Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Albin Ankon, Martina Kralj, Gusti Cvetežar, Vinko Keržan, Milan Majcen in Branko Bizjak (odgovorni urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XIV. Litija, marec 1973 Številka 3 Kako smo Napovedi v začetku poslovnega leta so bile zelo črnoglede (glede na sprejemanje raznih ukrepov z namenom, da se gospodarska gibanja stabilizirajo in uvede red v poslovanje). Tržišče je bilo odvisno od finančne discipline, saj je splošna nelikvidnost začela onemogočati redno poslovanje tudi tistim kolektivom, ki so vsa leta vestno gospodarila, ter si ustvarila solidno materialno osnovo. Ker prodaja pri nas ni zavarovana omogoča to podjetjem, ki niso skrbela za obratna sredstva, da si z zadrževanjem plačil pridržujejo obratna sredstva drugih podjetij. podjetje je tudi eno izmed tistih, ki ni zanemarjalo obratnih sredstev kljub temu, da smo velliiko investirali. Stanje na koncu leta kaže, da ima podljetje za obratne namene 43.000.000 stalnih sredstev, s katerimi pokrivamo vse zaloge in še del kupcev. Kljub številnim terjatvam, ki smo jiih imeli v teku poslovnega leta, smo zaključili Poslovanje uspešno, celo mnogo bolje kot smo pričakovali. Tudi stabilizacijski ukrepi nas niso bistveno prizadeli: Na račun zmanjšanja vrednosti zalog gotovih izdelkov smo zmanjšal poslovni uspeh za 31.000 dim, na račun terjatev na koncu leta starejših °d 90 dni pa smo zmanjšali dohodek še za 148.000 din. Vendar tudi ta sredstva niso izgubljena, iker jih bomo iz- V posameznih procesih sn Predilnica: terjali v letošnjem letu. cej podjetij je bilo v tem pogledu dokaj na slabšem. Selekciji kupcev in dobri izterjavi gre zasluga, da so nas ti ukrepi talko malo prizadeli. K dobremu finančnemu efektu so pripomogli še ostali dejavniki: večja proizvodnja, zaposlenost, večji učinki, boljše izkoriščanje kapacitet, izbira pravilnega asortimana, ugodni nakupi surovin in založenost s surovino v začetku leta. Res pa je tudi, da doseženi rezultati še niso takšni kot bi morali biti, zato bi se z večjim prizadevanjem vseh zapašleinih tako na področju večje produktivnosti in šted-nje d alb doseči še boljše uspehe. dosegli naslednja gibanja: Proizvodnja (v tonah) 1971 plan doseženo 1972 1972 1972 1971 1972 plan kard. bombažna preja 2960 3340 3548 120 106 kard. statična preja 323 300 290 90 97 kar. sintetična preja 1533 1826 1990 130 109 česana bombažna preja 334 456 246 74 54 Skupaj 5150 5922 6074 118 103 Na podlagi podatkov in kazalcev se vidi, da je proizvodna enota predilnice v peloti presegla plan za 3 °/o in da je proizvodnja v odnosu na predhodno leto za 18 % večja. Toliko večja proizvodnja je bila dosežena ob nespremenjenem številu vreten, zaposlenost pa je bila za 6 °/o večja. Porast proizvodnje je bil dosežen z odpravo ozkih grl v pripravi in z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Ker je proizvodnja naraščala hitreje od zaposlenosti se je povečala tudi produktivnost. Poleg tega smo forsirali tudi proizvodnjo sintetične preje, saj smo planirano količino presegli za 9 %. Nismo pa uspeli uresničiti plana česane preje, predvsem zaradi prestavitve česalnih strojev in tehnološke ne-vsklajenosti. lani poslovali plan doseženo 1972 1972 sukalnica: 1971 1972 1972 1971 plan —■ sukana preja 2103 2210 2456 117 111 Proizvodnja sukane preje je višja za 353 ton pri malenkostno nižji številki preje. Proizvodnja je boljša od pla- Proizvodnja previjalnice je sicer večja za 17 %, vendar še vedno precej nižja od zadane planske naloge. Proizvodnja podjetja se je količinsko povečala za 17,5 %, zato se je povečala tudi vrednost proizvodnje. Ta je naraščala hitreje od količinske proizvodnje, predvsem zaradi večje udeležbe sinteti- nirane. Glede na razpoložljive kapacitete in ob večji zaposlitvi bi lahko dosegli še boljše rezultate. ke v proizvodnji in deloma zaradi povišanih prodajnih cen bombažni preji. Celokupna vrednost proizvodnje je znašala letos že 196.710.000 din in je večja od lanske za 60.283.00 din (leta 1965 je to predstavljalo celokupno vrednost proizvodnje podjetja). Za opravljanje proizvodne in poslovne dejavnosti smo rabili 6 % več delovne sile. To pomeni da se je povečalo število zaposlenih za 62 oseb. Za leto 1972 pa je značilna velika fiuktuacija delovne sile. V podjetje je prišlo med letom 137 oseb, iz podjetja pa odšlo 62 oseb. Proizvodnjo smo prilagajali v glavnem naročilom kupcev. Zato smo jo tudi lahko sproti prodajali in nismo imeli nikoli na zalogi večjih količin gotovih izdelkov. Kljub temu, da smo skušali z nadurnim delom (124.000 nadur) zadovoljiti potrebe kupcev, nam to ni vedno uspelo. Prodaja je za kolektiv pomembna, tudi zato, ker služi kot osnova za ugotavljanje celotnega dohodka. Razdelitev dohodka pa pokaže, koliko nam je ostalo za sklade podjetja. Končni finančni efekt je najboljši kazalec uspešnosti našega poslovanja. (Nadaljevanje na 2. strani) Previjalnica: 1971 plan doseženo 1972 1972 1972 1971 1972 plan — enojna previta preja 849 981 — sukana previta preja 1025 1211 Skupaj 1874 2400 2192 117 91 Varčevanje — naloga vseh Letos bomo na sejah vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij velikokrat razpravljali o varčevanju v podjetju. Zakaj torej varčevanje in kdo naj varčuje? Znano je, da so stroški proizvodnje sorazmerno visoki in če jih uspemo znižati samo za en odstotek, bomo prihranili lepe vsote denarja. Potrebno bo varčevati s surovinami, da bo čim manj odpadkov. Za trde cevke smo v Italiji plačali 250 milijonov S din. Toda cevke že ležijo povsod po podjetju. S stroji večkrat ravnamo, kot da ne bi bili naši. Še in še bi lahko naštevali, kje povsod izgubljamo denar. Vsakdo bo moral začeti pri sebi in vsi skupaj bomo dosegli uspeh. Preprosti izračun pove, da pri sedanjih stroških proizvodnje lahko prihranimo vsaj pol milijarde S din, to pa je dovolj sredstev za enak stanovanjski blok, kot smo ga kupili lani. V preteklem letu smo dosegli dober finančni rezultat, ki pa nas ne sme uspavati, da ne bi dosegli še več. Potrebna bo akcija vseh od direktorja do zadnjega zaposlenega in prav gotovo bomo uspeli. Vsakdo bo moral sam presoditi, kako bi lahko več in bolje naredil ter obenem zmanjšal stroške. Zavedati se moramo, da imamo toliko, kolikor ustvarimo s svojim delom. In če bomo naše delo izboljšali, bomo tudi več imeli — povečali bomo osebni in družbeni standard. Varčevanje — to naj bi bil naš prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Investicije v letošnjem letu Delavski svet je na 27. zasedanju sprejel program investicij za letošnje leto. člani delavskega sveta so preloženi program potrdili v celoti. Vse investicije skupaj znašajo 25,060.400,00 dinarjev. Pred nami je širok investicijski načrt, ki ga bomo zmogli le s pridnim delom vseh zaposlenih. Ta sestavek naj zaposlene seznani vsaj z glavnimi letošnjimi investicijami. Plačilo anuitet Betonu: Gradbeno podjetje Beton iz Zagorja nairn je leta 1972 dalo kredit za gradnjo skladiščne hale za surovine in embalažo. Po pogodba moramo 250 milijonov S din kredita vrniti do 28. 2. 1973. iLetos moramo .pilar čati Se dve anuiteti v skupni višini 100 milijonov S din. Plačilo ostanka kredita Kru- šiku: Lani nam Ije podjetje Kru-šilk iz Valjeva dobavilo 8 pr-staničniih strojev za predelavo simtefciike. Montaža strojev je bila končana v začetku jamranja 1973. Po pogodbi se 10% od nabavne vrednosti plača pri montaži oz. prevzemu srajev. To pa znese 26 milijonov S din. Proizvodna hala s prizidkom in nakladalno rampo: 'Leta 1972 smo začeli graditi skladiščno hallo za surovine in embalažo. Po osnovnem projektu je hala merila 4300 m2, predračunska vredost pa je bila 500 milijonov S din. Med gradnjo se je pokazalo, da bi bilo hailb dobro povečati še za 1000 m2. Zemljišče je bilo že delno pripravljeno, delovišče pa organiziramo, gradbeno podjetje pa je bilo pripravljeno graditi prizidek po nalkih cenah kot halo. Zato je bito ob koncu leta 1972 podpisan dodatek k pogodbi za gradnjo prizidka v predračunski vrednosti 118 milijonov S din. Pri Zbiranju prednaročil za naše izdelke se je pokazalo, da so potrebe po previti in su-toamli preji čedalje večje. Naši kupci so povedali,, da želijo v bodoče imeti slkoralj vso prejo previto na večje navitke alfi pa sukamo. Isto vbij a tudi za Izvoz preje. Da bi se lahko Mitro prilagodili potrebam tržišča, smo se odločati, da se kar najhitreje moderniziramo. Poleg že naročenih 14 avtomatsko pre-viij&llnfih strojev, bomo letos namočil1 še 12 stikalnih strojev in 4 stikalno pravijalne. V letu 1974/75 pa predvideva>-mo nabavo še 12 suikaino pre-vdijaDnilh strojev. Ob tako povečanem številu strojev jie nastalo vprašanje obratnega prostora. Sedanja sukalnica in prevoj altaica sta razdrobiti e-ni v petih manjših prostorih. Ob talka razdrobljenosti je dobra organizacija proizvodnje nemogoča. Iz -teh razlogov smo sc odločili, da skladiščno halo ne bomo uporabljali za Skladiščenje, temveč pa jlo bomo dodatno opremili in vanjo namestili vse sulkallne in prevajalne stroje. V prizidek bomo premestili vlagalnico. Tako bo mogoče v sulkalimiici, previjal-nioi in vlagalmicdi najbolje or- ganizirati delo in zadovoljiti tržišče. VsIHadiščenje gotovih izdelkov pa je začasno možno v manjših prostorih, čez čas pa bomo razširili skladišča ob železnici. Za spremembo skladiščnih prostorov v proizvodni oddelek bodo potrebna dodatna sredstva za klimo, razsvetljavo, elektriko za moč, garderobe in sanitarije, za boljšo obdelavo podov in sten. Načrti za omenjeno dograditev so pripravljeni, da bomo lahko prosili za izdajo dodatnega gradbenega dovoljenja. Dvigalo za povezavo nove hale s predilnico: Ker smo se odločili, da bomo prostore v novi hali uporabili za proizvodne potrebe, moramo zgraditi tudi novo dvigalo, Iki bo povezo-valb predilnico I in II z novo suikaltaico in vlagalnico. Predvidena jte montaža sodobnega hidravličnega dvigala, njegova cena bo približno 56 milijonov S din. Uvoženi deli za klimo, carina in stroški: Leta 1972 smo naročili dele za klimatizacijo sukalnice I in II. Omenjeni deli bodo sedaj porabljeni za klimatizacijo nove sukalnice. Devizno predplačilo smo .plačali v letu 1972, ostanek 25 milijonov S din pa bomo morali plačati letos. Rekonstrukcija kotlarne: Sedanja kotlarna s kotlarn iz leta 1911 ne ustreza potrebam. Kotel je povsem iztrošen in je nuijna zamenjava. Na mestu, ikjer je sedanji kotel, sta predvidena dva kotla na težko kurilno olje. Ker je dobavni rok za omenjene kotle daljši sta biila naročena že leta 1972, z naročilom smo plačali' tudi avans, v letu 1973 je predvidena dobava in pap plačilo 55 milijonov S din. Za ureditev kotlarne bomo potrebovali še 100 milijonov S din. Stroji Savio: Leta 1972 smo pri italijanski firma Savio naročili 14 avtomatskih prevajalnih strojev predračunske vrednosti 14,400.000,00 dinarjev. Za nabavo omenjenih strojev je bila sIMenijena kreditna pogodba za Ikredliltiiranje. Ob naročilu smo morali plačati 5%, 10% pa ob dobavi1, t. j. v letu 1973. Ostanek bomo plačevali po anuitetnem planu. Carina za stroje Savio In uvozni stroški: V prejšnjem odstavku omenjena nabava avtomatskih prevajalnih strojev ne vsebuje carinskih in uvoznih stroškov, 'ki znašajo 2,880.000,00 din. To vsoto bomo morali plačati v letu 1973. Nove stroje bodo montirali inozemski monterji, ki jlih bomo morali mi plačati. Nakup 16 sukalnih strojev: Že prej smo omenili, da so potrebe po sukani, preji zelo velike. Da zadovoljimo naše kupce, smo se odločili za nabavo novih sukalnih strojev, ki bodo nameščeni v novi su-kalnidi. Stroji bodo stali- približno 500 milijonov S din. Načrti za klimo, ureditev klime, rezervni elektromotorji: Ob spremembi Skladiščnih prostorov v proizvodno halo smo moralfi naročiti tudi načrte za nove klima naprave. Motorje za klimo bomo kupili na domačem tržišču. Poleg motorjev za klimo, so v tej točki predvideni tudi, rezervni elektromotorji kot zamenjava za iztrošene. Ta investicija znaša skupaj 23,5 milijonov S din. Stružnica za delavnico: Za potrebe mehanične delavnice je predvidena nabava nove stružnice, ker je obstoječa povsem iztrošena. Investicija znaša 8 milijonov S din. Mehanizacija zunanjega transporta: Za mehanizacijo zunanjega in notranjega transporta je predvidenih 15 milijonov S din. Kupili bomo več novih ročnih vozičkov, viličarjev in diestil karo. Gradnja pisarn in vratarnice: Obstoječe upravno poslopje je premajhno. Zaradi povečanja proizvodnje potrebujemo nove kadre. Ker ni sredstev, da bi zgradili novo upravno poslopje, ki hi združilo vse službe, smo se odločiti, da preselimo komercialo v montažno zgradbo, ki bo postavljena pri skladišču. Sedanje prostore komerciale pa bodo uporabile druge službe. Tako bo delno rešen problem pisarniških prostorov. V okviru gradnje nove su-kaMice bo potrebno porušiti sedanjo vratarnico oz. jo prestaviti na vzhodno stran podjetja. Skupna investicija bo znašala 28 milijonov S din, pohištvo za nove pisarne pa še 7 milijonov S din. Kako smo poslovali ... (Nadaljevanje s 1. strani) Celotni dohodek in razdelitev dohodka pa je naslednja: 1971 1972 CELOTNI DOHODEK 140,141.176 196,644.645 Porabljena sredstva 94,931.050 132,830.094 Amortizacija 9,552.439 13,363.404 Poveč. ali zmanjš. dohodka + 108.874 + 205.798 Zakonske obveznosti 1,489.340 2,944.672 Pogodbene obveznosti 2,652.128 3,110.223 DOHODEK 35,766.571 50,656.945 OSTANEK DOHODKA Sredstva za OD delavcev 23,795.037 32,700.329 Del dohodka za kritje izgube menze 24.529 32.634 Sredstva za sklade 7,805.537 11,869.087 Od tega: rezervni sklad podjetja 257.824 1,013.139 del doh. za potrebe družbenih služb 148.000 1,880.457 skladi GO 7,399.713 8,975.491 — sredstva skupne porabe 3,000.000 3,750.000 — poslovni sklad 4,399.713 5,225.491 li med vodilna podjetja v tekstilni industriji. Pri tem pa je bilo tolikšno povečanje v skladu s samoupravnim sporazumom in internimi pravilniki podjetja. Najvišji OD je znašal v 1972. letu 6.413.— din najnižji pa 1.246 din, medtem ko je bil poprečni osebni dohodek za 182 ur 1.846 din. Prejemek na zaposlenega pa je znašal 1.916.—- din, v čemer je všteto tudi nadurno delo, V letu 1972 so se povečala tista sredstva s katerimi razpolaga kolektiv. Struktura teh sredstev je naslednja: 1971 1972 Amortizacija (vkalkulirana) 9,552.429 13,363.404 Investicijsko vzdrževanje (dejansko) 3,078.688 3,279.084 Stanovanjski prispevek (vkalkuliran) 925.898 1,777.153 Sredstva za sklade (iz CD) 7,805.537 11,869.087 SKUPAJ 21,362.552 30,288.728 Za sklade je ostalo podjetju 11.869.087 din. Dobri končni rezultat je posledica številnih komponent, od katerih bi naštel le najpomembnejše: — povečanje količinske proizvodnje za 17 % je vplivalo na znižanje fiksnih stroškov po enoti proizvoda — večja proizvodnja sintetične preje, pri .kateri več zaslužimo — zvišan izkoristek pri surovini od 91,5 % na 94,3 % — ugoden nakup vlakna (v letu 1972 smo predelali največjo količino ruskega bombaža, ki je cenejši kot ostale vrste) — založenost s surovinami v začetku leta po starih cenah. Ker je surovina in material udeležen v lastni ceni s 67 °/o, je izrednega pomena, kako delamo z njimi. Zmanjšanje potroška surovine in materiala za 1 % pomeni to za 1.236.000 din prihranka. Temu vprašanju bomo morali posvetiti v letu 1973 več pozornosti, ker so tu določene rezerve. Z zaključnim računom smo namenili precejšnja sredstva za sklade skupne porabe. Potrebe iz tega naslova so že tolikšne, da bo 3.750.000 kolikor smo jih izločili, komaj zadostovalo. Dober poslovni uspeh je omogočil kolektivu, da smo dvignili osebne dohodke za 31 %, s čimer smo se povzpe- Ker se je obseg poslovanja povečal smo rabili tudi več sredstev, da smo lahko nemoteno opravljali našo dejavnost. Posebno aktualna so bila obratna sredstva, ki jih potrebujemo za nakup surovin, materiala, za zaloge nedovršene proizvodnje in končne izdelke, ter za kreditiranje kupcev. Obratna sredstva, ki smo jih med letom uporabljali znašajo 56,003.000 din in so višja za 14,005.000 din od predhodnega leta. Ker smo naše obveznosti do dobaviteljev plačevali v glavnem v predpisanih rokih, smo plačali samo 215.000 din zamudnih obresti. Od kupcev pa smo zaradi nerednega plačevanja prejeli 1,654.000 din zamudnih obresti. Naše dolgoročne obveznosti do dobaviteljev in Kruši-ka so se zmanjšale in znašajo na koncu leta le še 28.261.000 din. Kratkoročne obveznosti pa so nekoliko višje in znašajo 20,169.000 din. Vse kratkoročne obveznosti pa so pokrite s kupci, kupci 25,472.000 ^ ^ obveznosti 20,169.000 kar pomeni, da jih kupci celo za 26 % presegajo. Vsi podatki kažejo, da smo v letu 1972 dobro poslovali, vendar obstojajo na določenih področjih še rezerve, ki jih moramo v letošnjem letu in naslednjem obdobju proučiti in izkoristiti, da bomo dosegali še boljše rezultate. A. Kralj Streho bo kmalu dobil tudi prizidek. Prosili bomo za dodatno gradbeno dovoljenje. Spremembe samouprav, sporazuma Septembra leta 1971 je naše podjetje skupaj z drugimi tekstilnimi tovarnami podpisalo samoupravni sporazum. Decembra lani jo posebna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma pripravila osnutek sprememb, ki jih je narekoval čas in drugačne razmere od tistih ob podpisu samoupravnega sporazuma. Glavne značilnosti sprememb so: — poveča se prva in druga skupina kalkula-tivnih osebnih dohodkov za 100 din, — črta se revalorizacija kalkulativnih osebnih dohodkov zaradi povišanja življenjskih stroškov, — najnižji osebni dohodek sme znašati 1000 din, — najvišji osebni dohodek v nobeni or- ganizaciji in nobenem drugem primeru ne sme presegati 7500 din (doslej 6000 din), — prispevek za regresiranje prehrane se poveča od 50 na 60 din, — uvedejo se sankcije za tiste podpisnice, ki se določil samoupravnega sporazuma ne bodo držale (to je popolnoma novo določilo), — način obračuna kalkulativnih osebnih dohodkov za zadnje tromesečje bo urejen z metodologijo, ki bo dopolnjena v uradnem listu. Predlog sprememb je obravnavala verifikacijska komisija in pristojni sindikat, ki je dal svoje pripombe in jih bo morala komisija ponovno proučiti. Kako se je spremenila naša okolica v enem letu pove tale Posnetek, ki je bil napravljen lani spomladi. Ureditev nove hale Dograditev nove proizvodne hale nam bo omogočila priklad-nejšo razporeditev oddelkov vlagalnice, sukalnice in previjal-nice, predilnice in sukalnice grobih številk sintetične preje. Z novo razporeditvijo bodo uresničene dolgoletne želje po modernizaciji zastarele sukalnice in previjalnice, ki je sedaj raztresena v šestih različnih oddelkih po podjetju. Vllagaftnici, ki ima' premalo {M-ositora, bo v novih prostorih omogočena lažje, kvalitetnejše in raoilonailmeglše delo s šinolko porabo prikladne mehanizacije. Novo sodobno dvigalo bo povezorvallo oddelke predilnice bombaža in sinte-tike z novo proizvodno halo, za prevoz preje so predvidena sodobna -transportna sredstva. Nova hala bo sodobno klimatizirana, imela bo potrebne garderobe, sanitarije in preostale pritikline. Združitev vseh divojilnih, previijalnih in su/kailnih -kapacitet v novi ha® bo sprostila dosedanje defflovne prostore teh oddelkov in omogočila, da uredimo tudi predilnico in su-kahnico grobih številk simteti-ke, katere proizvodnja je razdrobljena) v več oddelkih in nadstropjih. Predilnica in sulkatlhica grobih sintetičnih vlaken bo razporejena v štiri nadstropja levega krila visoke zgradbe in sicer: v pritličju: 1. sortiment priprave (rahBjač bol', miikalnilk Hergeth, 2 raztezalki Vouk in VR-P Krušik) v prvem nadstropju: (sedaj suk. 3): 8 pnstančnih strojev Krušik in 2 previjalna avtomata Sav-io v drugem nadstropju: (sedaj P 3): 2. sortiment priprave (enaka zasedba kolt v pritličju) v kleti: (sedaj su!k. 2): 6 su-kalnih strojev Altnat in 1 p revijalni stroj Saivio. V dosedanji sukallnici I bo urejen oddelek sukalnice za efektne sukance, kii ima velike perspektive za nadaljnji razvej. Zaenkrat bi v ta oddelek postavili dva sukalna stroja za efekte ter še enega novega, ki bi ga nabavili še v letu 1973. Kaj pričakujemo od novih zmogljivosti? Vrsta preje Predvidena produkcija v kg oz. tonah na 1 h na 7 h na 21 h na 25 dni na leto previta preja 725 5050 15.200 380.000 4.600 t sukana preja KL 246 1725 5.180 129.000 1.560 t sukana preja DD 390 2730 8.200 205.000 2.475 t sukana groba sirit. 172 1200 3.600 90.000 1.0911 Podrobnejši podatki o produkciji, produktivnosti, delovni sili in ekonomska finančni izračuni bodo objavljeni v eni nrihodniih številk. RAZPOREDIT EV STROJEV V HOV/ HAL/ © © ♦ © KL/tlA , GA R DE. ROB £ /A/ SAkUTAR/JE LEGEUDA ftmv Str^jmv vrst m' snankm , Št* v. vrmt. stroj** •6*/. nmvi A - 11 prmnjmt/rv avfommt SAV/O , k S vrmt 3 2 - A/o */c/7/ suk. strs C02 — stabilni. Pozivam vse delavce in delavke, da v bodoče bolj pazijo na požarno varnostne Vinko Keržan je postal novi predsednik IGD Predilnice Litija predpise, da ne bi našli po vseh kotih cele kupe prahu in raznega odpadnega materiala. Tudi oddeikovodje naj hi se v bodoče bolj zanimali, da se pravočasno odstranijo razni materiali in čisti prah v .klima napravah, raznih tuljavah in ne samo po strojih. Dotaknil bi se rad še gasilskega doma. Vsi vemo, da gradimo večje objekte in se tudi zahteve gasilstva večajo. Potrebna bo nova oprema in orodje, a nimamo že sedaj več kam z njim. V gasilsko shrambo smo namestili še civilno zaščito, tako da bi tež- ko prišli do svojega orodja ob požaru. Nujno bo treba misliti na razširitev gasilskega doma. Občni zbor našega gasilskega društva je izvolil tudi nov upravni in nadzorni odbor ter operativni štab UPRAVNI ODBOR: Muljavec Hine Komotar Karel Cvetežar Danilo Podkrajšek Karel Zupan Rudi Keržan Vinko Mandelj Karel Sonc Marjan Pintar Zinka Jug Tatjana Borštnar Jože Grilj Jernej Lesjak Franc NADZORNI ODBOR: Ankon Albin Koprivnikar ing. Pavel žibert Franc OPERATIVNI ŠTAB: Borštnar Jože Podkrajšek Karel Zupan Rudi Grilj Jernej Mandelj Karel Tišler Franc Koprivnikar Alojz Lesjak Franc Pavliha Alojz — za poveljnika — Zupan Rudi — za podpoveljnika — Borštnar Jože — za orodjarja — Podkrajšek Karel — za blagajnika — Bizjak Majda — za propagandista — Cvetežar Danilo. Poročilo poveljnika Leto je za nami in že smo v letu 1973. čeprav je že pozno, želim vsem delavcem, delavkam in gasilcem uspehov v letošnjem letu z željo, da ne pride do nobenega požara in nesreč v našem podjetju. Naloge, ki smo jih planirali za preteklo leto, so bile še kar zadovoljivo rešene, če pogledamo na same zanetke jih je bilo manj, kot leto prej. Iz poročila bomo videli, da so bili delavci na gasilskih vajah dobro poučeni o gasilskih aparatih in nalogah, ki jih čakajo na svojih delovnih mestih. Seznanjeni so bih, kako uspešno intervenirati in lokalizirati zanetek. Delovne norme 2. nadaljevanje A) Tehnične delovne norme na dvojilnih strojih V prvem nadaljevanju vsebine gradiva o delovnih normah v sulkalnici (Litijski predilec 11/72) je bilo v zvezi z vrsto delovnih norm, ki naj se uporabljajo za opredeljevanje velikosti proizvodnih delovnih nalog pri dvojenju preje omenjeno, da je predvidena uporaba standardnih (stalnih), popravljenih in novih delovnih norm. Namreč pri izračunih velikosti tehničnih delovnih norm upoštevane dejavnike (navijalna hitrost, povprečna neto teža Wc navitkov, kvaliteta navit-ja Wc navitkov, povprečna neto teža križnih navitkov, trdnost in pretrgi preje, velikost in vrsta posluževalne-ga območja itd.) smo pretvorili v pogoje, njihove vrednosti pa v interno predpisane pogojne zahteve. In odvisno od tega kateri izmed pogojev so prisotni pri dvojenju določene zvrsti preje in od izpolnjevanja njihovih interno predpisanih zahtev, se opredeljuje velikost proizvodne delovne naloge posameznega delovnega mesta po standardnih, popravljenih ali novih tehničnih delovnih normah. 5. Dvojenje preje po normiranem delovnem učinku z uporabo standardnih tehničnih delovnih norm Predvideno je, da se dvojenje lahko opravlja po normiranem delovnem učinku in za opredelitev velikosti proizvodne delovne naloge, ugotavljanje njenega izpolnjevanja in za obračun zaslužka, uporablja standardne delovne norme v vseh primerih dvojenja preje, v katerih so na delovnem mestu prisotni vsi v nadaljevanju navedeni pogoji, katerih dejanske vrednostjo ali drugače izražene zahteve ustrezajo sledečim interno predpisanim zahtevam: — da znaša trdnost preje a) iz 100 % sintetike najmanj 12 Tkm (trgalnih kilometrov), b) iz sintetskih in celuloznih umetnih vlaken najmanj 9 Tkm c) iz bombažnih ali celuloznih umetnih vlaken najmanj 10,5 Tkm, — da so čistilci preje iz delovanja izključeni, — da znaša minimalna povprečna neto teža regularnih Wc navitkov enojne preje navite na mehkih ali trdnih predilniških cevkah pri F 230 B,ZW+ 75 gr, F 240,245 B,ZW 85 gr, F 260 S,ML 90 gr, F 275,280 B,ZW 155 gr, F 280 S,ML 125 gr, +B —• bombažna preja, ZW — preja iz viskoznih umetnih vlaken, S —- preja iz 100 % sintetičnih vlaken, ML — preja iz sintetskih in viskoznih umetnih vlaken, — da so Wc navitki nepoškodovani, — da se v transportno em-balirni enoti (zaboj, karton in slično) med regularnimi Wc navitki nahaja največ 10 % deformiranih Wc navitkov. — da so v transportno em-balirni enoti na delovno mesto posredovani Wc navitki preje vloženi, — da znaša minimalna povprečna neto teža križnih navitkov na dvojilnem stroju št. 1 1050 gr pri 0 160 mm, št. 2 1150 gr 160 mm, št. 3 1000 gr 160 mm, št. 4 1500 gr 180 mm, št. 5 in 6 1000 gr 170 mm, za kar mora znašati obtežba napenjalcev preje na dvojilnih strojih št. 1, 3, 4, 5 in 6 za Nm do 20 25 gr, za Nm 24 do 34 20 gr, za Nm 36 do 60 15 gr, na dvojilnem stroju št. 2 pa za Nm do 20 23 gr, za Nm 24 do 34 18 gr, za Nm 36 do 60 13 gr, —- da so navijalne hitrosti vsklajene z ugotovljenimi in predpisanimi hitrostmi (navedene so v prilogi LP št. 11/72 pod točko 4a), —- da so vsa vretena proizvodno aktivna v celotnem trajanju izmenskega dela, — da je dejansko posluže-vano število vreten posamezne dvojilke enako prepisanemu številu, — da je posluževalno območje dvojilke neprekinjeno (enostransko, brez obhoda) in — da se efektivno izmensko delo konča največ 10 minut pred iztekom izmenskega dela (in v tem času opravi čiščenje stroja in delovnega prostora). V zvezi z opredeljevanjem velikosti proizvodnih delovnih nalog moram pojasniti, da se bodo naloge opredeljevale po standardnih tehničnih delovnih normah tudi v slučajih, ko ne bodo izpoilnjene vse navedene interno predpisane pogojne zahteve. Takšni slučaji bodo nastopili a) pri izdelavi tanjših (lažjih) križnih navitkov dvojene preje in b) pri nevsklajani velikosti dejanskega posluževalnega območja s predpisano velikostjo (ko dvojilka poslužuje večje število vreten od določenega in pri izračunih velikosti tehničnih delovnih norm upoštevanega števila vreten). a) Izdelava tanjših križnih navitkov dvojene preje Izdelava tanjših in s tem lažjih križnih navitkov dvojene preje je namreč pogost pojav, ki ga predvsem ob menjavah asortimenta predelujoče preje narekuje težnja za takojšnjo proizvodno aktivnost čim večjega števila vreten sukalnih strojev. Ker pa izdelava takšnih križnih navitkov zmanjšuje proizvodni delovni učinek dvojilk (pogostejše menjave navitkov), smo za tako povzročen in na zaslužek dvojilk zmanjševal-no delujoč vpliv predvideli odpravo njegovega negativnega delovanja s priznavanjem zastojnih časov. Zastojni časi znašajo največ do ene ure v trajanju izmene in so njihove velikosti odvisne od Nm preje in števila izdelanih lažjih križnih navitkov, ki je izraženo s številom snemov. Naj posredujem pojasnilo, da se izgube v proizvodnem delovnem učinku tistih dvojilk, ki bi samovoljno izdelo- vale tanjše križne navitke, v nobeni obliki ne bodo priznavale. Le izdelavo takšnih križnih navitkov po nalogu vodje izmene spremlja pravica do priznavanja ustreznih zastojnih časov. b) Nevsklajenost dejanske velikosti z določeno velikostjo posluževalnega območja. Zaradi občasnega manjka na dvojenje razporejenih dvojilk, ki se pojavlja kot posledica odsotnosti z dela ali nujnostne razporeditve na druga dela, predvidevamo, da bodo tudi neskladja med dejanskim in predpisanim številom posluževalnih vreten večkrat prisotna. Nekatere od dvojilk bodo namreč imele na razpolago večje posluževalno območje od interno predpisanega. In ker večje posluževalno območje v nekaterih primerih dvojenja preje daje dvojilki možnost za dosego večjega ali manjšega dodatnega proizvodnega delovnega učinka, je nastalo vprašanje, kaj naj v takšnih primerih predstavlja izhodiščno osnovo za obračun zaslužka. Po proučitvi problema smo se zaradi izgub v proizvodnih učinkih strojev, ki bi nastale pri togi uporabi samo predpisanih posluževalnih območij odločili predlagati, da se v takšnih slučajih delo opravlja po ustrezni tehnični delovni -normi, katere izračun velikosti temelji na predpisani velikosti posluževalnega območja. S tem predlogom je sicer dvojilkam zavestno dana možnost za doseganje večjega delovnega učinka, toda prepričani smo, da bo prisotnost tako povzročene nenormalnosti v enem izmed pogojev, imela na odnose in delovno prizadevnost dvojilk manj škodljivih vplivov, kot pa uporaba nekih specifičnih delovnih norm. Naj zaključim obravnavo tega izjemnega primera s pojasnilom, da bo tudi v bodoče posamezna dvojilka pri odsotnosti sodelavke imela možnost posluževati večje število vreten in to pri nepo-večani proizvodni delovni nalogi (napovedani delovni normi). Vodje izmene pa bodo ob nastopu takšnega primera dolžni nuditi takšno delovno možnost vsem tistim na delu prisotnim dvojilkam, ki v izmeni poslužujejo stroj, na katerem je prišlo do krajše odsotnosti ene izmed njih. 6. Dvojenje preje po normiranem delovnem učinku z uporabo popravljenih tehničnih delovnih norm Za nekatere primere, ko niso izpolnjene interno predpisane zahteve vseh v prejš--nem poglavju navedenih pogojev, ki morajo biti prisotni na delovanemu mestu, da se velikost proizvodne delovne naloge lahko opredeljuje s standardnimi tehničnimi delovnimi normami, je predvideno opredeljevanje velikosti delovnih nalog na osnovi popravljenih tehničnih delovnih norm. Te delovne norme so nižje od standardnih tehničnih delovnih norm in sicer za razliko, ki je povzročena z vplivom odstopanj v standardiziranih zahtevah v nadaljevanju navedenih pogojev. Po popravljenih tehničnih delovnih normah se bodo torej opredeljevale velikosti proizvodnih delovnih nalog in obračunaval zaslužek v naslednjih primerih: a) ko bodo na delovno mesto posredovani Wc navitki v transportno embalirani enoti (zaboj, karton in sl.) nasuti, b) pri dvojenju preje z deformiranih Wc navitkov, c) pri dvojenju preje z regularnih Wc navitkov, katerih povprečna neto teža je manjša od interno predpisane teže, d) pri dvojenju preje z Wc navitkov s trdimi predilniški-mi cevkami, e) ko ima dvojilka dvostransko posluževalno območje (obhod) in f) v nekaterih primerih, ko eno ali več vreten zaradi okvare ne bi bila proizvodno aktivna. a) Nasuti Wc navitki če so Wc navitki preje v zaboju, kartonu in podobni transportni embalaži v nasutem stanju je velikost ustrezne standardne delovne norme nižja za 40 %. Znižanje je povzročeno z daljšim trajanjem transporta Wc navitkov od nahajališča na stroj, ki znaša 30 SM (18 sek.) za kg preje in ne 15 SM (9 sek.) kolikor traja transport iste količine preje, če so navitki le-te v transportni embalaži vloženi. Daljše trajanje tega posluževalnega opravila je posledica dodatnih del kot so posamično odvzemanje, obračanje in vzporejanje Wc navitkov. b) Deformirani Wc navitki Tudi za dvojenje preje z deformiranih Wc navitkov je predvideno, da bo potekalo po normalnem delovnem učinku, četudi je točno opredeljevanje velikosti proizvodnih delovnih nalog v tem primeru zelo težavno. Težavnost namreč povzroča ugotavljanje zvrsti deformacije. Eni deformirani Wc navitki so resnično deformirani in kot taki močno vplivajo na dogajanja pri dvojenju. Pogosto pa se pojavljajo tudi deformirani Wc .navitki samo z oblikovno napako in kot takšni ne povzročajo tolikšne zasedenosti dvojilke z nekaterimi neposrednimi posluže-valnimi opravili kot resnično deformirani navitki, ki povzročajo še večje število pretrgov. Zaradi tega smo tudi predvideli razlikovanje v velikostih popravljenih delovnih norm. Za določanje velikosti proizvodnih delovnih nalog pri dvojenju preje iz pravih deformiranih Wc navitkov, se bodo uporabljale popravljene tehnične delovne norme, ki so nižje od ustrez- nih standardnih delovnih norm za 44 °/o. Do teh velikosti popravljenih tehničnih delovnih norm smo prišli na osnovi izračunov, ki temeljijo na meritvah povprečne neto teže deformiranega Wc navitka (znaša 60 % od teže regularnega navitka) ter števila pretrgov preje (je enkrat do dvakrat večje kot pri dvojenju preje z regularnih Wc navitkov). Pri dvojenju preje z deformiranih Wc navitkov, ki imajo samo oblikovno napako in manjšo težo ter ne povečujejo števila pretrgov, pa se bo velikost proizvodne delovne naloge opredeljevala po popravljenih tehničnih delovnih normah, ki so za 20 °/o nižje od ustreznih standardnih delovnih norm. Do teh velikosti smo prišli z izračuni, ki temeljijo na povsem enakih meritvah kot so bile izvedene pri zgoraj obravnavanih deformiranih Wc navitkih. c) Lažji regularni Wc navitki Sicer je redek pojav, da bi bili Wc navitki, ki jih po kvaliteti navitja uvrščamo med regularne Wc navitke, lažji od ugotovilo enih in interno predpisanih minimalnih povprečnih tež. Toda tudi za takšne redke primere smo predvideli, da se opredeljujejo proizvodne delovne naloge po popravljenih delovnih normah, ki so nižje od ustreznih standardnih delovnih norm za dejansko količinsko izgubo v delovnem učinku povzročeno z lažjimi Wc navitki. Znižanja standardnih delovnih norm so po velikosti različna in temeljijo na meritvah in izračunih. Lažji regularni Wc navitki namreč pri dvojenju povzročajo njihove pogostejše menjave in s tem nepredvideno dodatno zasedenost dvojilke s tovrstnim posluževalnim opravilom, kar ima za posledico zmanjšanje pričakovanega proizvodnega delovnega učinka. d) Wc navitki s trdimi pre-dilniškimi cevkami V primerih, ko bo v dvojenje posredovana enojna preja navita na trdih cevkah, bodo vodje izmen velikosti proizvodnih delovnih nalog določevali na podlagi popravljenih tehničnih delovnih norm, ki so za 2 % nižje od ustreznih standardnih delovnih norm. Znižanje je predvideno za dvojenje preje vseh Nm. Dvoodstotno znižanje standardnih delovnih norm je posledica dodatnega opravila, ki pri izračunih velikosti standardnih delovnih norm ni bilo upoštevano (odvijanje ostanka preje s cevke). e) Dvostransko posluževalno območje Ker pri ugotavljanju velikosti standardnih tehničnih delovnih norm v elementih pomožnega časa nismo upoštevali izgube časa, ki se pojavlja pri dvojilkah z dvostranskim posluževalnim območjem in je posledica ob- v sukalnici hoda konca stroja, smo vpliv te časovne izgube nadomestili z zmanjšanjem ustrezne standardne delovne norme za 2 %. Dvojilki, !ki ima deljeno posluževalno območje se bo torej določevala velikost proizvodne delovne naloge po popravljeni delovni normi, ki je nižja za omenjene odstotke od ustrezne standardne delovne norme veljavne za neprekinjeno posluževalno območje. f) Stoječa vretena Vsaka proizvodna neaktivnost enega ali večih vreten ima za posledico določeno znižanje pričakovanega proizvodnega delovnega učinka dvojilke in to v primerih, ko je njeno posluževalno število vreten enako ali manjše od računskega števila (število vreten, ki jih poprečno izurjena dvojiilka lahko poslužuje). Zato smo predvideli, da se ob nastopu takšnih slučajev proizvodna delovna naloga določa na podlagi popravljenih tehničnih delovnih norm, ki so nižje od velikosti ustreznih standardnih delovnih norm za količino proizvodnje enega vretena v trajanju efektivnega izmenskega dela in števila takšnih vreten. Uporaba tovrstnih popravljenih tehničnih delovnih norm je začasna, kajti stoječa vretena znižujejo proizvodni izkoristek strojev in mojstri sukalnice bodo morali s kontrolo stanja strojev in s kontrolnim ugotovitvam Primernimi ukrepi zagotoviti trajno proizvodno aktivnost vseh delovnih enot dvojilnih strojev. Doslej sem navedel in obravnaval posamezne vzroke za odstopanja v interno predpisanih in standardiziranih Pogojnih zahtevah in ustrezno veljavnost ter uporabnost Popravljenih tehničnih delovnih norm. Pri dvojenju preje Pa se bodo občasno pojavljala odstopanja v večih standardiziranih pogojnih zahte-yah hkrati. Npr.: dvojilka ima deljeno posluževalno območje in dvoji prejo, katere Wc navitki so v transportni embalaži v nasutem stanju in oblikovno deformirani. Ker se velikost njene proizvodne delovne naloge določa na osnovi ugotavljanja prisotnosti Pogojev in izpolnjevanja njihovih predpisanih zahtev, bo velikost njene proizvodne delovne naloge po popravljeni tehnični delovni normi znašala 74 °/o od ustrezne standardne tehnične delovne norme. Popravljena delovna norma je nižja od standardne za 26 % in to za 20 % vsled deformiranih Wc navitkov, za 4 odstotke vsled nasutih Wc navitkov in za 2 % vsled dvostranskega posluževaLnega območja. Velikosti popravljenih tehničnih delovnih norm se torej določajo na osnovi odsotnosti pogojev oziroma ne-mpolnjevanja njihovih inter-110 predpisanih zahtev in na osnovi veličine njihovega na velikost proizvodne delovne naloge delujočega vpliva. V tabelah tehničnih delovnih norm so velikosti standardnih tehničnih delovnih norm izražene z utežnimi enotami in prav tako tudi posamezna znižanja za ugotavljanje velikosti popravljenih tehničnih delovnih norm. Seznam delovnih norm ne navajam, ker jih -bodo ob seznanjanju z vsebino gradiva o uvedbi tehničnih delovnih norm v fazi dvojenja, prejele vse dvojilke. Obravnavo o vrstah in velikostih popravljenih delovnih norm in o vzrokih za -njihovo uporabo zaključujem s pojasnilom, da so zaključki v zvezi z izdelavo tanjših križnih navitkov dvojene preje in večjim posluževalntm območjem (ob manjku dvojilk) navedeni pri obravnavanju standardnih tehničnih delovnih norm, veljavni in uporabni tudi pri določevanju proizvodnih delovnih nalog po popravljenih tehničnih delovnih normah. 7. Dvojenje preje po normiranem delovnem učinku z uporabo novih tehničnih delovnih norm Poleg v predhodnem poglavju navedenih odstopanj v interno predpisanih pogojnih zahtevah (nasuti, deformirani in lažji regularni W'c navitki itd.) je pričakovati še občasna odstopanja v pogojnih zahtevah v zvezi — s trdnostjo predelujoče preje in — z aktivnostjo čistilcev preje. Velikosti doslej obravnavanih proizvodnih delovnih nalog (na osnovi standardnih ali popravljenih delovnih norm) izhajajo med drugim tudi iz zahteve, da -mora trdnost preje ustrezati predpisani minimalni trdnosti, ki so navedene v tej vsebini pod točko 5 in zahteve, da morajo biti čistilci preje iz delovanja izključeni. Meritve pretrgov preje so bile namreč izvedene in število pretrgov na Wc na vi tek ugotovljeno pri dvojenju prej, katerih trdnost je ustrezala predpisanim minimalnim trdnostim in pri neaktiviranih čistilcih -preje. Ker -pa sta trdnost preje in število pretrgov -preje v vzročni zvezi, je verjetno, da se bo pri -dvojenju preje slabše trdnosti pojavilo večje število pretrgov, kot smo jih upoštevali -pri izračunih velikosti standardnih ali popravljenih tehničnih delovnih norm. Ker je dejansko število pretrgov preje v naprej praktično nemogoče predvideti, bo potrebno pri dvojenju takšnih prej njihovo število šele ugotavljati in nato na osnovi dobljenih rezultatov izračunati velikosti tkzv. novih tehničnih delovnih norm. Povsem slične posledice v številu pretrgov in s tem v zmanjševanju proizvodnih delovnih učinkov dvojilk ima tudi alktiviranje čistilcev. Zato bo ob njihovem aktivira- nju prav tako potrebno ugotoviti dejansko količino pretrgov preje in na osnovi dobljenih meritvenih rezultatov izračunati velikosti novih delovnih norm. Naj poudarim, da bo šdle ob nastopu obravnavanih primerov možno ugotavljati velikosti tehničnih delovnih norm in na podlagi le-teh opredeljevati velikosti proizvodnih delovnih nalog. Zato tudi velikosti teh tkzv. novih tehničnih delovnih norm seznam delovnih norm ne vsebuje. Enaki zaključki v zvezi z izdelavo tanjših križnih navitkov dvojene preje in večjim posluževalnim območjem, ki so navedeni pri obravnavi standardnih in popravljenih tehničnih delovnih norm, so veljavni in se bodo praktično uporabljali tudi pri določevanju velikosti proizvodnih delovnih nalog dvojilk po novih tehničnih delovnih normah. Veljavni in uporabni so za določanje velikosti proizvodnih delovnih nalog po novih tehničnih delovnih normah tudi zaključki, ki so navedeni pri obravnavanju popravljenih tehničnih delovnih norm v zvezi z načinom pakiranja, kvaliteto na-vitja in lažjimi regularnimi Wc navitki, vrsto posluževal-nega območja, stoječimi vreteni in vrsto predilniških cevk. 8. Uporabna veljavnost tehničnih delovnih norm Velikosti predloženih standardnih tehničnih delovnih norm se bodo predvidoma uporabljale za opredeljevanje velikosti proizvodnih delovnih nalog vse dotlej, dokler ne bo nastopila trajnejša sprememba količinske vrednosti v enem izmed pri izračunih standardnih delovnih norm upoštevanih dejavnikov, torej spremembe v interno predpisanih pogojnih zahtevah (npr. spremembe v navijalni hitrosti, poprečnih neto težah Wc ali križnih navitkov, spremembe v načinu posluževanja stroja in trajanju posluževalnih opravil itd.). Velikosti popravljenih tehničnih delovnih norm bodo za določevanje velikosti proizvodnih delovnih nalog služile samo za dvojenje tiste količine asortimenta preje, pri kateri bodo ugotovljena odstopanja, npr. v načinu pakiranja Wc navitkov (nasuto), v kvaliteti navit j a (Dc), poprečni neto teži Wc navitkov (lažji), vrsti predilniških cevk (trde cevke). Pri deljenem po-služevalnem območju (obhod) in stoječih vretenih pa je uporaba popravljenih tehničnih delovnih norm veljavna za ves čas trajanja posluževanja stroja z obhodom oziroma za ves čas trajanja proizvodne neaktivnosti, katerega izmed posluževanih vreten. Na osnovi novih tehničnih delovnih norm pa bodo vodje izmen določevali velikosti proizvodnih delovnih nalog za dvojenje celotne količine asortimenta preje, pri kateri je bila ugotovljena slabša trdnost oziroma je potekalo dvojenje pri dejansko delujočih čistilcih preje. Morebitnim spremembam velikosti standardnih tehničnih delovnih norm bodo nujno sledile tudi spremembe velikosti nekaterih utežno izraženih odbitkov na podlagi katerih se določajo popravljene tehnične delovne norme. Predvideno je, da bo tehnične delovne norme obvezno obravnavala komisija za delovne norme pri DS podjetja, potrjevala njihovo upo-rabnostno veljavnost ter odločala o veljavnostnem trajanju. Določevanje velikosti proizvodnih delovnih nalog na osnovi delovnih norm, katerih uporabnostno veljavnost komisija za delovne norme ni odobrila, je nesprejemljivo in bo takšne postopke potrebno odpraviti. 9. Zastojnl časi Izračuni velikosti vseh tehničnih delovnih norm temeljijo na 390 minutnem trajanju efektivnega strojnega izmenskega dela. Ker ima vsako skrajšanje trajanja efektivnega strojnega dela, ki je povzročeno z enim izmed v nadaljevanju navedenih vzrokov (Ie-ti so izven vplivnost-nega področja dvojilk), za posledico zmanjšanje delovnega učinka in s tem zaslužka dvojilk, je nujno tako povzročeno zmanjšanje njihovega zaslužka nadomestiti s priznavanjem in obračunavanjem zastojnih časov. Pravico do nadomestila zaslužka za zastojne čase bodo imele dvojilke v vseh primerih, ko bo skrajšanje trajanja efektivnega strojnega dela nastopilo vsled: — okvar na pogonskem mehanizmu stroja, okvar in tehnoloških pomanjkljivosti na drugih Strojevih delovnih elementih in odpravljanja teh okvar ali pomanjkljivosti, — manjka električne energije, — pomanjkanja predelujoče preje ali cevk, — menjave asortimenta predelujoče preje, — tedenskega čiščenja stroja in delovnega prostora, — tople malice, — in tudi v primerih remontnega popravila stroja, v kolikor dvojilke ne bodo razporejene na druga proizvodna delovna mesta. V zvezi s priznavanjem za-stojnega časa za toplo malico moram pojasniti, da se bo ie-ta dvojilkam, ki delajo v dopoldanski izmeni, priznaval v trajanju 20 minut in ne 30 minut, koliko traja s tem povzročena dejanska proizvodna neaktivnost strojev. Razlika je namreč že upoštevana pri določevanju trajanja efektivnega izmenskega dela, ki je med drugim bil že prav za malico skrajšan za 10 minut. Med pogoji za dvojenje po normiranem delovnem učinku (ne glede na vrsto in velikost delovne norme) je tudi pogoj, po katerem naj se efektivno izmensko delo konča 10 minut pred iztekom izmene ali drugače odrejenega trajanja dela. Le 10-minutno časovno mirovanje strojev je namreč predvideno za njihovo tkzv. izmensko očiščenje. Ker ima vsako samovoljno predčasno prenehanje z efektivnim proizvodnim delom nezaželene posledice tako v izkoristku Strojeve zmogljivosti kot v zmanjšanju zaslužka dvojilk, smo v izogib omenjenim posledicam predvideli ukinitev dosedanje navade, po kateri so dvojilke prenehale, z efektivnim proizvodnim delom z izdelavo polnih križnih navitkov dvojene preje. Ukinitev te navade je predvidena z ugotavljanjem teže na stroju puščenih delno navitih križnih navitkov. Vodje izmen bodo namreč pred iztekom izmene s pomočjo ustreznih meril in tabel ugotavljali težo nedokončane proizvodnje posameznih dvojilk in jim ugotovljeno količino nedokončane proizvodnje beležili k v teku izmene doseženemu proizvodnemu delovnemu učinku. 10. Določevanje zvrsti dela, vrste In velikosti tehničnih delovnih norm Določevanje zvrsti dela (po času, po učinku) kakor tudi določevanje velikosti proizvodne delovne naloge po standardnih, popravljenih ali novih tehničnih delovnih normah je odvisno od prisotnosti pogojev in izpolnjevanja njihovih interno predpisanih zahtev. Zato bo določevanje zvrsti dela in velikosti proizvodne delovne naloge (pri dvojenju po normiranem del, učinku) temeljilo na kontrolnih postopkih, ki jih bodo opravljali neposredni organizatorji proizvodnje v sukalnici. Dogajanja v zvezi s trdnostjo preje bo spremljal vodja sukalnice. Ob vsakodnevnem prevzemu preje v sukanje bo namreč s primerjalno kontrolo dejanske in zahtevane trdnosti preje ugotavljal izpolnjevanje interno predpisanih zahtev pogoja, ki se nanaša na minimalno trdnost posameznega asortimenta preje. Odvisno od rezultatov te primerjalne kontrole bo nato podvzel ustrezne ukrepe. Ob ugotovitvi, da je dejanska trdnost enega izmed asortimentov predelujoče preje nižja od minimalne predpisane trdnosti, bo moral o tem obvestiti normir-sko službo, da bo le-ta ugotovila vpliv slabše trdnosti na pričakovani delovni učinek in določila novo tehnično delovno normo. Vse kontrolne ugotovitve v zvezi s trdnostjo preje pa bo dnevno prek mojstrov sukalnice posredoval vodjem izmen, da bi le-ti lahko odrejali dejanskim trdnostim predelujoče preje odgovarjajoče velikosti proizvodnih delovnih nalog. Podatke o dejanskih trdnostih preje bo vodja sukalnice dnevno prejemal od tehnične kontro-le ter o teh podatkih in kontrolnih ugotovitvah vodil potrebno evidenco (evi-denični listi EL-1 in EL-2). Prisotnost in izpolnjevanje drugih pogojnih zahtev materialnega značaja, ki se nanašajo na kvaliteto navitja Wc navitkov, poprečno neto (Nadaljevanje na 10. strani) Predstavljamo vam Angelco Strmljanovo Predpredilnica sinteti-ke. Stroji tečejo, hrup je precej velik. Vsakih nekaj minut se na raztezal-ki prižge ena od luči in stroj se ustavi. Kljub vsej elektroniki in avtomatiki je človek še vedno potreben. Raztezalka se ustavi, šele posluževal-ka odpravi napako in stroj zopet steče. Deseto leto teče od dneva, ko je Angelca pr- kratek čas je postala, a že je zasvetila lučka, delo jo je klicalo. Odhitela je, samo trenutek in napaka je bila odpravljena. Lonc; so se polnili, znova in znova je dodajala nove, prazne. Spregovorila je nekaj besed in odšla. »Najraje delam popoldne, ko je naj starejša hči doma in pazi na mlajša dva. Kadar pridem domov z nočne izmene, me Na delu v predpredilnici — Angelca Strmljan vikrat prišla v predilnico. Več let že dela na sinte-tiki. »Tu se manj kadi, prah mi je šel tako v oči. Delo je približno enako kot na bombažu, a kadar se navija, je obupno. Barvna sintetika nam velikokrat povzroča hude težave. Včasih tudi za malico ni časa. Nimamo predpisanih normativov, ker je veliko menjav in tako različni teki posameznih materialov.« Pramen se je obesil čez lonec in že je hitela popravljat. Za trenutek je pogledala še sosednjo raztezalko, če je vse v redu. Ostali dve, ki jih tudi poslužuje, sta stali, ker so remontni delavci preurejali flyer. »že pri dveh je dovolj dela, kako pa je treba garati pri štirih in če se še navija...« Dela ji ni zmanjkalo. Ko je bilo na strojih vse v redu, je vzela omelo in ju očistila. V teh gibih je bilo nekaj čisto svojskega. Predobro se zaveda, da ji ti stroji dajejo kruh, da je z njimi povezan njen zaslužek. Koliko jih je, ki čisto drugače ravnajo s stroji! Le za čaka delo, veliko dela. Za kakšno uro grem spat, več ne. Bolje je delati na štiri izmene, ker le dva dni delam skupaj ponoči, dva dni, ko sem prosta, se pa tudi spočijem.« Tudi po tleh so se nabrale smeti. Pometla je in ves čas opazovala, če stroja dobro tečeta. Dve tri besede s sodelavko ob srečanju in zopet je nadaljevala z delom. Pogovor je nanesel tudi na stanovanje. »Zadovoljna sem z njim. Prej sem večkrat premišljevala, kako delamo zjutraj, popoldne, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Mislila sem, da po več letih dela pa le zaslužimo kakšno stanovanje.« Večkrat se je gotovo spomnila svojih treh otrok, najmlajši je star pet let. »Z možem sva na različnih izmenah, on je zaposlen pri Lesni industriji in tako lahko vsaj nekaj časa paziva na otroke, pomaga pa tudi že starejša hči.« Osmi marec je bil že blizu. Mednarodni dan žena — koliko jih bo, ki bodo vedele, da je praznik, samo iz radijskih poročil, njihov delovni dan bo takšen kot vsi ostali. Za praznovanje ne bo časa, delo je neizprosen preganjalec. »Praznovanje — najbrž ne bo nič. Doma imam veliko dela, mož boleha na hrbtenici, mene pa boli noga.« Groba raztezalka se je ustavila. Odhitela je, zadovoljna je pri svojem delu. »Plača je kar lepa, toda denarja ni nikoli preveč, še sploh pri treh otrokih in današnji draginji. Toda drugje verjetno še toliko ne bi zaslužila.« Odšla je k drugi razte-zalki. Zmanjkalo je pra- mena. Le kratek razgovor in že se je poznalo pri njenem delu. Stroji so kmalu tekli dalje in ona se je trudila, da bi kar največ naredila. Osem ur takega teka okrog strojev pa človeka pošteno utrudi. Takole približno izgle-da njen delavnik. Dnevi so podobni, dela nikoli ne zmanjka in ker rada dela, je tudi zadovoljna in zelo uspešna pri svojem delu. Poročilo komisije za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja je imela v letu 1972 36 sej, na katerih so obravnavali: — sprejem novih delavcev na delo — prenehanje dela zaradi neopravičenih izostankov oziroma samovoljnih zapustitev — prenehanja dela zaradi odpovedi delavcev — premestitve — podaljšanja pogodbenih razmerij za določen čas moških žensk skupaj Stanje delovne solile 31. 12. 1971 291 739 1030 sprejetih v Letu 1972 54 83 137 odšlo v letu 1972 32 60 92 stanje delovne sile 31. 12. 1972 313 762 1075 od tega zaposlenih v obratu družbene prehrane Novosprejeti delavci so bilirazporejeni v naslednje 19 sek- torje oz. oddelke: I. poli. II. poli. skupaj čistilnica 4 4 predpredilnica in miikalnica 7 8 15 predilnica 17 26 43 stikaMca 1.1 15 26 vflagalmica 3 1 4 stročama 1 — 1 mehanična delavnica — 2 2 remont in čistilna kdlona 9 6 15 zunanji transport 4 3 7 uprava 4 — 4 pripravniki — 5 5 pomožno osebje 2 3 5 obrat družbene prehrane 4 2 6 skupaj 66 71 137 Vzroki prenehanja del. razmerij: I. poli. II. poli. skupaj upokojeni 5 14 19 invalidsko upokojeni 7 3 10 odpoved delavca 9 15 24 v JLA 2 2 4 samovoljno (neupravičeni izostanki) 6 14 20 po pogodbi za ddločen čas 1 7 S v poskusnem rdku 2 2 4 izključitev 1 — 1 umni 1 1 2 Skupaj 34 . 58 92 Uspehi naših štipendistov ob I. polletju 1972/73 Naše podjetje štipendi- Od 1 štipendistov v ra v Ekonomski srednji Tehniški tekstilni šoli sta šoli 7 dijakinj, v Upravno bila 2 zaradi bolezni ne- administrativni šoli 1 di- ocenjena, 1 je bil nezado- jakinjo, v Tehniški tekstil- sten, 4 so dosegli dober, ni šoli v Kranju 12 dija- 5 pa prav dober uspeh. kov, poleg tega pa imamo Za šolski uspeh so pre- še po 1 štipendista na jeli ob polletju štipendisti Tekstilni in Pravni fakul- poseben gibljivi del šti- teti in 1 štipendistko na pendije, ki znaša za dober Višji šoli za socialne de- uspeh 150,00 din, za prav lavce v Ljubljani. dober uspeh pa 300.00 din. Od 8 štipendistk v Eko- Upamo in želimo, da bi nomski in Uoravno admi- ob zakliučku šolskega le- nistrativni šoli sta bili 2 ta popravili oz. izboljšali dijakinji nezadostni, 5 je učne uspehe še tisti, ki so doseglo dober, 1 pa prav imeli oh polletju nezado- dober uspeh. stne ocene. L. R. Se zobozdravnika res bojimo? človek si je z novim načinom prehrane pokvaril svoje zobovje, ki le pri redkih izjemah ostaja popolnoma nenačeto skozi celo človekovo življenje. Večina ljudi ima težave z zobmi. Če odkrito priznamo, gremo k zobozdravniku šele takrat, ko zob boli in to je velikokrat že prepozno. Zobozdravnik lahko ugotovi samo še tisto znano diagnozo, ki se ji učeno reče ekstrakcija, in jo poznamo od imenom puljenje. Toda problem se s puljenjem ne konča, ampak velikokrat šele začne. Čeljust brez zob ne more služiti svojemu namenu, zato je treba izgubljeni zob nadomestiti — kako pa je drugo vprašanje. Res je tudi, da popravljanje zob navadno spremljajo hujše ali manjše bolečine, s katerimi se mora vsakdo sprijazniti. Neredno obiskovanje zobozdravnika ima lahko hude Posledice. Začetki bolezni se razširijo in zobovje je mnogo prekmalu uničeno in ga mora zamenjati proteza. Da slabi zobje slabo opravljajo svojo funkcijo, ni treba posebej poudarjati. Pot k zobozdravniku je za mnoge zelo težka. Odlašajo in odlašajo, dokler ni Prepozno. Zavedati se moramo, da zobozdravnik ni čudodelnik. Naše podjetje je uredilo svojo zobno ambulanto v sobi nad stročnarno, da bi tako lahko kar največ članov kolektiva popravilo svoje zobe, da ne bi bilo predolgega čakanja pred zobozdravnikovimi vrati. Naša zobozdravnica dela dvakrat tedensko in sicer: ob torkih dopoldne in ob četrtkih popoldne. Kaj je dosegla in kako dela naša zobna ambulanta, nam je povedala dr. Darinka Brecljeva, ki že dlje časa zdravi zobe našim delavcem. — Kaj pomenijo zdravi zobje, ni treba posebej poudarjati. Menite, da se ljudje tega dovolj zavedajo? »Zdravi zobje dobro zmeljejo hrano in to je prvi pogoj za zdravo prebavo. Pri množičnih gangrenah imamo fokuse in stalna žarišča, kjer se razvijajo nove in nove bakterije. Gnili zobje postanejo tako pravi raj za bakterije. Na drugem mestu je estetski izgled. Predvsem je zelo pomembno, da skrbimo za zobe v mladosti, da se pravilno oblikujejo, da ne pride do večjih deformacij čeljusti, kar človeka lahko pozneje močno ovira.« — Imate med rednimi pacienti kakšne primere težjih obolenj? »Niti ne. Vsakdo, ki pride, hodi navadno toliko časa, da mu vse popravimo in zato tudi vse delamo. Od terapije do pro-tetike. Edini problem, s katerim se srečujemo, je da ni ena sama, da jih je 5, 6, ali pa celo več. Edino zobozdravnik lahko odkrije začetke zobne gnilobe.« — Če hoče človek imeti kolikor toliko urejeno zobovje, kako pogosto naj bi se oglašal pri zobozdravniku? »Najmanj vsake pol leta, to tudi povemo vsem pacientom, ki jim popravljamo zobe. Nekateri se teh navodil drže, drugi zopet ne. Pol leta je čas, ko zobna gniloba tako napreduje, da so že potrebna nova popravila.« — Našim delavcem popravljate zobe dvakrat tedensko, zmorete v tem času vsa dela? »Kljub 1000-članskemu kolektivu je bil obstoj zobne ambulante že večkrat vprašljiv. Zgodi se, da poleti prideta celo dopoldne ali popoldne samo 2 pacienta kar je popolnoma nerentabilno. Pozimi se jih večkrat preveč drenja pred vrati. Razumem, da imajo ljudje pozimi več prostega časa, — Letos ste začeli s Preventivnimi pregledi zob, kaj največkrat ugotovite pri teh pregledih? »Predvsem karies in pa Potrebna nujna puljenja ter spremljajoča protetič-na dela. Ob tem pregledu očistimo zobni kamen in vsakega opozorimo, kaj Je z njegovimi zobmi narobe. Namen pregleda je opozoriti in seznaniti člane kolektiva s stanjem v njihovih ustih.« — Pregledujete vsak torek ali pridejo vsi, ki s° vabljeni? »Udeležba je slaba, povedano z eno besedo. Pregled je obvezen in ga plača podjetje, traja pa največ 5 minut ali ljudi vseeno ni. Največkrat pridejo naši stalni pacienti. Ne verjamem, da se je dosedanjih sistematskih pregledov udeležilo 50 % vabljenih, kje je ostala polovica, ne vem. Pogrešam Predvsem mlade, ki imajo večkrat najbolj nujna popravila in ravno teh ni.« — Ste kaj razmišljali, zakaj jih ni, zakaj se ljudje navadno zobozdravnika tako bojijo? : IS | Dr. Darinka Brecljeva že dlje časa popravlja zobe našim delavcem »Vzrok, da jih ni, je prav gotovo bolečina, ki spremlja popravilo zob. Toda človek se mora sprijazniti s tem, bolečino mora vzeti čisto racionalno in jo premagati. Odkar imamo nov vrtalni stroj, se je obisk nekoliko povečal.« ustna higiena pacienta. Mnogi pozabijo, nimajo časa ali pa tudi nočejo umivati zob. Vendar moram opozoriti, da je to edina zaščita. Ko pacient pride, navadno pove, da ima luknjo v zobu, ki naj bi jo mu popravili. Ko odpre usta in mu očistim zobni kamen, ugotovim, toda zobe bi morali popravljati takrat, ko je to potrebno, ne oziraje se na letni čas. Mislila sem, da se bo po sistematskih pregledih obisk v zobni ambulanti precej povečal, a se ni. Vzroke sem povedala že prej.« — Kaj vas pri vašem delu najbolj moti? »S prostorom sem zadovoljna, čeprav se v poletni vročini precej segreje. Počasi bi morali razmišljati o nakupu novega turbinskega vrtalnega stroja, ki povzroča manj bolečin. V litijskem zdravstvenem domu že uporabljajo takšne vrtalne stroje, ki se odlično obnesejo. Pacienti naj se držijo reda. Tisti z bolečinami naj pridejo zjutraj in ne šele proti poldnevu, ko ne morem nič ukreniti, ker me pred vrati čaka cela vrsta ljudi. Tudi tisti, ki prihajajo na sistematske preglede, naj bi prišli v času, ki je zato določen (ob torkih med 8. in 10. uro). Več jih pride pozneje z izgovorom, da jih nadrejeni niso prej pustili. Pregled je tako hitro opravljen, da je takšno izgovarjanje nedopustno. Pozneje so naročeni drugi pacienti in tako prihaja do nepotrebnih zmešnjav. Posebej bi opozorila še matere, ki velikokrat ne skrbijo dovolj za pravilen razvoj zobovja svojih otrok. Pomembna je že zaščita plodu med nosečnostjo in dojenčka. K zobozdravniku naj bi prihajali tudi predšolski otroci. Mlečni zobje imajo pomembno funkcijo, ker v veliki meri vplivajo na razvoj čeljusti. Prav tako je pomembna zaščita šolske mladine.« — Se lahko tudi otroci članov našega kolektiva oglasijo pri vas? »Če imam čas, jih vzamem. Doslej še nisem nikogar odklonila.« Tako se je pogovor iztekel. Zobozdravnica je morala na vlak. Za konec pa še nekaj statističnih podatkov: V januarju in februarju letos je našo zobno ambulanto obiskalo 260 odraslih, 1 šolski in 6 predšolskih otrok. Zobozdravnica je naredila 176 plomb odraslim, 1 šolskemu in 4 predšolskim otrokom. Opravljenih je bilo 11 zdravljenj, 33 zob pa izpuljenih. V teh dveh mesecih je naša zobozdravnica naredila pet snemnih protez in 21 fiksnih. Ti podatki povedo, da je bila v teh dveh mesecih naša zobna ambulanta polno zasedena. Bo »LIPA« še ozelenela PEVSKI ZBOR NEKDAJ Pevski zbor Lipa je bil ustanovljen 1885. leta, ki je znano kot leto vsesplošnega prebujanja Slovencev. Redki slovenski veljaki so takrat spoznali, kako močno orožje bo slovenska pesem proti prodirajočemu germanizmu. Pevsko društvo je začelo v zelo težavnih razmerah. Zbor je takrat štel 16 pevcev, vodil ga je nadučitelj Capuder vse do leta 1892. Nato je prevzel vodstvo Peter Jereb. Leta 1908 je pevsko društvo štelo že okoli 30 pevcev. Danes poje pri Lipi še 18 pevcev, 12 jih je prišlo na vajo, ki je ni bilo. Prva svetovna vojna je prekinila delo zlbora, pevci so bili mobilizirani, dva se s fronte nista več vrnila. Po končani, vojni je delo zbora ponovno zaživelo, številčno se je okrepil, saj je pelo že okoli 60 Slanov in članic. Ob svoji 40-letnici 1.1925 je pevsko društvo razvilo svoj prapor. Razvitja prapora se je udeležilo več pevskih zborov iz Zasavja in Ljubljane, prireditev se je razvila v pravo pevsko manifestacijo. Med drogo svetovno vojno je zbor utihnil, upošteval je kulturni molk. Že meseca oktobra 1.1945 je Lipa ponovno zaživela. Leta 1946 je prevzel zbor pevovodja Jože Caij-hen. Zanimanje za petje je naraslo. V naslednjih letih je pevski zbor sodeloval na vseh večjih kulturnih prireditvah V Litiji in izven nje. Pripravil je tudi več samostojnih 'koncertov. Ob smrti skladatelja Petra Jereba 1.1951 mu je Lipa za slovo zapela njegovo pesem »Fantič pelin roža«. Leta 1955 je skladatelju Jerebu pevsko društvo Lipa, za katerega je veliko storil, odkrilo spominsko ,ploščo na »Farbarjevem gradu« v Litiji, kjer je upokojeni občinski tajnik preživel zadnja leta svojega življenja. Leta 1953 je društvo Lipa prenehalo obstojati, bilo je kot samostojna sekcija priključeno DPD Svoboda. Zbor je aktivno delal, pripravil več samostojnih koncertov in sodeloval pri operetah. Večkrat je zbor zašel v velike težave. Pevovodja Jože Cajhen je zbolel, začasno ga je nadomestil Marijan Kolšek. Po ozdravljenju se je Cajhen vrnil, a se je moral zaradi bolezni kmalu umakniti. ...DANES... Lipa je danes morda v naj-hujši krizi, morda v tolikšni, da bomo čez čas lahko zapisali: v Litiji je bil pevski zbor, imenoval se je Lipa... Kaj tare pevsko društvo, ki je drugo najstarejše podeželsko pevsko društvo v Sloveniji? Pred Lipo se je rodila edino Lira v Kamniku, ki tudi še ni klonila. Doslej je samo dvakratna vojna utišala pevce — popolnoma razumljivo. Nekdaj številčno zelo močan zbor šteje danes na svojem spisku 22 pevcev, poje jih samo še 18. še ob 85-1 et-nici je zbor štel 32 pevcev. Toda tudi teh 18 danes ni brez volje. Ta je enaka, kot je bila pred leti. Tudi dvakrat tedensko bi prihajali na vale, če bi... Srečali smo se v razredu osnovne šole v Litiji. Prišli so na vajo, (ki je ni bilo. Večinoma starejši, prekaljeni pevci, zboru zvesti dolgo vrsto let, dva med njimi mlada, novinca, ki bosta tradicijo nadaljevala. Prihajali so drug za drugim, dvanajst se jih je zbralo, med njimi predsednik pevskega zbora Tone Krafogel. »Problem št. 1 so prostori, nič manjši problem pa ni 'vprašanje pevovodje. Tovariš Marijan Kolšek je začasno prevzel vodstvo in pravi, da bo letos nehal. V letih po vojni smo se pevci 10-fcrat selili. Bili smo že vsepovsod, celo na hodniku glasbene šole smo imeli vaje. Nazadnje smo imeli vaje v sejni soibi predilnice, kjer pa je sedaj arhiv. Gostje simo v razredu osnovne šole. Otroci so nam skoraj popok notna uničili klavir. Omara na hodniku je dotrajana — otroci imajo prost dostop do not in drugih materialov. Brez pevovodje tudi ne bomo mogli delati. Tov. Kolšek bo nehal.« Za trenutek je predsednik prekinil pripovedovanje. Ostali člani so mu pritrjevali. Veliko volje in veselja do petja jih je združevalo vsa ta leta. Danes stojijo pred problemoma, ki jima niso več kos. Od nikoder pa ne dobijo nobene moralne opore. Zbor je ostal sam sredi težav, nikogar ni, ki bi držal roko nad njim. Samo če ga kdo potrebuje, da z njegovim ubranim petjem izpolni svoj program, se ga spomni. Največkrat pa ga slišimo peti žalostinke na pokopališču. Zlobni jeziki so začeli govoriti, da je od pevskega zbora ostal samo še pogrebni zavod. »Predilnica nam je veliko pomagala, uniformirala nas je, pa tudi finačno pomoč smo dobili. Toda, kje so druge organizacije. Vsako leto dobimo dotacijo — pa saj denar ni vprašanje, ki bi ga postavljali na prvo mesto. Veliko pevcev nas je zaradi neurejenih razmer zapustilo, nekaj jih je odšlo ob začetku četrte izmene v Predilnici, nekaj jih je zbolelo in ne morejo več peti. Marsikaterega mladega pevca bi lahko pridobili, če bi imeli redno vaje, če bi imeli prostor, kjer bi se lahko shajali. V jeseni bo revija zasavskih pevskih zborov, mi smo gostitelji. Še vedno ni gotovo, če bomo sploh nastopili. Še drogi nastopi so pred nami. Nastopiti bi morali ob proslavi 400-letnice kmečkih uporov na Slovenskem, ko bode peli združeni pevski zbori in bo nastopilo 1500 pevcev. Za to priliko se bomo morali naučiti nove pesmi.« Njegovo pripovedovanj e se je vedno znova vračalo ik dvema vprašanjema. Dokler ne bo rešeno vprašanje prostorov in zborovodje, bo obstoj pevskega zbora povezan z besedo životarjenje. Zbor bi moral šteti najmanj 30 pevcev in bi jih tudi lahko, če ne bi bilo tako, kot je. Odnosi med pevci so dobri, kljub vsemu so optimisti. Ob misli na jutri, optimizem izgine. Žalostna je misel, da ni mladih, ki bi njihovo delo nadaljevali, škoda bi bilo toliko prostega časa in toliko truda, če ne bi rodila zaže-Ijenifa sadov. Pevski zbor je vztrajal skozi desetletja in je danes, če iskreno priznamo nekaj takega, za kar ne vemo, kam spada. V določenih trenutkih je potreben, ker nas rešuje iz zagate, drugače pa ... (Nadaljevanje s 7. str.) težo reguliranih Wc navit-kov, način pakiranja ter vrsto predilniških cevk, bodo spremljali -vodje izmen ob posredovanju preje v dvoje-nje na delovnih mestih. Kontrolne ugotovitve -bodo beležili v evidenčne liste (EL-3), v katere bodo vpisovali še karakteristične podatke o preji (Nm, surovinska sestava preje oziroma oznaka partije) in format Wc navitkov. In odvisno od kontrolnih ugotovitev dobljenih na delovnih mestih bodo nato določevali zvrst dela, vrsto in velikosti tehničnih delovnih norm oz. velikosti proizvodnih delovnih nalog. V primeru, da bodo Wc na vitki v dvoj en j e posredovane preje poškodovani, bo vodja izmene odredil delo po času. Pri ugotovitvi, da so izpolnjene vse interno predpisane pogojne zahteve za dvojenje preje po normiranem delovnem učinku z uporabo standardnih delovnih norm, bo določeval velikosti proizvodnih delovnih nalog na osnovi teh delovnih norm, sicer pa po popravljenih ali novih delovnih normah. Vse kontrolne ugotovitve bodo vodje izmen beležili v evidenčne kontrolne liste (EKL-1), ki se vodijo po izmenah in strojih. V te liste bodo vpisovali še ugotovitve v zvezi s proizvodno aktivnostjo vreten, vrsto in velikost posluževalnega območja ter velikost proizvodne delovne naloge posamezne dvojil-ke. Pri določevanju velikosti proizvodnih delovnih nalog na osnovi tehničnih delovnih norm le tore! predvidena novost, ki se odraža v tem. da bodo vodie izmen praktično edini, ki bodo na osnovi kontrolnih uaotovitev prisotnosti pogojev določevali zvrst dela Na žalost je pevski zbor eden zadnjih ostankov nekdanjega kulturnega življenja v Litiji. Morda se bo le našel kdo, ki se bo čutil dolžnega, da pomaga zboru nazaj v normalno življenje in delo. Dovolj je še volje, dovolj talentov, zato bi bila velika škoda, da bi eden najstarejših slovenskih podeželj-ških zborov utihnil, ker bi in velikosti proizvodnih delovnih nalog (s pomočjo seznamov tehničnih delovnih norm). Za pravilnost izvedbe kontrolnih postopkov in določevanje pravih proizvodnih delovnih nalog bodo odgovorni mojstri sukalnice. Zato je predvideno, da bodo tovrstno delo vodij izmen dnevno in v celoti kontrolirali. Hkrati s kontrolo mojstrov sukalnice pa je predvidena in nujna vpeljava kontrole še od strani dvojilk. Vodje izmen bodo morali namreč o kontrolnih rezultatih in velikostih proizvodnih delovnih nalog, dvojilke tekoče seznanjati. Vsa nesoglasja, ki bi nastala zaradi nepravilnih kontrolnih ugotovitev vodij izmen in zaradi nepravilne opredelitve velikosti proizvodne delovne naloge, bodo morale dvojilke reševati prvenstveno z vodji izmen in nato šele z moistri oziroma vodjem sukalnice. Prisotnost materialnih, stroinih, tehničnih in tehnoloških ter organizacijskih pogojnih zahtev za dvojenje preje no normiranem delovnem učinku bo poleg navedenih kontrolnih postopkov deležna še kontrole po predvidenih programih in urnikih kontrole. Tako bodo vodie izmen vsako izmeno kontrolirali pravilnost obtežbe na-penialcev nreie, premerov križnih navitkov in vodenja niti skozi vodilno napenialne elemente. Mojstri sukalnice bodo enkrat tedensko opravljali enake kontrolne operacije kot vodie izmen in kontrolirali še naviialne hitrosti. Normirska služba pa bo enkrat mesečno morala izvesti iste kontrolne nostouke kot moistri sukalnice, poleg tega pa še kontrolirati pretrge preie. nonrečno neto težo regularnih Wc navitkov in vseb- bil verjetno to konec za vedno. Zbor tudi nima odlkod črpati naraščaja, vzgojiti ga bo moral sam. Več pevcev je članov našega kdldktiva, nekateri so zboru zvesti že več desetletij — mu bodo lahiko tudi še naprej, se že dlje ča'sa resno sprašujejo! ...IN JUTRI...? nost deformiranih Wc navitkov v partiji preje z regularnimi Wc navitki. Naj omenim še to, da je po posebnem kontrolnem programu predvidena še kontrola obratovalne sposobnosti strojev, ki jo bodo (začasno) izvajali mojstri in vodja sukalnice po urnikih preventivne kontrole stanja strojev in naprav. V prihodnjem nadaljevanju bom pojasnil uporabljani postopek za izračun OD in to skupno za dvojilke in previ-jalke, pomanjkljivosti, ki jih vsebuje in nakazal predložene rešitve. Hkrati z omenjeno vsebino bom posredoval še vsa potrebna pojasnila v zvezi z vpeljavo tehničnih delovnih norm v fazo previjanja preje. V tem nadaljevanju posredovano vsebino gradiva o uvedbi dvojenja po tehničnih delovnih normah zaključujem z obvestilom: — da so s I. februarjem 1973 pričeli vodje izmen določevati dvojilkam velikosti proizvodnih delovnih nalog po tehničnih delovnih normah, — da je velikosti od strani normirske službe predloženih tehničnih delovnih norm proučila in potrdila njihovo veljavnost komisi i a za delovne norme pri DS podjetja. Hkrati je komisija obravnavala tudi probleme v zvezi z obračunom zaslužka dvojilk in sprejela zaključke, po katerih so ustrezne strokovne službe dolžne pripraviti reŠi-tvene predloge, — da so bili v januarju letos nenosredni organizatorji proizvodnje v sukalnici poučeni o vrstah delovnih norm na splošno, o na velikost teh- Delovne norme v sukalnici Ustanovitev republike SAM - Litija Skupina naših Japonk je dobila drugo nagrado — čestitamo! (ZGORAJ) Litija je komaj sprejela vse obiskovalce (DESNO) ničnih delovnih norm vplivajočih in pri izračunih delovnih norm upoštevanih dejavnikih, o načinu ugotavljanja in velikostih teh dejavnikov, o postopku za izračun tehničnih delovnih norm, o notranji razdelitvi tehničnih delovnih norm glede na prisotnost pogojev za dvojenje preje po normiranem delovnem učinku, o uporabi posameznih delovnih norm v odvisnosti od prisotnosti pogojev, o postopku za ugotavljanje prisotnosti pogojev in odrejanja zvrsti dela, vrste in velikosti delovnih norm, o postopku za obračun zaslužka dvojilk (v točkah) in o kontrolnih Pravicah dvojilk. Dobili so tudi vse potrebne evidenčne in podatkovne dokumente in navodila za njihovo praktično uporabo, Naša druga skupina med sprevodom Javno stranišče je bilo urejeno za en dan — da so o povsem isti vsebini kot vodje izmen, mojstri in vodja sukalnice ter obra-čunovalke zaslužka bile v februarju 1973 seznanjene tudi vse dvojilke, — da je bila v februarju Proizvodnja sukane preje za 6,9 o/o večja kot v januarju 1973 in to 'kot posledica odprave navideznega ozkega Proizvodnega grla v fazi dvo-jenja. Tega so namreč povzročale konstantne velikosti Posluževalnih območij, ki so zniževale izkoristek produkcijske zmogljivosti dvojilnih strojev predvsem pri dvoje-nju preje nižjih Nm in — da se je z uvedbo dvo-jenja po normiranem delovnem učinku na osnovi tehničnih delovnih norm pojavil višek dvojilk, kar je skupno 2 dvigom proizvodnje povečalo produktivnost obrata za H %. Ing. Tone Lesjak Vlada republike SAM — Litija pred svojo palačo Pustne norčije so za nami. Letos smo na pustno nedeljo v Litiji ustanovili svojo republiko. Tradicionalni pustni karneval si je ogledalo veliko »firbcev« od blizu in daleč. Nekatere skupine so na duhovit način pokazale naše vsakdanje razmere. Prvo nagrado je med udeleženci karnevalskega sprevoda dobila komisija za ugotavljanje izvora premoženja, drugo nagrado pa so dobile članice našega kolektiva, ki jih vidite na zgornji sliki. Tu. di druga naša skupina, ki je prodajala poslovno hišo, je dobila eno izmed nagrad. Veselo je bilo tudi zvečer na pustno nedeljo, ko so v dvorani na Stavbah zaplesale pustne šeme. Prazniki Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije Doslej smo ob praznovanju državnih praznikov bili večkrat v dvomih glede praznovanja, ali se prenašajo na naslednji dan, če po koledarju padejo na nedeljo in smo npr. Dan borca 4. julij praznovali različno. Tolmačenje je bilo, da se 4. julij, če pade na nedeljo, ne prenese na naslednji dan, kasneje pa smo dobili zopet drugačna tolmačenja, da se prenese v takem primeru praznovanje Dneva borca na naslednji dan. Republiški prazniki se v podobnih primerih niso prenašali oz. njih praznovanje, in pri tem ni bilo dvomov. Z izidom novega zakona o praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije (Ur. list štev. d 73 z dne 8. 2. 1973) pa upamo, ne bo več dvomov. Po tem zakonu so prazniki SFRJ: Novo leto, Prvi maj — praznik dela, 4. julij —• Dan borca in 29. november — Dan republike. Novo leto se praznuje 1. in 2. januarja, Prvi maj 1. in 2. maja, 29. november pa 29. in 30. novembra, torej se trije prazniki praznujejo po dva dni. Če kakšen od navedenih praznikov pade na nedeljo, se šteje kot praznik tudi prvi naslednji delovnik po teh dveh dnevih. 4. julij se praznuje samo na dan praznika, torej en dan in se ne prenaša, če pride na nedeljo. Opozoriti je še treba, da je praznik tudi 9. maj — Dan zmage in ga pri naštevanju praznikov v drugem odstavku tega sestavka namerno nismo navedli, zato da ne bi prišlo do pomot, ker ta praznik ni dela prost dan, torej se normalno dela in tudi praznovanje se ne prenaša, se torej praznuje en dan, na dan praznika. Ob praznikih SFRJ, naštetih v drugem odstavku, se ne dela v upravnih organih, ne v delovnih in drugih organizacijah, razen v primerih, ko to odredi Zvezni izvršni svet, ki določi tudi v kolikšnem obsegu se dela. Kakšno je plačilo v primerih, ko se ob praznikih izjemno dela, določajo interni notranji predpisi v delovnih in drugih organizacijah. Po republiških predpisih pa so prazniki: 22. julij — Dan vstaje slovenskega naroda, 27. april — Dan ustanovitve OF in 1. november — Dan mrtvih. Tudi ob teh praznikih se ne dela, če pa pride tak praznik na nedeljo, se ne prenese na prvi naslednji delovni dan. Prazniki SFRJ in SRS se po zakonu o delovnih razmerjih ne smejo odbijati od letnega dopusta, delavci imajo pravico do počitka ob državnih praznikih. Pri odmerjanju osebnih dohodkov se ti dnevi — prazniki štejejo kot prebiti na delu, razen, če ta dan ni nedelja. A. A. Nagradna križanka Rešitve oddajte do 6. aprila 1973 v skrinjico ob vhodu v proizvodno zgradbo