Po krajšem dopustniškem mirovanju je dejavnost kluba samoupravljalcev naše občine spet zaživela. Že v zadnjih dneh avgusta so pripravili prvega od žtevilnih seminarjev, spregovorili pa so tudi o osnutkih štirih izredno pomemb-nih zakonov, ki so zdaj v javni razpravi: o delovnih razmer-jih, o organu samoupravne delavske kontrole, o volitvah, odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov ter o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
0 dejavnosti kluba v preteklem letu smo se pogovarjali s Članom izvršilnega odbora kluba samoupravljalcev Jože-tom Šemetom. ki nam je povedal, da je izobraževalna dejavnost zaživela zlasti maja in junija, ko so za 698 udeležencev pripravili številne seminarje in razgovore, ki so trajali več kot 100 pedagoških ur, organizator izobraže-valne dejavnosti pa je bila delavska univerza Cene Štupar.
»Aktivnost kluba je bila v glavnem usmerjena na pet področij: uresničevanje zakona o združenem delu, gospo-darstvo in srednjeročni družbeni plan, varnostni sistem Jugoslavije, kulturna dejavnost in izmenjava izkušenj z drugimi ktubi. Tako lahko omenim izredno zanimivo preda-vanje člana slovenskega izvršnega sveta Mirana Mejaka o aktualnih gospodarskih vprašanjih Slovenije in Jugoslavi-je, predavanje Hinka Bratuša o družbeni samozaščiti in varnostnem sisiemu SFRJ tervrsto predavanj, na katerih so predstavniki občinske skupnosti in detovnih organizacij ta vprašanja osvetlili v občinskem merilu.«
KLUB SAMOUPRAVLJALCEV
Za koga so predavanja?
Kljub temu, da so bila predavanja brezplačna in popoldne, je bila udeležba nekajkrat zelo slaba
Razlogov za pohvalo je torej dovolj; najbrž pa so v delu kluba tudi še slabosti, ki jih bo moč odpraviti?
»Prav gotovo je tudi nekaj kritičnih in slabih točk našega dela: na prvem mestu morda razmeromaslaba udeležba na nekaterih seminarjih, ki smo jih phpraviti. Niso bili namreč redki slučaji, da je predavatelj o zelo pomembnih vpraša-njih govoril le kaki petnajsterici slušateljev, kar je seveda precej neekonomično.
- Se vedno se srečujemo z ne razumevanjeniiKirnertastaJ-
- fi^uSpoBablianiade1avčwini^fntftIpraviT5Ifcov Kakobl
si lahko drugače razlagali slab odziv na nekatera predava-
nja in seminarje. ki so pripravljeni popoldan, torej ne med
delovnim časom, in so brezplačni?
Za tovrstno družbeno aktivnost bi moraievečzanimanja pokazati tudi družbenopolitične organizacije. Po drugi strani pa nikakor ne smemo dejavnost kluba samouprav-Ijalcev vrednotiti zgofj enostransko. ampak moramo prepu-stiti pobudo za organiziranje vsebine in oblike dela posa-meznikom in skupinam. Iniciativnost mora izvirati od delav-cev samoupravljalcev, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, od delegatov in delegacij itd. Takega šodetova-nja pa je za zdaj - žal - še zelo malo.
V družbenopolitičnem usposabljanju samoupravljalcev gre predvsem za spoznanje, kako v konkretnih pogojih uveljavljati socialistično samoupravno prakso, kako priti do naprednih stališč v našth prizadevanjih za napredek družbe, za humane in demokratične odnose v družbenem procesu proizvodnje in v družbi nasploh.
Vsa ta vprašanja bodo jedro naše dejavnosti v jesenskem obdobju; več poudarka bomo dali tudi izmenjavi izkušenj med samoupravljalci,« je ob koncu dejal Jože Seme. -Teo-retična razlaga zakona o združenem delu mora biti prilago-jena praksi in potrebam samoupravljalcev. Naslednje vpra-šanje, ki ga bomo prav tako dobro obdelali, bo priprava in izobraževanje bodočih delegatov družbenopolttičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v naslednjem mandatu delovali v naših sredinah.«