URADNE OBJAVE
OBČIN
tLIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
Koper, 19. aprila 1985
Št. 10
Obalna skupnost Koper
—	ODLOK o organih za opravljanje družbene kontrole cen v skupnosti občine Izola, Koper in Piran
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Hirska Bistrica za leto 1985
Občina !zo!a
—	SKLEP o objavi podatkov o oceni gibanja razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstv u občine Izola za obdobje Izola januar — marec 1985
Občina Koper
—	SKLEP o objavi ocene gibanja sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Koper za obdobje januar — marec 1985
Občina Piran
—	RESOLUCIJA o politiki družbenega in gospodarskega razv oja občine Piran v letu 1985
—	POPRAVEK odloka o davkih občanov v občini Piran
—	POPRAVEK odloka o proračunu občine Piran za leto 1985
—	POPRAVEK odloka o uvedbi melioracijskega postopka in rabi kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju Jcrncjske doline
—	POPRAVEK sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni skupnosti strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti
—	SKLEP o objavi podatkov o oceni gibanja razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu v občini Piran za 1. trimesečje 1985
—	RAZPORED dežurnih trgov in z živili in mesnic, ki bodo poslovale ob nedeljah in praznikih v letu 1985
Občina Postojna
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna in rezervnega sklada občine Postojna za leto 1984
—	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin
—	ODLOK o podelitvi domicila komandi Goriškega vojnega področja.
Občina Sežana
—	ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stror ških komunalnega urejanja zemljišč in v rednosti stav bnih zemljišč na območju občine Sežana za leto 1985
—	ODLOK o sestavi komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana
—	ODLOK o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne
—	ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov vodovoda Brestovica pri Komnu, Lipa. Komen. Sežana in za sofinanciranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti
—	ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe Primorske pred točo, ki ga plačujejo OZD
—	ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe Primorske pred točo.
Krajevna skupnost Lokev
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izvedbe komunalnih de!
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izvedbe komunalnih del
Obalna samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Koper
, — PRAVILNIK o pogojih za dobav o in odjem v ode iz sistema rižanskega voaovoda Koper*	***!----- *
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran
—	SKLEP o spremembi lestvice o delni nadomestitvi stanarin v občini Piran
Sktad skupnih rezerv občine Koper
SKLEP o določitv i stopnje za obračun obv eznosti za združevanje sredstev rezerv organizacij združenega dela v sklad skupnih rezerv občine Koper
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 14. in 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ. št. 64/84), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) ter 32. in 68. člena statuta Skupnosti občin Izola, Koper in Piran (Uradne objave, št. 13/78 in 13/82) je skupščina Obalne skupnosti na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. aprila 1985 sprejela
ODLOK
O ORGANIH ZA OPRAVLJANJE DRUŽBENE KONTROLE CEN V SKUPNOST! OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN
1.	člen
S tem odlokom se določajo organi za opravljanje družbene kontrole cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti Skupnosti občin Izola, Koper in Piran.
2.	člen
Ukrepe neposredne kontrole cen proizvodov in storitev predpisuje izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper.
3.	člen
Strokovno-analitičnc in upravne zadeve na področju cen opravlja Komite za družbeno planiranje Obalne skupnosti Koper.
če izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper predpiše kot ukrep neposredne kontrole cen dajanje soglasja k cenam oziroma tari fam ali obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proizvodov in storitev, izvaja ta ukrep Komite za družbeno planiranje.
138
URADNE OBJAVE
19 apri!a 1985 — št 10
4.	čten
Komite za družbeno ptaniranje dotoča, za katere proizvode in stori-tv e morajo detov ne organizacije in skupnosti ter občani, ki samostojno oprav !jajo dejav nost z osebnim detom in lastnimi sredstv i. pošiljati ob-vcsti!a o cenah zaradi sprem!janja. ter podatke, ki morajo biti v obve-sti!u. roke in način pošitjanja.
5.	č!en
Z dnem uvetjavitve tega odtoka preneha z de!om Obatna skupnost za cene Koper. Njen arhiv in drugo dokumentacijo prevzame Komite za družbeno ptaniranje.
6.	č!en
Z dnem uv c!jav itve tega odtoka prenehajo vetjati odtok o prav icah in dotžnostih izvršnega sveta skupščine Obatne skupnosti na področju družbene kontrote cen m o načinu uresničevanja posebnega družbenega mteresa prt oprav tjanju natog Obatne skupnosti za cene (Uradne objave, št. !2/M2) in vsi predpisi. izdani na njegovi podtagi.
7.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev.: 06-3/85 Koper. 4. aprita !9M5
Predsednik LtVtJ JAKO.MtN, t.r.
OBČtNA tURSKA B!STR!CA
Na podtagi 2. odstavka 40. čtena zakona o raztastitvi m prisitnem prenosu nepremičnin v družbeni tastnini (Uradni tist SRS. št. 5/MO). 3. odstavka 2. čtena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš m stanovanj v družbeni tastmm (Uradni tist SRS. št. !3/74). 2.. 7.. M. m 9. čtena prav itmka o enotni metodotogi ji za izračun v atoriziranc v rednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni tist SRS. št. !3/80) m !94. čtena statuta občine ttirska Bistrica (Uradne objave, št. ! t/7M tn 34/MO) je Skupščina občine ttirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 2M. marca !9M5 sprejeta
ODLOK
O POPRECNt GRADBEN) CEN! STANOVANJ tN STANO VANJSKtH H!Š tN POPREČNtUSTROŠKtH KOMUNALNEGA UREJANJA /EMLJtŠC NA OBMOČJU OBCtNE tLtRSKA B!
StRtCA ZA LETO !9M5
!. čten
S tem odtokom se dotoči za območje občine t tirska Bistrica poprečno gradbeno ceno. zmanjšano za poprečne stroške komunatnega urejanja m komunatnega opremtjanja zemtjišč. kot osnova za izračun dohodka od stavbnega zemtjišča. pri dotočanju odškodnine za raztaščeno stavbno zemtjišče m za dotočnev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tasti.
2.	čten
Poprečna gradbena cena za ! kv. m Koristne stanovanjske površine !!!. stopnje opremtjcnosti. zmanjšana za poprečne stroške komunatnega urejanja zemtjišč. znaša na dan 3). decembra t9M4 za območje občine ttirska Bistrica 3M.0M0 din.
3.	čten
Poprečni stroški komunatnega urejanja gradbenih zemtjišč za !t! stopnjo opremtjenosti znašajo:
—	za individuale komunatne naprave 7,5% od vrednosti kvad. m koristne stanovanjske površine,
—	za kotektivne komunatne naprave 6.5% od vrednosti kvad. m koristne stanovanjske pov ršine.
4.	čten
Korist za raztaščeno stavbno zemtjišče se dotoči v odstotku od poprečne gradbene cene iz 2. čtena tega odtoka v višini 0.9% za mesto ttirska Bistrica in 0,6% za nasetja izven mesta ttirska Bistrica.
5.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 36-02- !/K5	Predsednik
ttirska Bistrica, 2M. marca !9M5	!VAN BERGOČ !r
OBČtNA tZOLA
Na podtagi 24!. čtena Statuta občine tzota (Ur. objave, št. 5/78 in 4/M2). v sktadu z dotočiti Dogovora o natogah pri uresničevanju družbene usmeritv e razporejanja dohodka in čistega dohodka (Ur. tist SRS. št. 1/85) in statišča Odbora udetežencev dogovora (dopis štev. 428-02/85) je izvtšni svet Skupščine občine tzota sprejet
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O OCEN! GtBANJA RAZPOREJENtH SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBCtNE tZOLA ZA OBDOBJE JANUAR-MAREC !9M5 !. čten
Na podtagi obstoječih podatkov izvršni svet ocenjuje, da se bodo v gospodarstvu občine tzota razporejena sredstva za bruto osebne dohodke v prvem tromesečju.tetošnjega teta povečata za !5,5%. v primerjav i s pov prečno razporejenimi sredstv i za osebne dohodke v !9M4 tetu.
2.	čten
Ocena iz !. čtena tega sktepa stuži samoupravnim organizacijam in skupnostim ko! orientacija pri obtikovanju osebnih dohodkov. V koti kor bodo detav ci v organizacijah in skupnostih s področja negospodar-stva. ki usktjaujcjo porast osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu, na podtagi predhodne ocene razporediti preveč sredstev za osebne dohodke gtede na dokončno ugotov tjeno rast na podtagi podatkov iz periodičnih obračunov. naj do nastednjega periodičnega obračuna razporedijo za totiko manj sredstev za osebne dohodke.
3.	čten
Ta sktep se objavi v Uradnih objavah.
Štev itka: t !3 — t/M5	Predsednik izvršnega sveta
V tzoti. 4. aprita !9M5	LEOPOLD GORJUP, t. r.
OBČtNA KOPER
Na podtagi 2. čtena dogovora o natogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka za teto 1985 (Uradni tist SRS. št. t/M5) in 273. čtena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne t5. aprita !9M5 sprejet
SKLEP
O OBJAV) OCENE GtBANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DO HODKE V GOSPODARSTVU OBCtNE KOPER ZA OBDOBJE JANUAR MAREC !9M5
!.
tzvršni svet skupščine občine Koper ocenjuje, da bodo po periodičnih obračunih TOZD s področij gospodarstva s sedežem * občini Koper razporejena sredstva za osebne dohodke za obdobje januar
marec !985porast!aza20% v primerjav is četrtino razporejenih sred
štev za osebne dohodke pozaktjučnih računih za teto !9M4.
2.
Ta sktep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 428-U85 Koper. 15. aprita !9M5
Predsednik izvršnega svet MILAN VERGAN. t t
19 aprila 1985 — §t. 10
URADNE OBJAVE
OBČtNA P!RAN
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradnt lisi SRS, sl. 1/80). 78. in 220. člena statuta občine Piran in \ skladu y dogovorom o temeljih družbenega plana občine Piran za obdobje 1981 — 1985 ter na osno\ i usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 19K5 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIK! DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RA Z VOJ A OBČINE PIRAN V LETU 1985
1.	KLJUČNI CILJ! IN USMERITVE DRUŽBENOEKONOM SKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU !9H5
V skladu s cilji opredeljentmi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije ter osno\nimi usmeritvami družbenega in ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu !985,bodo aktivnost) tn prizadevanja vseh dejav niko\ usmerjena v realizacijo naslcdnjth razvojnth nalog m cilje\ :
—	nadaljnjo krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in doslednejšo uveljavitev sistema socialističnega samouprav Ijanja ter uresničevanje oljev in nalog gospodarske stabiltzacije: zaostrit) bo treba odgovornost vseh. zlasti pa izpostav m tndivtdualno odgovornost tn dosledno sanketontrat: vse odmtke <vd samoupravno sprejetth odio čitev !n nalog:
—	nadaljnje urejanje odnosov med temeljnim) orgamzaojamt združenega dela. delov nunt organtzaetjami. SOZD tn višjim) obhkamt povezovanja dela tn sredstev, predvsem v reprodukcijski celotah, v cilju tzboljšanja poslovanja, večanja akumulativnosti in ekonomičnost). prestrukturiranja in združevanja bnančnih funkcij:
—	povečanje izvoza storttev tn blaga z večjtm vključevanjem v mednarodno dehtev dela in tako zagotav 1 jan jem možnosti za večji de-vizni prihv s konvcrtibtlnega tržišča (pomorsko tn turtsttčno gospodarstvo):
—	povečanje obsega tn kakovosti proizvodnje, boljše izkoriščenost) naravnih danost) tn razpoložljivih kapaotet:
—	nadaljevanje prizadevanj za reahzacijo sprejetih ciljev v tekočem planskem obdobju za povečanje protzvodnje hrane, pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva ter zagotavljanje pogojev za čtmbolj urejeno preskrbo z osnovnimi življenjskim) potrebščtnamt in drugtmi pomembnejšim) artikli za potrebe občanov tp turizma:
—	uresničevanje polittke produktivnega zaposlovanja skladno s sprejetimi plani zaposlovanja v soodvisnost) od dohodka in možnostmt nastanitve delavcev :
—	dosledno realizacijo sanacijskih programov v olju odpravljanja vzrokov izgub tn motenj v poslovanju OZD:
—	polagajanje vseh oblik porabe (osebne, skupne tn proračunske) razpoložljivemu dohodku:
—	prtprav a in sprejem čtmbolj realnth srednjeročnth in dolgoročnih planov na vseh ravneh ob predhodnt izvedbi samoupravnth planskih postopkov.
Zgoraj navedene cilje in naloge bo treba uresničevati še v nadaljnjth zaostrenih gospodarskih razmerah ob vsestranskth naporih za bolj umtrjeno tnllacijo in za ohranitev sedanje življenjske ravnt prebivalstva in z večjo naslonitvijo na lastne sile in znanje.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAŽVOJA OBČINE V LETU 1985 Z uresničevanjem temeljnih razvojnih ciljev in doslednim izvajanem sprejetth nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije tn načrta njegovega uresničevanja v okviru zastavljenih nalog Jružbenega razv oja občtne Ptran ter ob še nadaljnji zaostreni ekonont-sk: 'situaojt, ki bo pogojevala razmerje na tujem in domačem trgu in upošte^joč dosežen obseg poslovanja v gospodarstvu občine v letu 1984 bo možno v letu 1985 predvidoma:
—	povečati družbeni proizvod realno za 3 do 3,5%;
—	ob predpostavk) 50% inflacije bo dohodek združenega dela glede na leto 1984 nominalno porasel za okoli 54,5 % (ob nespremenjenem sistemu obračuna);
—	izvoz storitev in blaga na konvertibilno območje za okoli 20%.
—	obseg pomorskega prometa za okoli 3%;
—	obseg turističnega prometa ob upoštevanju zmogljivosti in po-didjSah?u sezone* (Štrunjan, Terme. Marina) bo večji za okoli 10 do 12 4% (računa sé t(a povečanje tujih gostov);
139
—	obseg mdustrtjskc protzvodnje bo večji za okoli 5%;
—	v ostalih dejav nostth se pričakuje obseg proizvodnje, storitev ter družbenega protzvoda vsaj na ravni leta 1984:
—	ob predvtdcni rasti števila zaposlenih v gospodarstvu okoli 1 %, se bo produkttvnost povečala za okoli 2,4%.
Zaradi visokth obveznosti bo nujno tudi v letu 1985 prilagajati vse obhke porabe zmanjšantm matcrialntm možnostim. Tako bodo sredstva za osebne dohodke, skupno tn splošno porabo naraščala za 10% počasneje od nominalne rasti dohodka. Glede na ocenjeno možno stopnjo rasti (54.5 %) dohodka občine, bodo izločanja tz dohodka in osebnth dohodkov za skupne potrebe na ravnt DPS tn v TOZD ter za bruto OD naraščala za okolt 49 %. medtem ko bo stopnja sredstev za neto OD zaradi večjth prtspev kov pokojntnskega in tnvalidskega zavarovanja nižja.
Rast sredstev za vse oblike porabe bo v teku leta spremljal, usmerja! in usklajeval v skladu / družbeno dogovorjentmi kriteriji IS Skupščtne občtne Piran.
Za postopno zaustavljanje nadaljnjega upadanja realnth osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnth tn splošnih družbenth potreb se mora družbeni protzvod ob vlaganju makstmalnth naporov združenega dela pov ečatt za okolt b % . kar terja zntžanje deleža mate ttalnth stroškov v celotnem ptihodku gospodarstva občine za okoli 1.2-odstotno točko tn zadržanje zaposlenost) na ! % rasti. Šele ob do seganju takth rezultatov bodo dane še večje matertalnc možnost! za postopno santranje oziroma odpravljanje nastahh razlik v osebnih dohodkih negospodarskth dejavnost).
Pri obltkovanju ctljev ekonomske polttike za leto 1985 tzhajamo iz ugotovitve, da je treba z vsestransktm prtzadevanjem v organtzacijah združenega dela tn družbi doseči močnejšo tzvozno usmerjenost z več jtm obsegom tn boljšo kvahteto storttev tn večjo protzvodnjo. boljšo ekonomičnost v poslovanju tn gospodarnejšo rabo družbenih sredstev.
3.	URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETU 1985 TER DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STA B1L1ZAC1JE
3.1 Vključevanje v mednarodno dehtev dela
V letu 1985 bodo delavet, delov nt ljudje in občant v OZD tn drugth organtzaetjah združenega dela. SIS in krajev nth skupnostih nad tljevalt z uresntčevanjem usmerttev tn nalog, kt so opredeljene v dopolnjenth planskth dokumentih za obdobje 1981—1985. V letu 1985 bomo v vsej držav t in s tem tud) v občtnt Ptran dosledneje uresntčevalt dolgo-ročnt program gospodarske stabthzacije. Ena od najpomembnejšth nalog v gospodarit v u občine bo povečanje izvoza in doseganje večjega devtznega prihv a Glede na večjt izvoz bodo tudi uvozne možnosti lahko večje, kar zadeva nabavo nujne opreme in reprodukcijskega materiala. V občint st bomo prizadeval) za tzboljšanje odnosa med prilivom tn odlivom konvertibilnih devtz. prav tako se bomo na vseh nivojih. v okviru svojth pristojnosti, zavzemal) za takeitkrepe ekonomske pohttke, ki bodo izvoznikom omogočali zagotavljanje večjega deleža ustvarjenih deviz za uvoz potrebne opreme tn repromateriala.
Glede na zaostrene gospodarske razmere, s katertmt se bo soočalo gospodarstvo tudt v letu 1985 bo v občini možno povečati izvoz storitev tn blaga na konverttbtlno območje za okoli 20 %. To bo lahko doseženo. če bomo sočasno tudi izboljšali kv aliteto dela tn produkt:. nost in si pridobili večjo konkurenčnost na svetovnem trgu.
Za uresntčevanje pričakovane stopnje rastt bo potrebno predvsem vsa prizadevanja usmeriti:
—	vševečjopopestritev tn tzboljšanje kakovosti turistične ponudbe ter v podaljšanje turistične sezone, kar bo omogočeno z aktiv iranjem termalnega kopališča — term. dela novih marin terse nadaljnjim vlaganjem v razvoj celovite in kvalitetnejše ponudbe znotraj obstoječih kapacitet tn tzboljšanje izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet, poseben poudarek je treba dati akttvnosttm in programom ob 100-letnici turizma v občini;
—	v nadaljnjoosvajanje tn obdelavo tistth trgov, ki bi lahko pošiljali še več gostov (skandinavska italijanski, nizozemski, francoski, švicar-ski);
—	hitrejši razvoj kakovostne turistične ponudbe bo omogočalo tudt vključevanje samostojnega osebnega dela tn sodelovanje zasebnega in družbenega sektorja:
—	v dvig strokovne ravni zaposlenih v gostinstvu v skladu s programi izobraževanja TOZD gostinstva in turizma;
—	v prilagajanje poslovnega časa trgovin, pošt, bank in drugim različnim potrebam turizma z ustrezno popestritvijo ponudbe:
—	v vpeljevanje v recepcije in prodajno službo računalniško vodenje določenih procesov z razvijanjem informacijskega sistema;
140
URADNE OBJAVE
19. apri!a 1985 — §t. 10
—	hitrejše vključevanje !eta!išča Portorož v mednarodni turistični letalski promet.
Prednostna na!oga v nas!ednjem !etu bo tudi urejanje turistično naj-bo!j izpostavljenih in privlačnih območij v občini, kje! se morajo po!eg TOZD gostinstva m turizma angažirati še drugi dejavniki (SKC1S. Tu-rtstično društvo. Komuna!no podjetje, trgovina tn drugi).
Na področju pomorske dejavnosti pričakujejo večji obseg za okqli 3—3,5 %, v endar bodo morah biti z ustreznimi ukrepi ekonomske poli-tike zagotovljeni tud* pogoji, kot so:
—	izvajanje Dogovora o merihh za kreditiranje plasmaja domače opreme. !adij in tirnih vozil v državi do !eta 1985;
—	poenostav itev postopka in znižanje uvoznih dajatev za uvoz !adij s čemer bi se omogočilo v sedanji krizni situaciji na svetovnem trgu pomorskih prevoznikov povečati akumulativno sposobnost ladjarjev in s tem uresničevanje načrtovane obnove ladij;
—	v okviru pristojnosti bomo vsestransko podpisali vsa prizadevanja. da se omogočt ladjarjem odlog vračila deviznih posojil Narodni banki Jugoslavije oziroma spremembo posojil v dokončne nakupe;
—	še nadalje bomo vsa prizadev anja v okv iru možnosti usmerjena v razrešitev problematike deviznega dolga ladjarja iz preteklega obdobja skupaj s Splošno banko Koper in poslovnimi partnerja
—	v okviru ukrepov ekonomske politike se bomo na vseh ravneh zavzemali za dopolnitev odloka o spodbujanju izvoznih storitev tako. da se bodo prometne storitv e izenačile z tzvozom blaga tn steer tako. da se pomorskim prevoznikom priznajo spodbude za regtonalno usmeritev izvoza.
3.2.	V letu 1985 se pričakuje za okoli 5 % večji fizični obseg proizvodnje z ozirom na dokaj manjše dosežke v letu ! 984. Tako bodo največji napori posvečeni nadaljnjemu povečanju proizvodnje soli in proizvodnji artiklov, kt jih proizvaja TOZD Začtmba. Učtnkov tteje bo treba razreševati problematiko na področju industrije v OZD lstrame-ta! ter z ustrezntmt ukrepi trajneje izboljšati neugodni ekonomski položaj te OZD, predvsem z združevanjem dela in sredstev.
3.3.	Na področju kmetijstva bomo v skladu s plansktmt ciljt nadaljevali z urejanjem in usposabljanjem kmetijskih zemljišč v družbeni in kooperacijski proizvodnji.
S sprejetimi programi razvoja kmetijstva in ribištva 1981 — 1985 so zastavljene te osnovne naloge:
—	pridobivanje in usposabljanje zemljišč z agromelioracijam) za družbeno in družbeno organizirano proizvodnjo,
—	povečanje proizvodnje vrtnin za trg.
—	aktivnosti za sanacijo in obnovo oljčnih nasadov.
V	letu 1985 se bodo izvajala melioracijska dela v dolini Drnice in na območju Jernejskega polotoka (60 ha). Nadaljev alo se boz odvodnja-vanjem in sanaetjo že obstoječih melioracijskih jarkov ter pripravo zemljišč za intenzivno pridelavo vrtntn. Naport bodo usmerjeni na vključevanje neobdelanth zemljišč v tntenziviranje rastlinske proizvodnje v skladu s programom, ki ga pripravi nosilec kmetijske proizvodnje DO Droga in Kmetijska zemljiška skupnost.
Za območje občine bo izdelana analiza vseh zakupnih pogodb za oddana družbena zemljišča v najem zasebnikom (pogodbe s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in bivšo TOZD Kmetijska proizvodnja Lucija). Težišče akttvnosti bo usmerjeno tudi v povečanje proizvodnje školjk v portoroškem in strunjanskem zalivu.
Za leto 1985 so predv idena naslednja območja za družbeno-organi-zirano proizvodnjo:
—	Ribile za organtztrano poljedelsko proizvodnjo;
—	Dragonja za tržno organizirano vrtnarsko protzvodnjo;
—	Jernejski polotok za tržno organizirano proizvodnjo vrtnin;
—	Vinjole za vrtičkarje.
V	letu 1985 predvtdeva TOZD Rtba Izoia povečanje proizvodnje školjk v portoroškem ribolovnem rezervatu in v strunjanskem gojišču.
V	kmetijstvu bo potrebno ustvariti takšne pogoje in razmere, ki bodo zagotavljal) kmetom kooperantom s pogodbo zavezan odkup tn mtntmalne odkupne cene.
Samoupravni sklad občine Piran za intervencije v kmetijstvu in porab) hrane bo tudi v letu 1985 združeval namenska sredstv a po stopnji
0.5 %. Glede na leto 1984 in pričakov ano stopnjo razvoja občine v letu 1985 se predvideva, da bo obseg združenih sredstev večji za okoli 50 %, kar bo omogočalo izboljšanje preskrbe z osnov nimi živ ili in drugimi pomembnimt tzdelki. Združena sredstva sc bodo namenjala za:
—	povečanje občtnskih blagovnih rezerv osnovnih živil,
—	sofinanciranje izgradnje prostorov za hrambo občinskih blagovnih rezerv,
—	inanciranje izgradnje hladilnice v klavnici Sečovlje, ali za vT:dtzehanje občinskih blagovnih rezerv v živem.
—	formiranje rezerv zdravi! za potrebe občanov,
—	^plačilo stroškov združevanja občinskih rezerv.
Financiranje raznih akcij se bo vršilo na podlagi verificiranega pro-
gtama.
Poleg navedenih bistvenih aktivnosti se bodo naloge izvajale po *progr?mu aktivnosti v družbeni in družbeno organizirani kmetijski proizvodnji v letu 1985*.
3.4.	Osnov na naloga na področju preskrbe bo zagotav Ijanje osnovnih življenjskih artiklov za splošno potrošnjo. Glede na povečane potrebe v času turistične sezone morajo nosilci preskrbe prav očasno izpeljati določene akttvnosti in iskati rešitv e v povezavi s turističnim in dru-gtm gospodarstvom v cilju trajnega poslovnega sodelovanja. Tudi v letu 1985 je pričakovati eventuelne težave v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev trgovskim organizacijam za zagotavljanje potrebnih obratnih sredstev.
V skrbi za kvalitetno ponudbo trgovskega blaga je potrebna večja učinkovitost inšpekcijskih služb.
Ev entuelne motnje v preskrbi bomo tudi v letu 1985 odprav ljali z intervencijo blagovnih rezerv, združevanjem sredstev nosilcev in porabnikov v preskrbi ter bank.
3.5.	Na področju drobnega gospodarstv a se bo nadaljev alo z izvajanjem nalog in aktivnosti v skladu z Dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstv a in akojskim programom. V Luciji bo usposobljenih 11 novih poslovnih prostorov za različne dejavnosti. V letu 1985 kot zadnjem planskem letu za srednjeročno obdobje 1981 —1985 bomo spremljali razvoj teh dejavnosti ter za naslednje srednjeročno obdobje predlagal) eventuelne ukrepe za pospeševanje nadaljnjega razvoja te dejav nosti v občini. V skladu s prostorskim) opredehtvami srednjeročnega plana 1981 — 1985 ter verifikacijo le-tega se bo nadaljevalospri-dobivanjem prostorov v obrtni coni v Luciji.
3.6.	Na področju stanovanjskega gospodarstva se bo nadaljevala načrtovana družbena usmerjena gradnja stanovanj. Za leto 1985 je predv ideno dokončanje 81 stanov anj v blokovni gradnji (trojčki) in začetek gradnje 81 stanovanj (4 stolpiči). Blokovna gradnja se bo izvajala na zaztdalnih kompleksih v Luciji.
Nadaljevalo se bo s prenovo starega mestnega jedra v mestu Piran, kjer bo pridobljenih 15 stanovanj (11. faza židovskega kareja) in urejanjem fasad. V individuaci) gradnji bo predvidoma zgrajenih 70 stanovanj.
Na področju komunalne infrastrukture se bodo izvajale naslednje naloge:
—	razširitev čistilne naprave v Piranu. T
—	urejanje luke Piran,
—	začetek gradnje avtobusnih čakalnic,
—	tlakovanje židovskega kareja Piran,
—	ureditev novih parkovnih površin v skladu s programom skupščine SKIS Piran.
—	tlakovanje ene izmed ulic v Piranu.
Toleg tega bodo stekle tudi aktivnosti za zagotavljanje prispevka za (skupno) kanalizacijo.
Na področju varstva okolja bodo prizadevanja usmerjena za saniranje obstoječih ter preprečevanje širjenja in nastajanja novih žarišč onesnaževanja okolja. Pri pripravi planskih aktov za naslednje obdobje se bo usklajevalo medsebojne interese vseh porabntkov v občmi in regiji.
3.7.	Učinkovitejše gospodarjenje je eden od osnovnih ciljev družbenoekonomskega razvoja. Boljše c(elo. večja delovna disciplina in odgovornost. širša in učinkovitejša raziskov alna in inovacijska dejavnost, doseganje večjih učinkov z boljšo in racionalnejšo organizacijo ter vsestranskim varčevanjem, vse to lahko pripomore k večanju reproduktivne sposobnosti združenega dela. Prizadev anja za krepitev reproduk-tivne sposobnosti gospodarstva morajo biti usmerjena tudi v dohodkovna povezovanja v OZD v občini, regiji in širše na osnovi skupno opredeljenih interesov in delitve dela. Zaostrena finančna situacija, medsebojna zadolženost in pomanjkanje sredstev narekuje Čimhi-trejše sproščanje in aktiviranje prostih sredstev in združevanje sredstev Tako morajo OZD nameniti vso pozornost zagotavljanju potrebnega obsega obratnih sredstev. Da bi se doseglo čimboljše poslovne rezultate je potrebno izboljševati ekonomičnost poslovanja in iskati možnosti za znižanje poslovnih stroškov. Zlasti je treba posebno skrb nameniti ugotavljanju in odpravljanju motenj v poslovanju in odpravljanju izgub. Posebno skrb bo treba nameniti razbremenitvi gospodarstva in osebnega standarda v okviru pristojnosti občine.
19. aprila 1985 — Št. 10
URADNE OBJAVE
141
3.8.	Pohttka produktivnega zaposlovanja se bo uresničevala z boljšim izkoriščanjem razpo!oi!jivih tehničnih in delovnih zmogljivosti ob racionaltzaciji dela. Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu bo znašala okoli 1 <7z, \ negospodarstvu pa se število zaposlenih v globalu ne bo povečalo. Pri politiki zaposlovanja bo združeno delo upoštevalo naslednje usmeritve:
-	dosledno izkoriščanje notranjih kadrovskih rezerv s prerazporejanjem potrebnih delavcev zaradi boljšega izkoriščanja strokovne usposobljenosti,
—	povečanje zaposlenosti v odvisnosti od dohodka,
večino potreb po novih delavcih je treba pokrivati z vključevanjem pripravnikov,
omejevati delo preko polnega delovnega časa in delo po pogodbah.
3.9.	Na področju družbenih dejavnosti je treba ohraniti obseg m kvahteto do sedaj dogovorjenih pravic uporabnikov. Vsako širjenje prav ic uporabnikov neposredno vpliv a na kv aliteto storitev in socialno varnost delavcev v družbenih dejavnostih.
Pri načrtovanju razvoja družbenih dejavnosti tn obsega sredstev za skupno porabo bodo SIS izhajale iz vsebine programov, njihovega prestrukturiranja v skladu s sprejetimi usmeritvami in nalogami iz stabilizacijskih programov. Upoštevaje materialne možnosti gospodarstva občine v letu 1985 ter potrebo in razvoj posameznih dejavnosti na ravni občine je obseg sredstev dovoljene porabe za vse potrebe v globalu nezadosten, tako da se zagotavlja izvajanje le rednih programov.
Za investicije v zdravstvu (bolnišnica) bo možno v letu 1985 nominalno izločiti v saj enaka sredstva kot v letu 1984 ter za poravnavo zaostalih obveznosti.
Za dokončanje v rtca v Portorožu bo treba poiskati možne v ire za za-gotavljanje manjkajočih sredstev.
Sredstva za skupno porabo v SIS družbenih dejav nosti. ki se oblikujejo iz prispevkov iz bruto osebnih dohodkov delavcev in iz dohodka TOZD bodo v globalu naraščala za 10 % počasneje od nominalne rasti dohodka, vendar pa je treba zagotoviti enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih s položajem delavcev v gospodarstvu, pri čemer je potrebno predvsem upoštevati dosedanje znatno zaostajanje osebnih dohodkov izvajalcev . V družbenih dejav nostih bo treba v omenjenih okvirih dovoljene porabe nameniti prednost uresničevanju zagotovljenega programa osnovne šole z vključevanjem tudi novih oddelkov v osnovno šolo Lucija: dejavnosti otroškega varstva z vključevanjem enote vrtca v Luciji in vključevanjem vrtca v Portorožu, ter zagotavljanje dosežene ravni zdravstvene varnosti občanov s izvajanjem tudi preventivne dejavnosti, ter zdrav ljenjem in nego bolnikov na domu. V ostalih dejavnostih se bodo izvajale aktivnosti in naloge v okvirih materialnih možnosti skladno s sprejetim načrtom dela.
3.10.	Delitvena politika bo narav nana tako, da bo sledila doseženim gospodarskim rezultatom v občini, s tem da se morajo sredstva za akumulacijo realno povečati skladno z usmeritvami programa gospodarske stabilizacije.
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v OZD bo odv isna od rezultatov gospodarjenja in rasti sredstev za akumulacijo. Z zagotavljanjem boljših delovnih tn poslovnih rezultatov bo ' možno zagotov iti tudi hitrejšo rast osebnih dohodkov. V tistih OZD, ki bodo dosegale slabše rezultate pa mora biti rast osebnih dohodkov po-v časnejša. Polit)ka razporejanja sredstev za osebne dohodke pa se bo izvajala v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi v posameznih panogah dejavnosti in Družbenim dogovorom o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985.
3.11.	Sredstva za splošno porabo — proračun bodo zaostajala za rastjo dohodka za 10 %. Politiko splošne porabe bo podrobneje določal Republiški dogovor o usklajevanju splošne porabe v občinah v letu 1985.
3.12.	V letu 1985 se bo z davčno politiko spodbujalo ustvarjalno delo ter produktivno rabo sredstev delovnih ljudi in občanov s tem, da se bo z davčnimi olajšavami pospeševalo v laganje sredstev v širitev materialne osnove dela.
Uprava za družbene prihodke občine bo ostreje davčno posegla na tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela ter s pov ečano aktivnost jo pri ugotav ljanju in kontroli dohodkov zagotav ljala večjo dav čno disciplino.
3.13.	Na področju družbenega planiranja bodo v letu 1985 v občini ob angažiranju vseh nosilcev planiranja potekale aktiv nosti in postopk) za usklajevanje in sprejemanje temeljnih dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov. S politiko urejanja prostora bomo v občini za-
gotovili izdelavo potrebmh strokov nih podlog in izvedbenih načrtov za srednjeročne in dolgoročne planske akte.
Vsi nosilci plamranja morajo v svojih sredinah zagotoviti ustrezne pogoje (kadrovske in finančne) za kvalitetno in strokovno izdelavo planskih aktov tn tako omogočtti sočasno in nemoteno izvajanje občin-skth aktivnosti.
3.14.	Na področju splošne ljudske obrambe tn družbene samozaš-čtte se bo tudi v letu 1985 nadaljevalo s krepitvijo samozaščite ter varnostne tn obrambne usposobljenost) delovnih ljudi in občanov. Poseben poudarek bo na prtprav i tn tzpolnjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v OZD in družbenopolitičnih skupnostih. Nadaljevalo se bo tudi delo na razv ijanju teritortalne obrambe, narodne tn civilne zaščite.
3.15.	Na področju tnvesttajske porabe bomo podpiralt ukrepe ekonomske pohttke tudi v letu 1985 za v laganja sredstev v dokončanje tn razv oj tistih zmogljiv osti, kt so pomembne za doseganje večjega izvoza oziroma doseganje večjega neto deviznega priltva in za nadomeščanje uvoza. Prednost pri investicijah bodo tmele naložbe v razvoju pomorstva, turističnega gospodarstva, živilske industrije in kmetijstva.
4.	SPREMLJAJOČ! DOKUMENT!
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	usklajen letnt načrt zaposlovanja,
—	usklajena bilanca sredstev skupne porabe,
—	plani OZD, SIS in krajevnih skupnosti,
—	proračun občine,
—	usklajeni plani OZD v S1SEOT.
—	program Samoupravnega sklada za intervencije,
—	Družbeni dogovor o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985,
—	program občinskih blagovnih rezerv,
—	program aktivnosti v družbeni in družbeno organizirani kmetijski proizvodnji..
—	izhodišča in aktivnosti za pripravo na turistično sezono v letu 1985,
—	Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravnt občin v SR Sloveniji v letu 1985.
Številka: 30-6/80-85	Predsednik
Piran, 25. marca 1985	DRAGO ŽERJAL
Na podlagi 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in v skladu z 2. členom Dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka tn čistega dohodka v letu 1985 ter stališčem Odbora udeležencev dogovora z dne 18. 3. 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 9. aprila 1985 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Izvršni svet Skupščine občine Piran ugotavlja, na podlag! podatkov Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Piran — odseka za družbeno planiranje, da znaša ocenjena pričakovana rast sredstev za osebne dohodke delav cev v gospodarstv u občine v ! trimesečju letošnjega leta 17 % v primerjavi s povprečnimi razporejenimi sredstv i za osebne dohodke v letu 1984.
2.
Objavljena ocena pričakovane rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine služi kot orientacija pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v organizacijah združenega dela in skupnostih s področja negospodarstva, ki usklajujejo povečanje osebnih dohodkov s pov ečanjem le-teh v gospodarstv u ob pogoju, da izpolnjujejo dogovorjen program dela.
V kolikor bodo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih s področja negospodarstv a, na podlagi predhodne ocene, razporedili preveč sredstev za osebne dohodke glede na dokončno ugotov ljeno rast po periodičnih obračunih za 1. trimesečje 1985, bodo morali do naslednjega periodičnega obračuna preveč razporejena sredstva za osebne dohodke poračunati.
4.
Ta sklep velja takoj.	Predsednik
Št. 428-5/84-85	izvršnega sveta
Piran, 9. aprila .985	ELV1NO KORELÌC, l.r.
142
URADNE OBJAVE
19. aprita 1985 — št. 10
Na podlagi 8. etena SaS o detovnem času na področju prometa htaga na drobno, gostinstva, turtzma. obrt) m drug)h stontvemh dejavnost) na območju občine Piran objavlja Komite za družbeno pianiranjc in družbenoekonomski razvoj občme P)ran nastednj)
RAZPORED
DEŽURNIH TRGOVIN !N MESNIC. Kt BODO POSLOVALE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH V LETU 1985
1.
Ob nedeijah postujejo v občini Piran dežurne trgovine z živiti in mesnice najmanj od 8. do II. ure. po nastednjem razporedu: PIRAN	PORTOROŽ
2. junij 1985	—	Samopostrežna NANOS. POSL. št. 4. Tartinijev trg —	Mesnica KRAS Sežana. Zelenjavni trg —	Sadje m zelenjava DROGA. Zelenjavni trg. posl. 6	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 2. Portorož ) Mesnica Emona Jestv ina. Obala 53 —	Samopostrežna EMONA Jestvina Lucija in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna Strunjan
9. junij 1985	—	Samopostrežna PRESKRBA Koper. Trg bratstva 1 —	Mesnica KRAS Sežana. Trg bratstva 1 —	Sadje in zelenjava DROGA. Trg bratstva, posl. 5	—	Samopostrežna PRESKRBA, posl. 16. Portorož —	Mesnica Emona Jestvina. Obala 53. Portorož —	Sadje in zelenjava PRESKRBA Portorož, poslov. 27 —	Samopostrežna NANOS. posl. št. 7. Lucija in mesnica —	Samopostrežna PRESKRBA, posl. 32. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Strunjan
16. junij 1985	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 57. Zelenjavni trg —	Mesnica Emona Jestv ina. Bolniška ulica 1 —	Mlinotest, posl. št. 2. Zelenjavni trg	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 2. Portorož —	Samopostrežna JESTVINA Lucija in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Strunjan
23. junij 1985	—	Samopostrežna PRESKRBA. Trg bratstva —	Mesnica KRAS Sežana — Trg bratstva —	Sadje in zelenjava Prinčič Dina. Alme Vivode 1	—	Samopostrežna PRESKRBA, posl. št. 14. Portorož —	Mesnica Emona Jestv ina. Obala 53 —	Sadje in zelenjava PRESKRBA Portorož —	Samopostrežna PRESKRBA. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Strunjan —	Samopostrežna PRESKRBA, posl. Lucija in mesnica
30. junij 1985	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 4. Tartinijev trg —	Mesnica KRAS Sežana. Zclenjav. trg —	Sadje in zelenjava DROGA. Zelenjavni trg	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 2. Portorož —	Samopostrežna EMONA Jestvina Lucija in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna Strunjan
JULIJA IN AVGUSTA SO OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VSE TRGOVINE Z ŽIVILI. MESNICE IN RIBARNICA V PIRANU ODPRTE NAJMANJ OD 8. DO 11. URE		
1. september 1985	—	Samopostrežna NANOS. št. 57. Zelenjavni trg —	Mesnica Emona Jestvina. Bolniška ulica 1 —	Mlinotest, posl. št. 2. Zelenjavni trg	—	Samopostrežna PRESKRBA, posl. št. 16. Portorož —	Mesnica Emona Jestvina. Obala 53 —	Sadje in zelenjava PRESKRBA. Portorož —	Samopostrežna EMONA Jestvina. Lucija in mesnica —	Samopostrežna PRESKRBA Beli križ in mesnica —	SamopostrežnaNANOS. Strunjan
8. september 1985	—	SamopostrežnaNANOS. posl. št. 4 —	Mesnica KRAS Sežana. Zelenjavni trg —	Sadje in zelenjava DROGA. Zelenjavni trg	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 2 Portorož —	Samopostrežna PRESKRBA. Lucija in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Strunjan
15. september 1985	—	Samopostrežna PRESKRBA. Trg bratstva 1 —	Mesnica KRAS Sežana. Trg bratstva! —	Sadje in zelenjava DROGA. posl. št. 5. Trg bratstva	—	Samopostrežna PRESKRBA, posl. št. 14. Portorož —	Mesnica Emona Jestvina. Obala 53. Portorož —	Sadje in zelenjava PRESKRBA Portorož —	Samopostrežna NANOS. posl. št. 7. Lucija in mesnica Samopostrežna PRESKRBA. Beli križ in mesnica —	SamopostrežnaNANOS. Strunjan
22. september 1985	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. Tartinijev trg —	Mesnica KRAS Sežana. Zelenjavni trg —	Sadje in zelenjava Prinčič Dina. Alme Vivode !	—	Samopostrežna NANOS. posl. št. 2. Portorož Samopostrežna JESTVINA. Lucija in mesnica Samopostrežna NANOS. Beli križ in mesnica —	Samopostrežna NANOS. Strunian
29. september 1985	—	Samopostrežna NANOS. posl. 57. Zelenjavni trg —	Mesnica Emona Jestvina. Bolniška 1 —	Mlinotest posl. št. 2. Zelenjavni trsi	Samopostrežna PRESKRBA, posl. št. 16. Portorož —	Mesnica Emona Jestvina. Obala 53 —	Sadje in zelenjava PRESKRBA. Portorož Samopostrežna PRESKRBA. Lucija in mesnica Samopostrežna PRESKRBA. Beli križ in mesnica Samopostrežna NANOS. Strunjan

Dne !	12. 1985 sodežurnevs^ trgovine z živih najmanj od S.(M) do It. ure.
!/'< L
19. aph!a 1985 — §t 10
POPRAVEK
ODLOKA O DAVK!H OBČANOV V OBČtN! P!RAN Pr, pr.m.r,.-, .'Urnega he-ed,la odlok, o da-k,h ohk.no- , ohj.-[jenim odlokom o da-kih ohk.no- - občini Tiran (Uradne ohia-e št )W5) je -.goto- leno. da je pr,šlo do t.skarek.h napak, m e,cer	'
- - eetn, -ret, dragega odeta-ka Id. člena tega odloka je .a heecdo »prebtvajo« '/puščena beseda »na«;
pr-, - reti 57. člena tega odloka ee hcecda . ,n. pra-,lno glae,
»na«.
POPRAVEK
ODLOKA O PRORAČUNU OBČtNE P!RAN /A LETO !9M3
Pn pnmerjav ) 'zv trnega besedda odtoka o proračunu občtne Ptran /a !e!o ! 9M3 / objav !jcn.m beseditom odtoka o proračunu občine P.ran /a teto !9M3 (Uradne objave. št. M/M3) je ugotoUjeno. da je pr.što do t, skar^kih napak, tn sicer:
—	\ četrti atineji 2. čtena tega odtoka seštevtka »!4.2)9.000« pra
vitno gtasi »! 4.2! 9.900«;
—	v tret j' \ rsti drugega odstav ka 7 čtena tega odtoka je med bese dama »natog in« izpuščeno nastednje besedito: »po posamezntt' \ retati oziroma stopnjah zahtevnost' det tn natog«;
—	\ pet' \ rst. drugega odsta\ ka 7 čtena tega t^dtoka se beseda . od« pravitno gtasi »ob« :
—	\ BtLANU! SREDSTEV PRORAČUNA OB(tNE PtRAN /A LETO )9M3 se pod št tt. RA/POREDtTEV PRtHODKOV -ODttOt)K! 4tt števitka »220.020« pra\dno g!as< »222.020«.
URADNE OBJAVE
143
POPRAVEK ,
ODLOKA O UVEDB! MELtORAGtJSKEGA POSTOPKA !N RAB! KHETtJSKtH ZEMLJtŠČ NA MELtORACtJSKEM OB MOČJU JERNEJSKE DOLtNE
P" pume'javi izv trnega besedita tega odtoka / objavtjenitn besedt-tom (Uradne objave, št. M/M5) je ugotovtjeno. da je prišto do tiskarskih napak, iu sicer:
\ pen v rst' druge atinee 2. čtena tega odtoka se štev itka »2292« prav dno gtasi » !292«:
-	v drug' vrsti tretje atinee se števdka »!!3M9« pravitno gtasi
>!3M9«.	—______
POPRAVEK
SKLEPA O /AČASNtH UKREPtH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNt SK( PNOST! STROKOVNtH SLUŽB StS GOSPO DARSKtH DEJAVNOST!
t^rt primerjavt izvirnega besedita sktepao začasnih ukrepih družbenega varstva v Detovm skupnost' strokovnih stužb StS gospodarskih dejavnosti / objavtjcnim beseditom tega sktepa (Uradne objave, št. M5) je ugotovtjeno. da je prt objavi tega sktepa prišto do tiskarskih napak, tn sicer:
v osmt vrstt drugega odstavka točke !. sktepa se beseda »njego vm« prav dno gtasi »njihovim«;
-	v osmem odstavku obraztožitve sktepa se v prvi vrsti beseda »smo« pravdno gtasi »samo«;
v devetem odstavku obraztožitve sktepa se v prvi vrsti beseda »Prohtemt« prav dno gtasi »Programi«
OBČtNA POSTOJNA
Na podtagi 35. in 44. čtena Zakona o tinanciranju sptošnih družbenih potreb v družbcnopotitičmh skupnostih (Ur. tis! SRS. št 39/74), 9. čtena Zakona o knjigovodstvu (Ur. list SLRJ. št. 23/M!), uredbe o kontnem ptanu in bitanci za proračune družbenopolitičnih skupnosti (Ur. tist SLRJ. št. !0/M2). pravitnika o vsebini posameznih kontov v kontnem ptanu za proračune družbenopotitičnih skupnosti (Ur. tis! SLRJ. št. !2/M2 in 20/M2). pravitnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaktjučnega računa, o načinu pošitjanja periodičnega in zaktjučnega računa ter o podatkih in dokumentaciji, ki jih je treba postati skupaj s periodičnim obračunom in zaktjučnim računom za proračun družbenopotitičnih skupnosti (Ur. tis! SLRJ. št. )2/M2) in tOM. čtena Statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 2M. 3. t9M5 sprejeta
ODLOK
O POTRDtTV! ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA !N REZERVNEGA SKLADA OBČtNE POSTOJNA *
ZA LETO t9M4
!.
t. čten
Pofdi se zaktjučni račun o izvršitvi proračuna občine Postojna za teto )9M4. katerega sestavni de! je tudi zaktjučni račun rezervnega sktada proračunu.
2.	čten
Doseženi prihodki in odhodki po zaktjučnem računu za teto !9S4 so znašati:
!. Po proračunu:
—	prihodki:
—	odhodki:
—	iztočena sredstva, ki so večja od ocenjenih katkutativnih prihodkov (7. čten Družbenega dogovora)
—	raztika med prihodki in odhodki
!!. Rezervni sktad	\
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	čten
!. Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sktada v višini 7.32M. !0M,03 din se prenese kot prihodek za teto !9M5.
4.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 400- ! /H3-3	Predsednik
2M. marec !9M3	' r. VtUEM GARMUŠ
!43.323.03M,40 140.009.74!.63
3.463.M30.00
49.4M6.73
!3.!M7.!58.05 3 639.030.00 7.328. t0M.05
ZAKUUČN! RAČUN PRORAČUNA OBČtNE POSTOJNA ZA LETO !9M4
Vrsta prihodka	PRtHODK!	PLAN	!ZVR$!TEV	Št. gtav. namena	RAZPOR PRtH	PLAN			tZVRŠtTEV
! Davek na dohodek in davek iz OD	33. tOO (MM)	39.33 L6M7.30	0!	Dejavnost organov DPS	103.060.600	!04.342.547.30
2. Prom. davek, davek od prem. in na			02	Ljudska obramba	!.5! 0.000	t.360.000.00
prih. od premoženja	44.340.000	4!.M79.0!7.M0	03	Dejav nost DPO in društev	6.439.700	6.439 700.00
3. Takse	M.3(M).(M)0	M.233.696.30	04	Negospodarske investicije	L79M.400	t.M!9.393.30
4. Prih. po posebnih predpisih	! 2.200.000	! ! 04! ! 99.05	07	Kuttumo prosvetna dejav.	t.622.200	t.622! 74.00
3. Prihodki upr. org. in drugih prih.	M.2(M).000	M.7M7.532.00	08	Sociatno skrbstvo	M.! 76.200	M! 25.32!.00
6. Prih. od dr DPS	!2.M2M.200	! 3.649.905.) 3	09	Zdravstveno varstvo	200.(MM)	!Mt.570.(M)
7. Prenešena sredstva	—	—	to	Komunatna dejavnost	2.407.700	t.552.! !M.5"
*			! t	Dejavnost krajevnih skup.	!.9! L300	t.9!!.300.00
			t3	Odstoptjeni prihodki	! t .000.000	9.705.6 !0, ! 3
			!5	Gospdarske investicije	29.300	)9.0MM.30
			t7	Nerazpor. prihod in obvez.		
				iz prejšnjih te!	698. !00	4.2! !.4t t.23
			!M	Krediti, vezana in iztoč. sr.	2 ! !4.500	2.232.424.00
! 4( '.9QV2"0	t43.'23('3.s.4" SKUPAJ:t40.96M.200	!43.523.058.40
SKUPAJ:
144
URADNE OBJAVE
19. aprila 1985 — $!. 10
Na podlagi !. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS št. 27/72, 39/74 in !l/79) ter 168. člena Statuta občine Postojna, je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega deta in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Ur. objave št. 24/81 in 33/81) se v 2. členu navedene prometne vrednosti, ki so osnova za obdavčitev, spremenijo in se glasijo:
a) za kmetijska zemljišča:
Nad din za m*	Do din za m*	Din	%	Znaša davek
	40		12%	
40	60	4,80 +	17% od presežka nad	40 din
60	80	8,20 +	22% od presežka nad	60 din
80	100	12,60 +	27% od presežka nad	80 din
100	120	18,00 +	33% od presežka nad	100 din
120	140	24,60 +	39% od presežka nad	120 din
140		32,40 +	42% od presežka nad	140 din
b) za stavbna zemljišča
	100		14%	
100	150	14,00 +	20% od presežka nad	100 din
150	200	24.00 +	26% od presežka nad	150 din
200	250	37.00 +	32% od presežka nad	200 din
250	300	53.00 +	40% od presežka nad	250 din
300		73,00 +	48% od presežka nad	300 din
c) za gradbene objekte
	8.000		12%	
8.000	13.000	960 +	18% od.presežka nad	8.000 din
13.000	18.0000	1.860 +	24% od presežka nad	13.000 din
18.000	23.000	3.060 +	30% od presežka nad	18.000 din
23.000	28.000	4.560 +	36% od presežka nad	23.000 din
28.000		6.360 +	42% od presežka nad	28.000 din
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 421-2/79-4	Predsednik
Postojna, 28. marca 1985	1. r. OARMUŠ VILJEM
Na podlagi 11. in 167. člena statuta občine Postojna je Skupščina občine Postojna na skupni seji vseh treh zborov dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PODELITVI DOMICILA KOMANDI GORIŠKEGA VOJ NEGA PODROČJA
1.	člen
Skupščina občine Postojna podeljuje domicil Komand) goriškega vojnega področja.
2.	člen
Komandi gortškega vojnega področja se izročt domicilni trak z napisom "Skupščina občine Postojna, 23. april 1985« in domiolno listino.
3.	člen
Domicilno listino podpiše predsednik skupščine.
4.	člen
Besedilo listine se napiše v dveh izvodih, od katerih enega hrani Skupščina občine, drugega pa odbor domicilne enote.
5.	člen
Ta odlok začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 204-2/85	Predsednik
Postojna, 28. marca 1985	VILJEM GERMUŠ. I r.
Na podlag) drugega odstavka 40. člena zakona o razglasitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 5/80), tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13^74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 162. in 168. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBEN! CEN! STANOVANJ. POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ IN VREDNOSTI STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1985
1.	člen
Poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine HI. stopnje opremljenosti znaša 41.782 din.
2.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč za 111. stopnjo opremljenosti (skupina 2) znašajo za kv.m:
—	za individualno opremljenost 5,65 % od vrednosti kv. m koristne stanovanjske površine.
3.	člen
Osnova za izračun vrednosti stavbnega zemljišča se določi v odstotku, ki ne more biti manjši od 0,6% in ne večji od 1,2 % od poprečne gradbene cene stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini in sicer:
—	na območju mesta ali naselja mestnega značaja 0,8 % od kv.m,
—	na območju naselja, ki se ureja z grafično karto urbanističnega reda 0,7 % od kv. m,
—^ na ostalem območju 0,6% od kv. m.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj, poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Sežana za leto 1984 (Uradne objave, št. 75/84).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 38-13/80-3	Predsednik
Sežana, 28. marca 1985	TIHOMIR KOVAČIČ, l.r.
Na podlagi 161. in 214. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) in v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O SESTAVI KOMITEJA ZA URBANIZEM. GRADBENE. KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE OBClNE SEŽANA
19. aprila 1985 — st. 10
URADNE OBJAVE
145
1.	č!en
Komne za urbamzem. gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve sestavljajo predsednik komiteja in 12 članov, in sicer:
- predstavni SIS materialne proizvodnje občine Sežana
—	predstavnik OVS Primorske Koper
—	predstavnik SENC - TOZD Elektroprenos Divača
—	predstavni DO Elektro Primorske Koper — TOZD Elektro di-stnbuctja Sežana
—	predstavnik PTT Koper - TOZD za PTT promet Sežana
—	predstavni Kmetijske zemljiške skupnosti občine Sežana
—	predstavnik TOK Vinakras Sežana
predstavnik Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa Sežana
predstavnik poslovne skupnosti suhozemni termina! Sežana — predstavnik TOZD Projektivni biro SGP Kraški zidar Sežana. Dva člana imenuje Izvršni svet Skupščme občme Sežana.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 021-2/85	Predsednik
Sežana, 28. marca 1985	TIHOMIR KOVAClČ, l.r.
OBČtNA SEŽANA
Na podlagi družbenega dogovora o priznavalaninah udeležencev NOV in na podlagi 161. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonskih predpisih, družbenih odgovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznav alnina se lahko podeli samo osebam iz 1 člena tega odloka, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sežana.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziromado 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnosovobo-dilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. juhja 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13 oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja &as od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	Akovnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokoj-nmskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
4.	Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, kt ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnina je lahko:
—	stalna
—	občasna
—	enkratna
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NO'.' iz !., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljenjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena pa imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopi! v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13.10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15.5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam mma lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njegovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta, če je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Za uprav ičence iz L. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša najv išja stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
146
URADNE OBJAVE
19 aptita 1985 — št. 10
t() čten
Cc se s{ rementjo pogoji, na podtagt katerth je bito trdttrčeno n pra \ tet n \ tštni statne prtznat atnine. sc prtznat atntna zt iša. /niža ali ukine.
Mrcjcmkt. ki tptitajo na odločanje oprat tei tntištni prtznat atntne. 'e ugotat tjajo t začetku tsakega tela.
Spremembe t prejcmkth tn drugth okohščtnah. kt t p!tt ajtr na prat teo m t tšino statne prtznat atnine. sc upoštetajoodprtega dne nastednjega meseca, ko so bik ugotottjenc
! !. člen
Ne gkdc na določbe !() člena lega odtoka je uiitakc statne prt/na tatntne dotžan obteslttt občtnski rtpratnt organ pristojen /a zadete boreet NOV in tojaškth intatidot o t ^akt sprememb), kt bt t pittata na prat teo do priznat atntne in sicer t enem mcsceu po nastati spremembt.
( e prtstojni upratnt organ ugotrot. da je nekdo prejema! prtznat a! nino dtje. ko! je bit upratičen. ker ni prijati! sprememb, tahko tzterja neupratičeno izptačant znesek priznatatntne
!2 čkn
k^e sc z utctjattttijrr !ega odtoka ati spremenjenimi sociatno eko nomsktmt razmeramt uprat ičcnccm statna prt/nat atninatrbčutno zntža a!t uktie. tahko komtsija odtoča. da tzjemoma zadržt prt/natatnino t enakem a!t manjšem znesku, tudt t naprej, če bt tečje znižanje ati uktnt !et tmeta nega!itnc poskdice prt užttaku oztroma t okotjrt t katerem žiti.
!3 čten
Občasna ati enkratna prtznat atnina se ptr tetn odtoka tahko \ tzje mnth primerth dtrdett ttprat ičencettj narodnotr^tob^rdttne toji^e tn dru gth t ojn. če zaide jo t težje razmere zaradt botezni. nežgotte. smrti dru žmskega čtana. hujših etemetrtarnth nesreč att zaradt drugih okottščtn.
Občasna ati enkratna priznat atnina znaša najteč ! idodstotkot naj ntžje pokojnine.
Podetjetanje občasne ah enkratne prizna* atntne potem etenu nt od ' isno od pocojet iz b. čkna tega trdtoka.
t4. čten
Prat ieo do stabre prrznatatnine iz h. čtena oziroma prat teo do obča s:ie ah enkratne priznatatntne iz !3. čtena tega odtoka imajo tudt ožjt dt uztnskt čtant (z*tkonee. otrrtet. starši) padtth att umrtih btrrcet NO\ t/ 1 etena tega odk ka. če srt prtdohttuo nezmožnt prt predptsth o pokoj naisketn tn tntattdskem /atarotanju inče izpotnjujejodrugeprrgoje tz lega odtoka.
!3. čten
L z.tatec statue prt/natatutne in njthott ožji družmskt čtant (zako nee. otroet. starši) imajt' po tem odtoku /agotot tjeno zdratsttenotar stto t obsegu, kt je dotočeno po predpisth o zdratsttenem tarsttrt. čc nttnajo zagotottjenega zdratsttenega tarstta na drugt podtagi.
!b. čten
O prat iet in t išmt občtnske prtznat atntne odtoca komist ja za zadet e boreet tn tntahdot NO\ Skupščtnc občtne Sežana na podtagi dotočb tega odtoka.
O pratici do priznatatntne tz 4. točke 4. čtena tega odtoka odtoca kotntstja iz prt ega odstatka tega čtena potem, ko se predhodno t uprat nem postopku prt za to pristojnem obetnskem uprat nem organu na ptrdtagi i/t:da in mnenja prtstojne /dratntške komis) je ugotott. da gre za žrtet fašisttčnega nasttja z najmanj 20 rrdstotmr tntatidnostjo t smistu prtega odstatka 2. čtena zakona ocitdnth tntahdth tojne.
!7. čten
\ ptrstopktt za utetjattjanje prat te do p. iznat atntne se uporab tjajo dotochc zakona o spkršnetn uprat nem postopku
!S čten
P: "at atnine se podeljujejo po dtdtKitth tega odtoka na prošnjo pro.dcc att na predtog krajetne at' občtnske organ:zactjc zteze zdru zenj btrrcet NOV.
( e je prošnjo za prrdchtet prtznat atntne ttožt! prtrsiicc neposredno, je treba pred odtočttt ijo prukrbtit mnenje prtstojne organt/aetje zteze združenj boreet NOV
!9. čten
Prošnje tn predtogt za dodetitet prtznat atnine sc ttožt jo pri občin-
skem uprat nem organu pristojnem za zadete boreet NO\ intojaških
tntahdot. Odtočbo o ptrde!i!tt. spremembi att ukinittt prtznatatnine tzda po sktepu komist je za zadete boycct tn intatidot NOV Skupščine trbčine Sežana občinski uprat nt organ pristojen za zadet c boreet NOV tn tojaških intatidot.
/oper odtočbo. kt jo tzda občinski uprat nt organ iz prtega odstat ka tega čtena je možna pritožba na Repubtiški komite za borce in tojaške tntahdc Ljubtjana.
20.	čten
! tnančna sredstt a za priznat atnine po tem odtoku se zagotat tjajo na podtagi dogotorjenc porabe t tsakotetnem proračunu občine iz tastnih sredstet
2t. čten
/ dnem. ko začne tetjatt ta odtok preneha tetjatt odtok o družbent skrbt za udetcžence narodnoostoboditne tojne in drugih tojn ter za njthote družinske čtane Skupščine občine Sežana (Uradne objate. št. !7/79).
22. čten
fa odtok začne tetjati osmi dan po objati t Uradnth objatah. uporab! ja pa se trd !. t !9h5.
Štetdka: !Ot-2/K4-4 Sežana, dne 2S. marca !<JK$
Predsednik HHOMtR KOVA^tC. t.r.
Na podtagt b. čtena zakona o reterendumu tn drugih obttkah osebnega izjat!janja( k radnt tist SRS. št. 23/77) tn !b2. čtena statuta občine Sežana (k radne objate št. 23/K3) jc skupšetna občtne Sežana na sejt /bora združenega deta tn na sejt zbora krajctnth skupnostt dne 2M. marca !9K3 sprejeta
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O UVEDB! SA MOPR!SPE\ KA ZA SOHNANUtRANJE t/GRADNJE OBJEKTOV VODOVODA BRESTOVftA PRt KOMNU -LtPA—KOMEN-SEŽANA !N /A SOHNANCtRANJE KOMUNALNtH !N DRUGtH POTREB KRAJEVNtH SKUPNOST!
t čten
\ 3. atinet 3. čtena odtoka o utedbt samoprispetka za sofinan ctranje tzgradnje objektot todotoda Brestotica prt Komnu — Ltpa — Komen Sežana in za sofinanciranje komunatnih in drugth potreb krajetnth skupnosti (Uradne objate. štetdka 4/^!) se besedito > od ttgotot tjenega dohodka, zmanjšanega za dat ek od de jatnostt in prispet kot StS^ nadomesti z hesedttom trd trsebnega do-htrdka tn ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za prispetke tn datke.w
2.	čten
\ 4. čtenu trdtoka se spremenita 2. tn 3. ahnea tako. da se gtasita: " detatci indrttgt občani, katerth osebnt dohodek ne presega / zakonom dotočenega zajamčenega osehnexa dtdntdka;
- upokojenciodpokojnin. t^ t str ntžje t'J /nesi.a natnižje pokojnme za ptrtno pokojntnsko dobo. <
3.	čten
Ta trdtok začne tetjatt osmi dan po trbjatt \ k radnttt objatah
^tctttka:b!4 !/^4.)	Predsednik
Sežana. Jne IS marca !9S3	TtHOMtR KOVAČ!(. t.r.
19 aprita 1985 — $t 10
URADNE OBJAVE
147
Na podtagi 6., ! 5. in ! 7. čtena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni tist SRS, št. 33/79) in !62. č!cna statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega de!a in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O DOLOČ1TV! STOPNJE PRtSPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRIMORSKE PRED TOČO. K! GA PLAČUJEJO OZD
!. č!en
S tem odtokom se dotoča stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo Primorske, ki ga ptačujejo zavezanci — organizacije združenega deta, ki so registrirane za opravljanje kmettjske dejavnost), predetavo, dodetavo in promet s kmeijskimi produkti,gozdnogospodarske orgamzaci je združenega deta, tovske organizacije, organizacije združenih kmetov.
2.	čten
Zavezanci za prispevek od dohodka iz 1. čtena tega odtoka, ki niso skteniti samouprav nega sporazuma o temetjih piana ptačujejo prispevek iz dohodka: kmetijska proizvodnja 0,60 predetava, dodetava kmet. prod. 0,30 promet s kmet. pridetki OJ 5 gozdno gospodarske OZD 0,60 tovske organizacije 0,50
Organizacije združenega deta, ki ustvarjajo dohodek iz postovanja tudi z drugimi — nekmetijskimi proizvodi in storitvam), ptačujejo prispevek iz sorazmernega deta dohodka, ki izv ira iz proizvodnje, prede-tave, dodetave in prometa s kmetijskimi produkti. Osnova za izračun je doseženi dohodek iz pretektega teta.
3.	čten
Zbrana sredstva so dohodek Območne Samoupravne skupnosti Prtmorske za obrambo pred točo in so namenjena za pokrivanje mate-riatnih in tunkcionatnih stroškov tistega deta sistema obrambe pred točo. ki ga predstavtjajostretna mesta.	,
4.	čten
, f-i'. -).!'
Prispevek iz 2. čtena tega odtoka odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve.
5.	čten
Prtspevekpostopnjidotočeniv 2.č!enu tega odtoka se plaču je v tetu
t985.
6.	čten
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradmh objavah
§tevitka:92-t/72	Predsednik
Sežana, 28. marca t985	TtHOMtR KOVAČtČ
KRAJEVNA SKUPNOST LOKEV
Na podtagi 2. čtena zakona o samoprispevku (L radnt tisf SRS. št. 3/73 in 17/73) inodtočitvedetovnihtjudi tn občanov Krajev ne skupnosti Lokev na referendumu dne 24. 2. !985 je sv er Krajevne skupnosti Lokev na seji dne 25. marca t985 sprejet
SKLEP
3.	čten
Zbrana sredstva so dohodek območne Samoupravne skupnosti Primorske za obrambo pred točo in so namenjena za pokriv anje materiat-nih in funkcionatnth stroškov tistega deta sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo stretna mesta.
4.	čten
Prispevek po stopnji dotočen v 2. čtenu tega odtoka se ptačuje po trimesečjih. Prvi obrok zapade t. 3. 1985.
5.	čten	.	. ,
Ta odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
- / „ / : '
Števitka: 92-1/72	Predsednik
Sežana, dne 28. marca 1985	TtHOMtR KOVAČtČ. t.r.
Na podtagi t6. čtena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni tist SRS, št. 33/79) in !62. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/83) je skupščma občtne Sežana na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca !985 sprejeta
ODLOK
O DOLOČtTV! STOPNJE PRtSPEVKA ZA tZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRtMORSKE PRED TOČO
S tem odtokom se dotoča stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe Primorske pred točo, ki ga ptačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju.
2.	čten
Zavézhnd /Udavek od dohodka <z kmetijske dejavnosti ptačujejo prispdA:k^p(^t<%p&p 6.$*'' od* katastrskega dohodka.
1.
Za krajevno skupnost Lokev, ki obsega vast Lokev n Pretožc pri Lokvi se uvede samoprispevek v denarju in dc!u /a solinanctranje:
—	širitve in urejanje potiskih in gozdnih pon
—	ureditev pokopatišča v Lokvi
—	asfattiranje ceste Lokev — Sežana
—	ureditev Kutturnega doma in okotice
—	ureditev avtobusnega postajatišča
—	ureditev vaških vodnjakov v Lokvi in Pretožah pri Lokvi
—	uredttev otroškega vrtca v Lokvi
. 2.
Samoprispevek se uvede *zà dobo5 tet od t. 5. t§85 do 30. 4. t990.
- , n !)'. *	:	' ' **
)'<'	*-	3.	' '
Zavezanci za samoprispevek so detovm tjudje in občani, ki imajo statno prebivatišče v Lokvi in Pretožah pri Lokvi in ga ptačujejo:
—	od osebnih dohodkov in nadomestit, ki presegajo najnižj) znesek osebnega dohodka, ki zagotavlja materiatno in sociatno varnost detav -cev dotočenega z zakonom, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka, po stopnji 1,5%
—	od pokojnin, ki presegajo znesek najnižje pokojnine za potno pokojninsko dobo, po stopnji U$ %
—	občani, ki so zavezanci dav ka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov, od odmere osnove, po stopnji 5%
—	od dohodka samostojnega opravtjanja obrtnih in drugih.gospo-darskih dejavnosti, pokticnih dejavnost) in avtorskih pravic od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka zmanjšanega za prispevke in davke, po stopnji t,5 %
Samoprispevek v detu znaša !() detovnih ur na ieto na posameznega zavezanca, potetnem programu, k) ga sprejme s\ct Krajev ne skupnosti Lokev. Zav e anec, ki se ne udeteži deta. ptača tetos 3t)() dm na detov no uro.
Svet krajev ne skupnosti Lokev se poobtasti. da v nastednjih letih dotoči nov o denarno v rednost, v sktadu z ugotov tjeno stopnjo gibanja cen v pretektem tetu. ugotov tjeno po podatkih zavoda SRS za statisttko.
<*- . ,
Samoprispevek v denarju se ne ptačuje pd prejemkov :z sooatno-varstvenih pomoči, od invatidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipendije učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih preje-
URADNE OBJAVE
majo študenti in učenci na proizvodnem de!u oziroma na detovni praksi.
Plačila samoprispevka so oproščeni:
zavezanci, katerih osebni dohodek ne presega zneska osebnega dohodka, ki zagotavlja materiaino in socialno varnost celavca določenega z zakonom.
— zavezane od pokojnin, ki ne presegajo zneska najnižje pokojnine za po!no pokojnmsko dobo.
Samoprispevka v de!u so oproščent:
Noseče žene in matere, ki imajo otroke do 7 !et, občani, ki so zaradi bolezni in invalidnosti nesposobni za delo. otroci do 15. leta starosti, ter moški, stari nad 60 let in ženske, stare nad 55 let.
. 5.
Samoprispevek zavezancev prve in druge alinee 3. točke tega sklepa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu osebnih dohodkov, nadomestd in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev določenih v tretji in četrti alme) 3. točke tega sklepa obračunava, odteguje in nakazuje uprava za družbene prt hodke občine Sežana.
6.
Samoprispevek se plačuje na posebni zbirni račun krajevnih samo-pttspcvkov.
7.
Dela določena v 1. točk) tega sklepa morajo biti izvršena do konca leta 1990.
S.
Za zbiranje samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Lokev, ki izvaja tud) nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispev kom.
9.
Za izvršitev del, določenih v 1. točki tega sklepa, je odgovoren svet krajevne skupnosti Lokev. Svet Krajevne skupnosti Lokev imenuje posebni odbor za izvedbo del.
10.
Od zavezancev , ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku. se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
H.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme svet krajevne skupnosti.
12.
la sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik sveta
Lokev, 25. marca 1985	DUŠAN BAN, l.r.
POROČILO
o izidu glasov anja na referendumu za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje izvedbe komunalnih del dne 24. 2. 1985
1
Na glasovalnih mestih v Lokvi in Preložah pri Lokvi glasuje 650 glasovalcev.
ZA je glasovalo 525 glasovalcev.
PROT! je glasovalo 87 glasovalcev.
Neveljavnih glasovnic je bilo 7.
2.
Po navedenem izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je glasovalo od 650 upravičenih glasovalcev 619 oz. 95,24%.
19. aprila 1985 — Št. 10
3.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja. da je glasovala večina v glasovalni imenik vpisanih glasovalcev iz Lokve in Prelož pri Lokvi.
Večina glasovalcev se je izrekla ZA uvedbo samoprispevka
Lokev, 5. aprila 1985	Predsednik volilne komisije
ŽNIDARŠIČ MIRJAN, l.r. Clan: PR1HAVEC DUŠAN. l.r. Clan: MAVER DOLORES, l.r.
OBALNA SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO KOPER
Skupščina Obalne samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Koper je na podlagi 9. točke 14. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) in 12. člena Statuta Obalne samouprav ne interesne skupnosti za vodno oskrbo Koper, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 20. marca, 1985. sprejela
PRAVILNIK
O POGOJIH ZA DOBAVO IN ODJEM VODE IZ SISTEMA RIŽANSKEGA VODOVODA KOPER
Pravtlnik vsebuje naslednja poglavja:
I.	POGOJI
II.	VODOVODNI SISTEM
11! DOBAVITELJ VODE
IV ODJEMALCI VODE
V.	PRIKLJUČEK NA VODOVODNI SISTEM
VI.	VODOMERI
VH. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PORABLJENE VODE
Vlil. OBVEZNOST! DOBAVITELJA
IX.	OBVEZNOST! ODJEMALCA
X.	PREKINITEV DOBAVE VODE
XI IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE Z VODO
XII. HIDRANT!
XII! KONČNE DOLOČBE
1.	POGOJ!
1.	člen
Pravilnik o pogojih za dobavo in odjem vode iz sistema Rtžanskega vodovoda Koper (v nadaljevanju: pogoji) ureja odnose med delovno organizacijo Rižanski vodovod Koper (v nadaljevanju: dobavttelj). ki upravlja z vodovodnim ststemom Rižanskega vodovoda (v nadaljevanju: vodovodni sistem) in odjemalci vode tako, da se dobava in odjem vode odvija v obojestransko in splošno družbeno kortst.
H. VODOVODNI SITEM
2.	člen
Vodovodni sistem je sestavljen iz vodnih virov, magistralnega, primarnega in sekundarnega omrežja in naprav ter priključkov s katerim) se odjemalci priključijo na vodovodni ststem. Priključki se izvajajo le na sekundarnem omrežju.
111.	DOBAVITELJ VODE
3.	člen
Glavna dejavnost dobavitelja je proizvodnja in distribucija vode. ki je posebnega družbenega pomena.
Družbeni interes in vpliv na delo in poslovanje dobavitelja se zagotavlja preko Obalne samouprav ne interesne skupnosti za v odno oskrbo Koper, preko delavskega sveta dobav itelja, ki ga sestav ljajo poleg delegatov delavcev tudi delegati uporabnikov in predstavniki družbeno-polittčne skupnosti, s predpisi in ukrepi organov družbenopolitične skupnosti in s temi pogoji.
19. aprita 1985 — Št. 10
!V. ODJEMALC! VODE
4.	č!en
Odjematec vode je fizična ati pravna oseba, ki preko priktjučka odjema vodo iz vodovodnega sistema na način dotočen s temi pogoji.
Odjematčeva vodovodna napetjava mora ustrezati zahtevam tehnič-no-sanitarnih predpisov.
P PRtKLJUČEK NA VODOVODNt StSTEM
5.	čten
Dobava vode iz vodovodnega sistema se odvija preko priktjučka, k. ga sestav!jajo:
—	pnktjučni sktop na sekundarno omrežje,
—	dovodna cev,
—	venti! pred vodomerom,
—	vodomer.
V<nti! po vodomeru in jašek za vodomer sta de! odjematčeve vodovodne napetjave.
Meja med priktjučkom in odjematčevo vodovodno napetjavo je spoj med vodomerom in ventitom po \odomeru. Stroški popravita okvar in škode, ki nastane zaradi iztiva vode pred to mejo, to je na prtktjučku oziroma vodovodnem sistemu, bremenijo dobavitetja. Stroški popravita okvar in škode, ki nastane zaradi iztiva vode po tej meji, to je na odjematčevi vodo\odni nape!ja\i. bremenijo odjematca.
6.	čten
Pravico do priktjučka pridobi odjematec s pozitivnim sogtasjem o možnosti dobave vode, ki ga izda dobavitetj na zahtevo odjematca po postopku in pod pogoji, ki jih dotoča tehnični pravitnik.
Pred izvedbo priktjučka mora odjematec podpisati izjavo, da sprejema te pogoje. S tem odjematec tudi brezptačno odstopi priktjuček v upravljanje dobavitetju.
Priktjuček se izvede za vsako nepremičnino posebej z upoštevanjem vetikosti in narave odjema vode na način, ki je dotočen s tehničnim pravitnikom.
Lokacijo priktjučka dotoči dobavitetj.
7.	čten
Montažo priktjučka, ventita po vodomeru in izgradnjo jaška za vodomer izvaja izktjučno dobavitetj na stroške odjematca.
Vsa vzdrievatna deta in morebitna popravita na priktjučku in ventitu po vodomeru opravtja izktjučno dobavitetj.
Stroški vzdrževanja in popravita ventita po vodomeru in jaška za vodomer bremenijo odjematca. Jašek za vodomer vzdržuje odjematec.
8.	čten
V primeru, da odjematec zahteva povečanje ati drugo spremembo priktjučka oziroma vodomera nosi vse stroške zahtevane preureditve.
9.	čten
Za dejavnost, ki traja samo dotočen čas se tahko dobav tja voda tudi preko začasnega priktjučka na način in pod pogoji, ki jih dotoča tehnični pravitnik.
tO. čten
\ Wepremičnini, ki teži višje kot jo doseže voda iz vodovodnega sistema se tahko izjemoma odjema vodo tudi z uporabo hidroforja na podtagi pismenega sogtasja dobav itetja in pod pogoji, ki jih dotoča tehnični pravitnik. Hidrofor je det odjematčeve vodovodne napetjave.
11.	čten
Odjematec, ki v stanovanjski hiši uporabtja vodo tudi v pridobitne namene mora imeti za to usporabo točen priktjuček oziroma točen vodomer.
V primeru, da odjematec ne naroči izvedbe točenega priktjučka oziorma vodomera, se obračuna vsa porabtjena voda po ceni, ki vetja za uporabo v pridobitne namene.
VI. VODOMERt
12.	čten
Porabo vode merimo z vodomerom.
Gtede na način vgradnje točimo gtasevne, odštevatne in pomožne vodomere.
Vodomeri morajo ustrezati predpisom in tehničnemu pravitniku ter biti žigosani s strani Zveznega zavoda za mere in ptemenite kovine.
URADNE OBJAVE	149
Dobavitetj skrbi za predptsano zamenjavo, kontroto, umerjanje m žigosanje gtavnih in odštevatnih vodomerov.
!3. čten
Če odjematec dvomi v pravitno detovanjegtavnegaatiodštevatnega vodomera, tahko ptsmeno zahteva kontroto točnosti. Vodomer se preizkusi na kontrotnem instrumentu dobav itetja v prtsotnosti odje matca. tzid preizkusa je obv ezen za dobav itetja in odjematca ter jc pod taga za morebttno korekturo obračuna porabtjene vode.
Strošk! kontrote točnost) vodomera bremenijo dobav itetja, če jc vo domer registrira! porabo nad predptsano dopustno mejo v škodo odjematca m odjematec, če je vodomer registrira! porabo vode v do pustnih mejah ati v škodo dobav netja nad dopustno mejo.
!4. čten
Odjematcu vode, ki trna nepremičnino oddatjeno od sekundarnega omrežja, vmes pa je odjematec z gtavnim vodomerom, tahko dobav tetj, na podtagt pismenega pristanka vmesnega odjematca izvede prik tjuček z odštevatnim vodomerom
Odjematec vode z odštevatnim vodomerom sc mora na tastne stroške priktjučiti direktno na sekundarno omrežje takoj, ko je to zgtaje no.
Do odjematca z odštevatnim vodomerom dobavitetj ne prevzame odgovornosti za prekinitev dobave vode, ki jo povzroči vmesni odjematec.
t5. čten
Vodomeri, ki so vgrajeni v večstanov anjski hiši za posamezno stano vanje ati postovni prostor na mestu in na način, ki ga dotoči dobav ite!; so pomožni vodomeri.
Pomožnih vodomerov dobavitetj ne prevzame v upravljanje. Vzd) ževanje, popravljanje, umerjanje m zamenjavo pomožnth vodomerov opravtja dobavitetj te po naročitu in na stroške odjematca.
Vtt. OBRAČUNAVANJE !N PLAČEVANJE PORABLJENE VODE
16.	čten
Obračun porabtjene vode oprav t dobavitetj na podtag) periodičnega odčitavanja vodomerov.
Ceno vode potrjuje pristojni organ m se uporabtja od prv ega nasted njega odčitka.
17.	čten
V	večstanovanjski hiši kjer so vgrajeni pomožni v odomeri dobav itetj odčita porabo vode po pomožnih vodomerih in tzda točene račune.
Raztika med seštev kom porabtjene vode po pomožrih vodomerih in gtav nem vodomeru se razdeti na enake dete vsem odjematcem v stano vanjski hiši.
V	primeru, da skupnost stanovatcev ne sprejme takega načina obra čunavanja porabtjene vode, dobavitetj odčita in izda račun h za gtav ru vodomer.
18.	čten
Odjematci so dotžni prejete račune za porabtjeno vodo poravnati v cetoti v 8. dneh. če ni s predpisom drugače dotočeno.
Z odjematci uporabniki družbenih sredstev se sktene posebna po godba o načinu obračuna in ptačita porabtjene vode.
Odjematec tahko pismeno ugovarja pri dobav itetju obračun vode v ptačitnem roku. kar pa ne zadrži ptačita.
19.	čten
Odjematcu. ki porabi manj kot 5 m^ vode v enem obračunskem ob dobju, dobavitetj zaračuna znesek v višini vrednosti 5 m^ vode za po kritje minimatnih stroškov, ki jih ima za vzdrževanje priktjučka, odči tavanje in obračunavanje porabtjene vode.
20.	čten
V	primeru okvare vodomera, ko ni mogoče ugotov iti dejanske po rabe vode, dobavitetj upošteva pri obračunu kotičino porabtjene vode v prejšnjem obdobju.
150
URADNE OBJAVE
19 apnta 1985 — Št. 10
21.	čten
\ sečstanosanjskt hiši, kjer ntso s'graj^n^&impi^t jodomgd^jn s primer it :z3.od^taska 17. člena skupnost stan^ak^ pAomasri^ebo. ki sprejema in ptačuje račune /a porabtjeno s odo odčitano po gtas nem sodomeru.
V!!!. OBVEZNOST! DOBAVITELJA
22.	č!en
Dobas ttetj trna ztasti nas!ednje obsežnosti:
!. da s sktadu s predptsi dobas !ja odjemakem kemično m bakterio-!oško primerno sodo.
2.	da redno dobas!ja sodo razen s prtmeru oksar, neod!ož!jisih szdržesatnth tn ekonstruketjskih de! na sodosodnem sistemu ter s primeru pomanjkanja s ode zaradi se!ikc porabe in nezadostne zmogtjiso-sti sodosodnega srtema.
3.	da s prtmeru prekinits e dobas e s ode zaradi nepredsidenih oksar obseščit odjematce o narast oksare in o predsidenem trajanju prekint-tse dobas e sode.
4.	Ja s prtmeru predsidenih szdržesatnth in rekonstrukcijskih de! predhodno obsesti odjema!ce o prektnitst dobas e sode preko sredstes jasnega obeščanja.
3.	da na !astne stroške opras!ja redna szdriesatna de!a na odjema! češem prtk!jučku razen s prtmerih. ko sc ugotost. da je oksara nasta!a kot postedtea pomanjktjisega de!osanja odjema!čese sodosodne na-pe!jase. nezadostne zaščtte prik!jučka proti poškodbam in zmrzosanju <n po krisdt odjematea.
b. da preizkusi s odomer na ptsmeno zahtes oodjema!ca kot je to do-!očenos !3. čknu.
7. da odstrant s odomer s S. dneh po prejemu odjematčese ptsmene zahtese za začasno a!t trajno prektnttes dobase sode.
h. da s'dè'ta s odomer s dneh po prejemu prijaš e o sprememb) !astntka. upras!ja!ca a!t uporabntka ncpretntčnine.
9 d;t^!gotas!ju m^ižnostt za dobas o sode s priktjučitstjo na sekttn-darno omrežje trt tzdajo stigtasja o možnosti sodne oskrbe.
!(). da obsešča odjemake s j^omožntmi s Pomeri o morebttnih pomati jk!jisostih sodometos.
!!. dj s tzredni!t razmerah sodne oskrbe obsešča odjematce o ukrepih tz !!. pogtasja.
Dobas <te!j ni dotz.tn posrnttt odjemakem nobene škode, kt bt na staia zaradt prektnttse a!: omejttse dobase sode tz 2. točke prejšnjega
odstas ka.
i\. OBVEZNOST! ODJEMALCA
23.	čkn
Odjemake sode trna z!asti nastednje obseznostt:
! da omogoča dobastte!ju odčttasanje sodomera.
2	da szdržuje tn čtstt stsdomernt jašek ter zasaruje prtk!jučck pred poškodbam: tn zmrzosanjem.
3	da szdržuje !astno sodosodno nape!jaso. pregkduje s sa iz!tsna mesta tn sečkrat mesečno primerja porabo sode s stanjem na sodome ru.
4.	da poras nas a dobas ite!jn stroške za popraš t!o prtk!jučka. kt niso redna szdržesa!na de!a.
3.	da s !astni sodosodnt napetjas t uporab!ja tzk!jučno sodo tz sodo sodnega sistema dobastte!ja.
b. da dobas tte!ju takoj sporočt s sako oksaro na priktjučku.
7.	da na pod!agi ptsmene zahtese doso!t dobasite!ju pregkd !astne sodosodne nape!jase in odprasi na njej ugotos!jene pomanjk!jisostt.
b. da obsešča dobas ite!ja o sprememb) !astnika. upras !ja!ca ah uporabntka nepremičnine tn o spremembi namembnosti odjem sode.
9. da p!ačuje porabtjeno sodo kot je to določeno s 7. pog!as ju teh pogojes.
UL da ob minttna!nt porabt sode p!ačuje prtspesek. kt je dotočen s !#. č!enu.
!!. da s tzrednih razmerah sodne oskrbe s arču je z s odo in se ras na po nasodt!ih dobasite)ja.
Odjemake ne sme uporab!jati zapečatenega sentita pred sodome-rom. razen s nujnth prtmerth. ko je sentt! po sodomeru poksarjen. Od-stranttes pečata uporabo sentita pred sodomerom mora sporočiti dobas ite!ju s roku 24. ur tn porasnatt stroške za ponosno pečatenje sentita dobas itetju.
C Remake ne sme odstranttt pečata na sodomeru ati tzdajatt drugih
posegos na sodomeru	^
Odjematec ne sme razširjati tastne sodosodne napetjase razen s
primerih, ko mn to pismeno dosoti dobasitetj.
j ! t' -
X PREKtNtTEV DOBAVE VODE
24.	čkn
Dobas ttetj prekine dobas o sode:
t. če odjematec pismeno odpose odjem sode.
2.	če stanje odjematčese sodosodne napetjase ogroža ksahteto sode s sodosodnem sistemu ah ostra nemoteno dobas o sode drugim odjemakem.
3.	če odjematec uporabtja s tastnt s odos odnt napetjas t poteg s ode tz sodosodnega sistema ìudi sodo tz drugih s tros.
4.	če je prostor, kjer je s grajen s odomer nedostopen, zasut ati za-nemarjan in odjematec tudi po opomtnu dobas itetja pomanjktjisostt ne odpras t.
5 če odjematec ne ptača. računa za porabtjeno sodo s določenem roku p& priporočeno postanem opominu.
b. če s prtmerih tz 2 t .čknantdotočena oseba, kt ptačuje porabtjeno sodo.
7. če odjematec onemogoči dobas itetju odčttasanje ah zamenjaso sodomera.
5.	če odjematec onemogoči dobasttetju pregkd tastne sodosodne napetjase.
9. če odjemake odstrant pečat na s odomeru ah tzs ršt drugt nedos o-tjeni poseg na priktjučku.
!(t. če odjematec brez sogtasja dobas itetja razštrt tastno napetjaso ah dosiih'dt ugt osebt priktjučites na tastno napetjas o.
! ! . če odjematec t/sede priktjuček na sodosodni ststem brez sogtasja dobas ttetja.
!2. če odjematec ne upoštesa ukrepos o sarčesanju z sodo s pri meru izrednih razmer sodne oskrbe.
Dobasa sode je prektnjenadokter nt odj rastjen szrok prektnttse /a ponosno prtktjučttes na sodosodni s.stem mtira odjematec ptačatt stroške prektnttse dobase tn ponosne prtktjucttse. k. jih dotočt dobas t tetj.
\t. !/REDNE RA/MERE !N VAR( E\ ANJE / \ODO 23. čten
\ prttneru zmanjšanth tnožnosit doba\c sode zaradi premajhne izdatnost) sodu \ tos. settke porabe tn nezadostne zmogtjtsostt sodosodnega sistem; ah motenj s detosanju sodosodnega ststema tahko odjemakt uporabijo sodo k za osnosne žis tjenjske tn proizsodne psi-trebe ter požarno samost.
-	2b. čkn
Razmere tz prejšnjega čtena ugotastja dobas ttetj. kt s takih razmerah ukrepa tn dobas tja sodo s sktadu z načrtom potrjenim po prtstoj-netn organu.
X!t. HtDRANTt
27 ten
Htdrantt s sodosodnem stsemu so namenjent predssem požarni sar-nosti. zato morajo bitt sedno dostopnt tn s brezhtbnem stanju.
2K. čten
Brez predhodnega dosotjenja dobas itetja sc smejo uporabtjati hidrant! k za gašenje požara ati za odstranjesanje poskdtcckmentarnth nesreč. V takth prtmerth mora odjematec s treh dneh sporočtti dobas t-tetju kraj tn čas odjema ter morebitne pomanjktjisosti.
29 -ten
Odjem sode iz htdrantos s druge namene (zatisanje. pranje utic. presoz sode. gradbena deta. jasne prtredttse tpd.) je dosotjen te spre-dhodnim sogtasjem dobas itetja. Odjematec mora s ta namen naročit! pri dobas itetju izs cdbo htdrantnega priktjučka z s odomerom s sktadu s tehničnim prasitnikom.
19. apnta 1985 — §t. 10
URADNE OBJAVE
30. čten
Uporabnik hidranta mora pust,ti hidrant po odjemu v brc/hibnem stanju. V nasprotnem primeru odgovarja za pos!edice in stroške, ki zaradi tega nastanejo.
X!!! KONČNE DOLOČBE
31 . čten
Z uvetjavitvijo teh pogojev prenehajo vetjati Pogoji /a dv^bavo in odjem vode iz Rižanskega vodovoda Koper tz !eta t973.
32.	eten
Ti pogoji se uporab!jajo za že sk!enjena in za bodoča dobavna razmerja.
33.	člen
Dobavitetj izda v skladu s tehničnimi predpis) in temi pogoji tchntčm pravitnik v šestih mesecih po uvetjavitvi teh pogojev.
34.	čten
Pogoji začnejo vetjat) osm) dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik skupščine:
MAKS VEZOVNtK. !. r.
151
Na p*)d!ugt !0 čtena satnouprav nega sporazuma o zdr užev an ju sred štev v sktadu skupnth rezerv občtne Koper )e skupščtna sklada skupnih rezerv občtne Kopet na sejt 2S. tebruarja !9S3 \prejeta nastednji
SKLEP
!
Stanja za tthračun ^vezmistt za združevanje sredstev rezov orgatu zacij združenega dela v sktad skupnth rezerv občtne Koper po zakttuc nem računu za leto !9K4 znaša ! 'ž.
v
Ta sk!ep vetja takoj.
^tcv)tka:4(Mt-4/H3	Predsednik
Koper. 2M. tebruarja !9s3	skupščine sktada
ALOJ/ PO^AR. !. r
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČtNE PtRAN
Na podtagi !7. čtena statuta Samoupravne stanovanjske skupnost) občine Piran ter v sktadu s Samouprav nim sporazumom o uresničevanju soeiatno-v arst v enih prav ic v SRS ( Ur. t. SRS. št. 26/K4 ) je zbor uporabnikov skupščine Samouprav ne stanovanjske skupnost) občtne Piran na svoji sej^dne !!. aprita !9H5 sprejet
SKLEP
V Prt togi Prav itnika o detni nadomestitv i stanarin občine Ptran. ki je bit objavtjen v Uradnth objavah št. 7 z dne !2. 3. t9H3. sc dosedanja !c-stvica črta in vnese nova. ki gtasi:
Tip družine
Znosna stanarina izražena v % od dohodka družme
t. enčtan
2.	dva čtana
3.	trije čtani
4.	štirje čtani 3. pet čtanov
6.	šest čtanov
7.	sedem in več čtanov
6.K
h.O
4.6
4.0
3.2 3.!
2.3
!!<:( '
2.
Z dnem uvetjavitve tega sktepa. preneha vetjati sktep. objav tjen v Uradnih objavah št. 27 z dne 23. !2. !9K3
3.
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: t2-4!/S5 Piran: t !. aprita !9H5
Predsednik zbora uporabnikov FRANKO FtCUR. t. r