drago. Ta tretja steklarna je imela 2 peči. Po 23-letnem obratovanju na tem mestu so bili gozdovi v okolici opustošeni. kar je bil vzrok, da je bila steklarna prenesena leta 1794 v Mojsko Drago na vznožju Poldanovca, oddaljeno 6 do 7 km od Mrzle Drage. Kraj. kjer je stala, je obranil do danes ijne »Stara glažuta«. Leta 1808 je poročalo goriško okrožno gla- varstvo guberniju v LjuJiljajii, da na Gori- škem ni nobene brusilnice stekla in da je edini obrat steklarstva majlina steklarna v Trnovskem gozdu, ki sta jo postavila brata Vogel in ki izdeluje steklenice za tovarno rozolja (vrsta sladkega likerja) v Trstu.' Med leti 1814 in 1817 je bila ta steklarna zaradi pomanjkanja drv prenesena v kraj, ki je bil od tod kakih 15 minut oddaljen. Imela je le eno peč. Ta zadnji steklarski obrat na Goriškem je prenehal okoli leta 1825 ali 1830, ko so bili vsi okoliški gozdovi opustošeni. Steklarji so sicer hoteli postaviti novo ste- klarno, vendar je preprečil to namero erar (država) kot lastnik trnovskih gozdov glede na določila gozdnega patenta z dne 1. julija 1813, da se sme dovoliti kuhanje pepelike in postavljanje steklarn le v krajih, kjer ni nevarnosti, da bi nastalo pomanjkanje drv. Ta prepoved ni veljala za obrate, ki so n])o- rabljali kot kurivo premog ali šoto; tega kuriva pa na Goriškem ni bilo.* Prva steklarna v Gornji Trcbnši. ki je prenehala leta 1741, je izdelovala, kot že omenjeno, le steklenice za vino. Tista, usta- novljena leta 1759 od Matije Vogla, in njene naslednice so se naslanjale predvsem na množične konsumente v Trstu, kjer so po- trebovale tamkajšnje tovarne rozolja ogrom- ne množine steklenic za izvoz svojih izdel- kov v Levanto. Najznamenitejša tovarnarja rozolja sta bila Giacomo Rossetti in Giacomo Balletti. Slednji je bil lastnik največje tovariie te vrste, lista novljene leta 1756.' Ker je potreboval za to podjetje veliko število steklenic, je šel tako daleč, da je po- stavil leta 1774 lastno steklarno v Javorni- škem gozdu v bližini Cerknice na Notranj- skem. V tej steklarni so bili zaposleni češki steklarji. I oda že nekaj let pozneje je pro- dal svojo steklarno domačimi za smešno ceno 100 goldinarjev, kljub temu, da je bila s stanovanjskimi poslopji in skladišči vred- na najmanj 2000 goldinarjev. To je storil iz razloga, ker je sam bival v 1'rstu in so steklarno upravljali nameščenci, ki so v ce- loti raznesli dobiček s s\()jinii ijlačami in mogoče še na drnge načine.'' Ta poskus, da bi se tržaški tovarnar rozolja osamosvojil od steklarn v Trnovskem gozdn. se jc torej J)opolnoma j)onesrečil. Steklarna, ki jo jc postavil leta 1759 Ma- lija Vogel, in njene naslednice so izdelovale slejkoprej v glavnem steklenice za tržaške tovarne rozolja. Te steklenice so bile spodaj ožje kot zgoraj. Bile so temno zelene ali svet- lo zelene ali pa rumenkasto zelene in so drža- le ])ribližuo pol litra. Ženske delovne moči so jih zavijale v slamo in polagale v zaboje za prevoz v Gorico, od koder so jih razpo- šiljali naročnikom. Razen steklenic so te steklarne izdelovale še različno drugo steklenino kot okenske šipe, kozarce, krožnike, ure na pesek, ure na vodo, fiole, ampule, retorte, vaze. posode za lekarne in steklenice z okraski. Proizva- jale so tudi steklene šipe. poslikane z na- božnimi podobami, ki so jih prodajali ko- čevski krošnjarji po Cjoriškem in Kranj- skem. Končno se je njihova produkcijska tehnika tako izpopolnila, da so proizvajali vse vrste steklenih izdelkov kot steklarji v Muranu (Benetkah) in na Češkem, izvzemši steklene bisere in imitacije draguljev. Iz- delovali so tudi pološčeno lončevino iz tera- kote. Namesto i^epelike so uporabljale morsko sol. Kot kurivo so jim služila večinoma bu- kova drva. Za sekanje in spravljanje drv so zaposlovale precejšnje število navadnih de- lavcev. Iz matičnih knjig za Lokve (župnija Sol- kan) je razvidno, da je stanovala večina steklarjev v letih 1787 in 1796 v Mojski Dragi in le nekateri v Lažni in v Mrzli Dragi. Po priimkih sodeč ni izključeno, da so bili nekateri med njimi potomci Ham- buržanov, zaposlenih v prvi steklarni, ki je bila ustanovljena leta 1722. Taki priimki so: Franc Statler, Georg Keiner (morda itali- janska transkripcija za Kölner), Jakob Rain- zinger z ženo Marijo Fridrich. Albert Wolf z ženo Elizabeto Hohenberg, Josip Hoffman, Peter Keiner in Maksim Keiner. Ta kratki obris nam nudi vpogled v pisan razvoj steklarske industrije na Goriškem, ki je prenehala eno stoletje po ustanovitvi ])rve steklarne." 65 KRONIKA C A S O 1' 1 S ZA SLOVENSKO K R A .1 E V M O ZGODOVINO OPOMBE /. I. Slokar, Geschichte dcT österreichischen Ind- \ dustrie und ihrer Förderang unter Kaiser Franz ; I., Wien 1914, str. 511. — 2. Vlado Valenčič, ge nekaj steklarn na Kranjskem. Kro-nika V/2, str. 61 sL — 3. Vlado Valenčič, Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranjskem, Gozdarski vesitnik, letnik XI, 1933, št. 6—7, str. \ 185 si. — 4. Vse nadrobne navedbe do te dobe in za poznejši razvoj so posnete, kolikor niso na- vedeni dmgi viri, iz sledeče literature: R. M. Cossar, L'industria del vetro nell'alto Goriziano, ^ Archeografo triestino 1926, str. 315—JIS. R. M. Cossar, Gorizia d'altri tempi, Gorizia 1934, str. , 87—93; R. M. Cossar, Storia dell'arte dell'artigi-' anato di Gorizia, Pordenone 1946, str. 267 in 269; Morelli, Storia della Contea di Gorizia II, III, 137. — 5. Drž. arhiv Ljubljana, Gubemijski arhiv 1806, fasc. 52 No. 8107. — 6. Slokar n. o. m. str. 513. — 7. Plitek, v Archeografo Triestino 1926, str. 266; Löwentha], Gescliichte der Stadt Triest II, str. 14. — 8. Vlado Valenčič, Vloga steklarn. Go- zdarski vestnik, letnik XI 1953, št. 6—7, str. 186 si.; isti, Steklarne v notranjskem Javomiku, Kro- nika III/2 (1953). —9. Še nekatere podrobnosti o steklarstvu na Goriškem je najti v sledečih član- kih: R. M. Cossar, Ricordi di una vecohia indu- stria Goriziana, La Porta Orientale, 1951, str. 807—813 (z bogatini slikovnim gradivom), in Pe- ter Butkovič, Steklarstvo na Goriškem, Koledar za navadno leto 1922, izdala in založila »Gori- ška mauca« v Gorici, III. letnik, str. 26—27. 66