Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 lir; za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecclie Sey- 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefranldrara _ pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“.
¥ Trstu, dne 2. julija 1920
DELO
Geslo današnjega prolefcarijata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoe sovjetski ljudovladil
OMSmO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto 1. - Štev. 20.
Heary Barbusse:
Obtožujemo...!
Obtožujem.../ S tem krakom je napadel leta 1898 poštenjak strašne družalbnefsile, ki so se združile, da onečastijo nedolžnega moža in ga ubijejo.
S tem krikom se dvigajo danes poštenjaki iz globine svoje vesti »oper mednarodno reakcijo, ki se je zbrala, za svoje ogabne razredne interese, za blagor svojih starih, barbarskih privilegijev, da one-
IZ SOVJETSKE KOSIJE
Kako je v resnici' danes v Rusiji? — Evo, to je vprašanje, ki ga vedno in vedfio ponavljajo gobove osebe in gotovi listi, ki najzaneslivejšim poročilom nočejo verjeti, ker ne marajo venj-eti, ker jih resnica bode v oči.
Dcibro, danes prinašamo besede dr. Smeraia, češkega/ poslanca, ki j« bival te dni v Rusiji in se je vrnil v Prago. Smeral pravi med drugim: »V Rusiji sesn imel prost vstop, kamorkoli sem le krenil. Bil
časti m >t»bijije z gladom veliko rusko ljudovlado, ki | sem povsod, videl in opazoval sem reči, kakor so v ie zakrivila veliki wvm» <$ro>i Iro <m \o	c*/.™	Tesr]ici. Govorim iz lastne izkušnje. Moja opazovanja
so bila često nepričakov-aaia. Da proučiim upravni mehanizem sovjetskega vladnega sistema, dal sem se tudi aretirati. Nisem fantast, temveč pozitiven človek. Proučil sem Rusijo v vseh pogledih. Moja opazovanja, ki jih bom v kratkem objavil, bosta lahko tudi kontrolirala dva češka učenjaka, Ivan Aibraichit in Emi.l Vajtaiuer, ki se še danes mudita v Rusiji. In na' podlagi vsega tega rečem enostavno Zdi se mi, da sem bival v čisto novem, čisto drugačnem svetn; jaz sam sem se Trnil iz Rusije kot povsem spremenjen človek.«
Kdor še ne verjame, presto miu, da napravi isti poskus- kakor dr. Smeral. Zdi se nam pa, da za take poskuse naši kapitalisti' niso posebno vneti.
je zakrivila veliki svoj greh, ko si je udejstvrla svoj sen osvobojen ja.
*
Obtožujemo voditelje Francije, Anglije, Amerike, da so započeli ostudno gonijo obrekovanja zoper boljševizem, da morejo nekaznovani dovršiti poslednji protisocijalistični in nečloveški naklep s krvjo in zlatom še zasužnjenih narodov, da so z najgršimi in najbolj samovoljnimi sredstvi preprečili, da bi se razširila reisnica, da so popačili in potvorili dejstva (pravtaiko- kakor zoper Dreyfusa ali CaiUauxa) da so zastrupili javno mnenje, da so končno prisilili ljudske množice, da so se dvignile zoper svojo lastno stvar, da so nalagali narode, ,petem jih pa azdaii.
•
Obtožujemo mednarodni konzorcij imperialistov, militaristov in mešetarjev, da so n*a sramoten način, s pomočjo kupljivega glasu velikih listov predočili neokrnjeno socijalistično 'ustavo kot vlado nereda. Temeljni zakon ruske sovjetske republike obstoja kljub vsemu, in danes ga vsak lahko čila. Temelji na enakosti in zakonu dela; ustanavlja celokupnost ruskih delavcem in ji zagotavlja neposredno oblast. Proglaša mednarodnost proletarijat a. Kakršnakoli so svobodna nagnjenja posameznika, priznati mora mo vsi, da njeni bistveni temelji niso nasprotni ra z-umu in pratvičnosti, temveč da se očem najrazuim nejših in najbolj poštenih ljudi zde edini, ki 'bi za vselej mogli odstraniti obe bremeni, ki so jih teorije blaznosti doslej nalagale človeškemu rodu: izsesavanje ljudskih množic in vojno.
In ravno zato, zavoljo idealistične in praktične resnice in idejnega izžarevanja boljševizma in ne zaradi diktatoričnih ukrepov, — začasnih in opravičen/h posledic vsake stvariteljske revolucije, —• ki so jih ukrenili ljudski komisarji in ne zavoljo neredov, o katerih aliiiranci predobro vedo, da ševiki niso odgovorni zanje, so naši gospodarji naši sovražniki sklenili uničenje in smrt Rusije.
Medtem, ko se načelnik ruske misije Krasin še vedno mudi v Londonu, je sklenila Češko - Slovenska, da zapoone z Rusijo pogajanja za zopetno ustanovi te v trgovinskih zvez.
Blokada, krog Rusije — zdi se — da se krha in maja. Iz Moskve prih ara brzojavka, ki naznanja, da je že drugi vlak sestavljen iz 50 vozov dospel Esfcnnjo s poljedelskimi stroji im 30 vozov papirja vse namenjeno Rusiji.
Obtožujemo aliira/noe, da so .potvorili' resnico o tem, kar se tiče zadržanja Rusov v trenotku Brest-Litiovskega mirovnega sklepa. Rusi so predlagali popolnoma demokratičen mir, brez vsake zahrbtne misli. Alii-raoci so se uprli temu predlogu: priznati bi bali morali sVoje vojne cilje, ti pa so bili aoek-sjjjonifitičm in taki, da jih ni bilo možno priznati. Niso bili tedaj Rusi, temveč diktatorji Francije in Anglije, ki so v teh in drugih okoliščinah izdali ®tvar narodov in miru, ki so podaljšali vojno' in de-timirali narodne armade; prav taki so oni, ki so okrvavili rusko revolucijo s svojim divjim, intoresi-ranim odporom in s svetohlinsko pomočjo, ki so jo brez pre&t&nka prinačali vsem sovražnikom revolucije; prav taki so eni, ki so s sistematično orga-zacijo pogromov uničevanj^; in gladu dovedli Rusijo v dobo katastrofe, katero so pa razglasili za posledico sovjetskega režima.
•
Obtožujemo meščanske vlade en ten te, da so se drznile vreči poslednja sredstva cn poslednje sile narodov, katerim vladajo, v to neprikrito, cinično nazadnjaško pustolovščino, katere brez h lin be ni mogoče drugače označiti: v pustolovsko podjetje mesarjev, tolovajev, vseh teh carjevih privržencev, ki se imenujejo Kolčak in Oenjikin.
•
Obtožujemo jih, da’ so pustili orožje Nemčiji in brez števila vojaštva, da so z namenom, da ib« tem lažje poteptali zahteve ljudstva po njegovi stari' pravdi, postali sokrivi vojaške reorganizacije v Rusiji’ in na Nemškem, polne maščevalnih groženj, in da so tako še enkrat žrtvovali razrednemu sovraštvu varnost domovine in bodečega miru.
•
V trenotku, ko ,je gospodarski položaj naše dežele skoraj nepopravljivo un/čen, ko francoski dolgovi dosegajo in groze prekoračili vsak hup višino vseh dohodkov, ko b-emena vsakdanjega živlrenja in davkov že t.koro presegajo r./feove moči, ko fia ni pronokov-anja, ,ki .bi meglo dovolj mračno naslikati brezdno, v katero se pogrezamo, v te n tre noiku •obtožujemo mi te nevredne predstav'tel-e ne narodov, ampak kast, da so samo zato, da reš'ijo svojo ničvredno družabno formulo, da uduše ta preveč jasni in vse preveč blesteči vzgled, počel vojno in blokado, ki stane mil',jarde, ovira vesoljno trgovino, rodi milijone žrtev in ibo povzročila nove vojne. Obtožujemo jih, da pospešujejo pogin Francije s tem, da jo cnečaščajo.
Svojo vero in svoje upanje stavimo v resnico, trdno odločeni, da ne bomo priče temu n ai večje mu zločinu zgodovine, ne da bi storili vse, kar je treba, da ga razkrinkam^. Ne dopuščamo, da bi ena sama vest mogla ostati mirna spričo tolikemu cinizmu in hinavščini. Prevzeli bomo vso svojo državljansko odgovornost. Upili bomo resnico: da bo ljudstvo vsaj izvedelo, preti komu maršira, in da končno spozna, da gre proti sebi samemu v boj. Da ostanejo še v bodoče gospodarji stvari in ljudstev, uporabljajo, in zlorabljajo ti večni izkoriščevalci mas napram onim, ki izpopolnjujejo — in to še temeljitejše — vloge Francozov izza leta 1793, edino moč, ki bi utegnila upropastiti te uporne sužnje, povišane v sodnike; množico njihovih sobratov.
S »drugi, možje, fantje, žene, matere bodočih mučenikov, bivši vojaki, ki nosite v svojem srcu kletev
vojne, ročni in duševni delavci ki imate tu doli  .
kaj jih ne vidiet? -— skupne interese, Francozi, ki le verujete v plemenite francoske tradicije svobode, katere zdaj hočejo zadušiti in oblatiti. V Rusiji kupoma umirajo vojaki vseh dežela, otroci in ženske. Ne ostanite vočigled tem dogodkom v svoji grozni nevednosti, v strašni slepoti sebičnosti, v brezdelju, r sramoti! Nikar se ne postavite na stran despotizma in krutosti!
Rešite človeško resnico s tem, da rešite ia odkri lete rusko. Zavedajte se, da bodo prihodnja poko Jenja sodila poštenjake naše debe po tern, so se li Švignili v tem odločilnem trenotku, da skličejo: Ne!
V Rusiji se z mrzlično naglico deluje na preustroju države, hkrati pa tudi za o&vobojenje vsega prcie-tarjata.
V Moskvi se je sestavila delegacifa ruskih stro* kovniih zvez, ki odpotuje na Angleško, da tamkaj prouči strokovne in politične proletarske orgainisza cije ter splošno stanje angleškega prcleterijaita. Delegacija ima tudi naimen utrditi med angleškimi in ruskimi delavci zveze za odrešitev preleta rijeta,
Iz Moskve prihaja potom radija vest, da je Izvr-ševalni Odbor III. Internacij onale na-sloviil na pre-letarija-t poseben poziv, v katerem razpravlja' *} parlamentarizmu, o strokovnih organizacijah in krneč kem vprašanju.
Nadalje sprejemamo vest, da se Izvrševalni Odbor pravkar pogaja z zastopniki francoskih socialistov glede pristopa francoske socijalistične stranke Tretji Internacijemrii.
Pri te; priliki moramo- pripomniti, da je Izvrševalni Odbor lil. Internacijenale razpustil »Mednarodno tajništvo v Amsterdamu«, in sicer radi njegovega strankarskega postopanja, vsled katerega je prišlo v navzkrižje z Izvr. Odborom. »Med. tajništvo Amsterdam«« torej ne obstoj« več, oziroma nima pravice govoriti in delovati v imenu Tretje In* terr.acvcmale.
* • •
Rusko - poljska vojna se razvija prav tako, kakor smo mi že prvi dan napovedali. Poljaki bedo pač kaj kmalu spoznali, da ni prav nič varno delo drezati medveda.
Iz brzojavnih poročil, ki jih podajamo sklepčne, je razvidno da se poljska vojska umika tako.hitro, da .ji Rusi še prav slediti ne morejo. Polom se bliža Poljski z urnimi: koraki. Od prvega, dne ruske protiofenzive so ruske čete napredovale v ravni črti za 250 kilometrov, ustavile pa svojega napredovanja še vedno niso.
Seveda izvršuje evropski proletarijat svojo strogo blokado Polake še nadalje.
Evo brzojavne vesti, kakor so sri sledile od prejšnjega ledina sem:
26. V. V okolišu Mosirai so morali Poljaki umakniti :-e po hudem odporu. Ruske čete so zasedle Bcrsupc, f okolišu Prcskurova pa Lipin. V Krimu so rdeče čele prešle v ofenzivo in pregnale sovražnika iz mnogih pozicij.
27. V. Rdeče čete so v smeri Rovna1 odbile sovražnika., nakar so Rusi zasedli Rovnc. Rdeče čete naprefnijejo zmatf-ovito tudi v okolišu Prcskurova.
»Venkov« cz Prage poroča, da se je ruska konjenica približala do* Kameneca - Podolskega, 18 km oC gal-ifke meje.
»Neredne. Dene krači,ja« iz Prage napoveduje, da pripravljajo Poljaki popolno izpraznjeni* vse vzhodne Geli cije, v katero bedo bržkone kaj kmalu udrle sovjetske čete.
litične in sindikalne ustanove, ve, da se proletarijat noče odpovedati tega, kar si je po dolgih borbah priboril, in ve, od koga sme in mora vse zahtevali in tudi dobiti.
Opozicija socijalističnih poslancev ,je bila dovolj jasno začrtana, in burno gibanje po vsej državi je tudi govorilo jasno besedo. Kar je namreč zdravega v državi, to je v našem taboru.
Glavna točka vseh razprav v zbornici je bila Albanija, oziroma od buržuazije in njene vlade nameravana vojna ekspedicija v Albanijo. Buržuazija namreč še ni sita s človeško krvjo oškropljenih kupov zlata. Ob tej, točki so se merile v poslanski zbornici moči. Najprej je Giolitti sploh hotel utajiti da se pripravlja v.cjaški pohod. Pritisnjen ob zid je slednjič priznal, a izjavil, da ne gre za okupacijo Albanije,- ker vlada stoji baje na stališču, da bodi •Alt(rotia samostojna, samo radi <istratejič:iih ozi-tov« treba držati Valeno zasedeno. Ali naši poslan:: mu še niso dali miru, pritiskali ®o nanj z vso silo. Tu tako je 28. junija izjavil Giolitti, da Ita.ija ne bo poslala vojakov v Albanijo, temveč da je pravkar odpotoval tjakaj cdličfn diplomat (Agliotti), ki ima polno moč, ad se z albansko vlado na najbolj prija teljski način pobota. Prisiljen ,je bil tudi izjaviti, da se proti upornikom v Anconi, v kolikor niso zagre šili navadnih zločinov, ne bo postopalo.
S tem je bila buržuazna politika zadeta v srce, in gotovo ni neupravičeno, ako danes govorimo o proletarski zmagi. Vlada, oprto na večino v zbornici, morala je odnehati pred manjšino, zato ker se ta man sina opira ob resnično večino v državi, in to j.i da resnično moč. Jeli bc Giolitti držal dano besedo, ali pa jo kasneje skušal zopet požreti, to je drugo vprašanje, ki pa prcletarijatu ne dela sivih las. Ako jo koče požreti — naj poskusi; našel bo proletarijat in n,:egcve poslance vedno na svojem mestu.
Vsled umika vlade, ji je bito strani socijdističr.e eknpine dovoljeno premirje, obstrukcija soc. poslan cev je ponehala in Giolitti je na ta, način mogel spraviti svoj. provizorični proračun poidi streho. Plačal ga je dovolj drago.
Kakšno politiko zasleduje od prvega začetka naša’ stranka v jadranskem vprašou sploh, izhaja iz sle deče resolucije, ki ja ,je predložil 25. junija sodr. po slanec Riboldi p osimski zbprnici:
»Zbornica naj kons tatira nezmožnost vlade, pusto' lovcev in vodilnih razredov, da bi rešili reško in ja dransfco vprašanje, opozarja na iz tega izvirajočo škodo, ki jo trpVo država, zasedena ozemlja ter ideja miru in pravičnosti med naredi, ter proglaša kot vodilne misli vnanje politike sledeča načela: nobene aneksije, temveč pravica ljudrtvu, da samo odloča o sv-eji usodi.«
To se nam je zdelo vredno pribiti, ker naši slovenski nacionalistični petelinčki vedno govore c »ital. nscijctoalizmu socialistov i. t. d.«, dasi dobro vedo, da je edino naše stališče pravo. »V motnem je lahko ribariti«, si ta gospoda misli, ter slepari ljudstvo s tem, da nas po trikrat na dan psuje z »izdajalci«. Ali v metnem lahke tudi gad piči sleparsko reko! — tako pravimo mi.
Druga velezanimiva točka zborniških obravnav, je bila razprava o velikanskih goljufijah in tatvinah, k; so jih v Benečiji po uniM-As avstr, vojske zakrivile visoke glave. Kradlo se je kar po cele zaloge, tako* da znaša škoda na stotine milijonov in kradlo se je nr. škodo v vojni obubožanega prebivalstva. Seveda r'.-. so kradli navadni ljudje, temveč visoki dostojanstva niki, ki so s svojimi vlačugami vred plavali v rek zlata. Ministrstvo za osvobojene dežele, ki bi moralo nadzorovati nečedno poslovanje, pa o vsem tem ni nič vedelo, kakor da bi izginila igla ne pa se praznile cele zaloge blaga. Vsaj bivši minister teh — okrade nih dežel g. Nc.v« igra ulrgo naivnega. N/hče ni ničesar cpaz'1, blaga pa ni nikjer. Nekaj vicolkorojcnih »patrijotov« te vrste sc stavili že pod ključ. Ali tc je premalo, treba ugotoviti odgovornosti. Poslanec sod.rug Ccsattini je v zbornici temeljito govoril o te; mažami zadevi in zdi se, da je že zagotovljena, parlamentarna preiskava.
Teka je gospoda buržuazna; doma bi rada dobr>; ■ivela, sleprrila, odirala in kradla na debelo, dvrg« bi pa rrda pošiljala v klavnico. Ali ljudstvu so se odprle oči.
bitke, ranjenci, mrtvi. Po ulicah se dvigajo barikade in kopljejo strelski jarki. Hiše so vse zapahnjene, prebivalstvo beži iz mesta. Trdnjavi Sanio in Aspi pri Anconi sta se izjavili za upornike. Te trdnjavi sta sedaj v rokah rdeče garde, ki se je ustanovila v Anconi. Pri anccnski postaji se je med uporniki in orožniki vnela bitka", ki (e trajala dve uri. Uporniki so se jedva umaknili, ko so vicijne ladje pričele streljati nanje in je bila izkrcana četa mornarjev. Umaknili so se proti Delav. Zbornici in na bližnje grče, kjer so se utaborili. V mesto je bilo oplenjenih več prodai;?lmc, osicibito jestvin.
Z morja so torpedovke streljale vso noč, večinoma pa ne ostro.
V ponedeVek se situacija ni spremenila na boljše, dasii se je crož.tdštvo precej ojačilo. Uporniki se iz svojih postojank niso umaknili, dasi so bombardirali z morja Del. Zbornico. V Markah in Umbriji se ,'e proglasila v znak solidarnosti splošna stavka, tako v Temi in Nami.
Na pchcdU je mmego voj. avtomobilov in čet proti Anconi.
V znak solidarnosti so dne 29. junija proglasili delavci v R;mu splošno stavko. Mesto kaže kaj pusto lice. Iz Romagne prihajajo vesti, da se gibarje širi tudii preko te pokrajine. V Anooini ,pa se uporniki še vedno drže. Govori se o 200 mrtvih, bržkone pa jih bo kaj več, ker streljanje nadaljuje.
Poledelski delavci so se priključili tvonvškim v vsej florentinski pokrajini. V Foirliju je prišlo do spopadov z redarji; občinstvo je udrlo v prodajalne orožja ter se oborožilo. V Cesenu s? se pojavili tudi spopadi. Sp'oh vre po vsej riminski obali. Tako je ■nih je proglašena splošna stavka; vršili so se tudi tu spopadi. Sploh vse po vsej riminski eboli. Tako je prišlo v Pesaru do praske med' vicjaJtvom in uporniki, ki so zažgali hišo polkovnika. Javlja se proglašen,'e cploišne stavke in spopadi iz Maceraite, Pe-tiagie, Terni, Imole.
Tak je danes položaj, kaj prinese jutrajšnji dan, ne ve nihče. Ljudstvo je pač jasno pokazalo svojo voljo. da noče več vojn in Grolittijeva vlada je že brila rep med noge kakor poročamo na drugem mestu.
Z ozirom na te dogodke se j.e sestalo 29. junija' v Rimu sirar kino vodstvo ter vodstvo Splošne delavske zveze k seji .0 sklepih 'te seje in naslednjih vlada najstrožja tajnost.
IZ
Delane! m vojaki proti volni
in za revolnd]o
RIM, 29. jun.
Socijelistična stranka, Delavska zveze, veš pro letarij“t Italije pozdravljajo upor v Anconi!
Zborniška skupina sccijisM^tičnih poslancev se jf na'odločnejše borila v zbornici,
Vsled upora, vsled nastopa socijalistične stranke »n njenega: postopanja v zbom ci je vlada izjavila da ne bo poslala čel v Albanije.
To je znaten uspeh; zmaga ie ulice in stranke.
Ali to ne zadostuje. Ne Eme se zaupati noben' buržuazni vladi, najmanj oni Giolitti ja. Taka vlada je že po svoji navadi lažnjiva ia zavratna. Njene iz* jave ne zadostujejo na noben način.
Obnovimo vnovič naš glasen krik: Ven iz Valone!
Zato vabimo vas proleiarce po vojašnicah, tvor-nicah in na polju, da čuvate strogo ia zajamčite, de ne bo nihče odpotoval.
Vcjaki naj se priključijo proletarjatu, pripravljeni upreti se takoj, bo bi vlada prelomila dano besedo ter započela z vojaškimi ekspedicijami. Proletarijat bo stal vsikdaT ob njihovi strani, pripravljen z g vsak slučaj.
Drugo zahtevo stavlja proletarijat vladi: Ne tak-nite vojakov in proletarcev v Anconi!
Oni so izpolnili svojo dolžnost, pokorni državljanskemu in človeškemu čustvovanju. Oni so sledili geslu, ki ga je v Droneru sam Giolitti, ta ponesrečen odrešenik pogrezajoče sc buržuazije, vrgel v svet, in ki se glasi: Raje negoli nova vojna, — re-volucija!
Ne teknite vojakov in proletarcev v Anconi!
Pripravljeni bodimo na vsak dogodek; stisnimo si bralski reke.
Pripravljeni bodite na naša povelja, ki vam jih bomo dali pri prvem poskusu kakšne vojaške ek-rpodicije, pri vsakem nadaljevanju vojaških operacij \ Alban!f>, pri morebitni reakciji na podSagi maščevroja nad Ancono fli drugimi kraji Italije.
Predno začnejo nove vojne; preti vsaki novi vojni; pri prvem groženju nove vojne je vaša dolžnost, oj prcletarci in vojaki, le ena sama: Revolucija!«
Wii@
Ta in oni nam je že očital, da vse 'prečrno vici'mo in 'da ni prav, če odkrivamo rak rane nove »domio-vine«, češ, tostran črta naj se vse sveti v čistem zlatu, kar onstran črte že voak otrok -parna, za gdj&vo laž. Nam pa je za resnico, zato pricibčr.’ije-mo povsem objekitivno o1 položaju v Jugoslaviji p
ne priznava onih odredb, ki prihajajo iz Beograda,
brez razlike, alt .pribajri)o cd vlade ali od začasnega narodnega predstavništva.
Poslanec Subotič vpnaiša, kako bo razumevala drematVaška vlada zakon o polise Je1,tno':ti, ker se po novem zakonu nerodnega predstavništva o pclno-
vesteh oz t-iffioinjih listov. Nem je namireč v prvi l«tocoti progla»a pc'ncietmost z dovršenim 21. le*
vrsti za reac’co. In itauo posnemamo najprej eiedeče
Um Me v
Poslanska zSiomica v Rima
Vposlrnski zbornici je takoj z njeno otvoritvijo' 24 junija započel oster boj med scciijalističnimi poslane 'n 'GiolHtiijcvo yl:do, ki je obdana, od vseh ostalih zastopnikov buržuazije, visoko dvignila ščit reakcije Roj- ije bil neizprosen, hud in prišlo je v zbornici, do prepira in pretepa, a prvo zmago so' socijalisti, oprti ob upor v deželi, tudi že izvcjevali: V Albanijo sc ne gre!
Giolitti je nastopil kot odrešenik propadajoče buržuazije, združil je krog sebe konservativce, kle kalce, demokrate v en blok, v pestrobojen blok raznovrstnih političnih barv, ki v teku časa mora raz-asfi. V zadnjih sejah je ta buržuazen blok tudi že pokazal občutne razipcke. Doživeli simo prav demai-gc-ški govor člana tega blcka, in opaziti je — kar je še bolj občutno — sabotažo vojnih dobičkarjev, ki mečejo Giolittijevi vladi polena med noge, ter s tem skušajo zaprečiti, da bi se iz Giclitt-:jevega programa izvedlo vsaj ono, kar -je izvesti možno. V sledečih dneh se bo to še bolje izkazalo.
Buržuazija namreč ni poklicala »izdajalca domovine« Giolitti ja na čelo vlade, da bi rešil državne finance ki kažejo štirinajst milijard letnega deficita, temveč belj z namenom, da »vzpostavi red«, kar pomeni, da nastopi proti gospodarskemu im političnemu gibanju socijalistične -stranke, ki naj jo ukroti in zadavi.
Ta naloga Giolittijevega ministrstva je po buržu-aznih načelih morda »častna«, ali Giolitti se je moral te dni prepričati, da ni lahko izvedljiva. V proletarskih masah živi danes visoko razvit čut solidarnosti in nevarno je za vsako vlado izzivati ga.
GiclitU je govoril o gospodarskem ozdravljenju
Sedanje uporno g:baoJe, ki se prav grozeče širi v Italiji ima' svoj izvor v albanskih dogodkih, o katerih smo že goiv-orili, in v dvoumnem veder-ju 'itali-anske vlade, ki se zdi, da je nameravala prepelja t: očno vojsko v Valono ter zaipočeti krvavo vojno dvcmljiviim izidom. Dežela pa je v dteedamjih vojnah dovolj obubožala, da kar ječi pod vojnimi bremena, in njrr.a prav nobene volje več naložiti si novih /bremen ter žrtvovati' v-r.ovič 'Ogromno- število svo-jih sinov za- iimperijaiistične pustolovščine.
Ko se je raznesel glaj o polomu italijanske pol- tike v ItaPji ter o n-ovem namerovamem pohedu v Albanijo, je pričelo vreti. V prvi vrsti so se tu in tam-
pojavili manjši vojaški izgredi, kai
iioor oni ai;
irdi tov
Trstu. Gotove čete so se prav jasno izrazile, da ne marajo več v klavnico, češ, da v Alban:ji Italija nima kaj iskati. Naijbujše ,e počilo v Anconi. Že dne 24. maja zvečer so vojaki strelskega (feersrglicrij bataljona, ki je nastanjen v Anconi započeli z nemiri.
Dan na to so izjav‘1', da .ne marajo oditi v Valone, kamor so jih namenili. Razorožili so šest častn;ko^, ki so se nahajali v vojašnici, ter se zabarikadirali v roji. Vojaško poveljništvo je nato z orožn ki, redarji in topničarstvom pričelo oblegati vojašnico i.n prišlo je do krvavih spoprdov z več mrtvimi, ker l
trelci so se polastili tudi brzostrelni« in o,klopnih j dr. HchT-jeo, ki rjmakne svoj včerajšnji predlog (da avtomobilov.	,	se da ženskem volilno pravico). Tudi poslanec Ba-
Delavstvo v mestu je nato proglasilo splošno stav- • rac umakne s.v-oj predlog z ozirom na izjavo mimiko. Pričeli so namreč tudi poboji po mestu. Proti j stra za korstituanto.
večeru se je pcocečvlo polkovrdcu strelcev priti v Dostavki poslanca Makuliča se ne sprejmejo. Na
biljerJte iz »Slov. Naroda« z dne 23. junija 'o a) Narcdaem predstavništvu t. j. o 104. net-rem- šestsnku istega z c-ce 19. junija. Med 'drugim se,je razpravljalo o sledečem: PciIeusc Gjorgjevič vpraša ministra za trgovino, ali Jc rs", ima ?pr>:'dzi?.cija mesta Zagreba dove-ije-vo da sme cac količine žita in irske, ki- co ji le, izvedli v iac-somstvc. Minister Ninčlu di 'c to rproriziciji mosta Zr.grcba in Žič-".era	v Siovsalfi davoljno za to, da moreta
sedi’,j prodni;! c::e kciičr.ne žita ia meke, ki sta ga krp.la po -visokih cenah in da moreta potem či-m
oje nc-brvits iirv,
potno'
f,x:r
e za
preb:v-rblyo. Fo.loneo Gjc.rgjevič cpoz>-.L-ja m-:a:ai.ra, da -0' 'redi čim ecjstočijo kontrolo, da sc t to ekcijo ne bedo vraiii Špekulanti pod imeaam aprovizacijs in da ne bodo izražali svojega žita. Pcalanee Džanio-::'ja vpraša m;o5otra za premet, kaj misli ukreniti, da -se čim prej odpravi v Bosanskem brodu rjo-Io-ženo (blago in oglje, ki črka že več mesecev na odpravo, med lem ko je za les za Relije na razpolago sadreteo Stcviic vagonov. Minister Korošec naglasa, da so vs: iirro-spsi.ti klccificiiranii, n. pr. 1. vojaški, 2. preskrbc.valni itloi., oglje pa se nahaja na šestem mestu. Glede zlorabo oibljubi, da bo izvršil preis-•kavo i-n ukro-ri'1 potrebno.
Nrf.-o -preide ziciraiciai na dnevni' red.. Minister za kcir.s.iito O't'o PrctVič cdgova.rja na pripemibe -posa-mezr'h pocloncev proti § 9. Pravi, da se vsi ugovori proti tcm.u pr.rrgsrafu morejo .razvretiti v tri skupine: 1. Zicfciteva se volilna pravica zai ženske, 2. zah-ievc. se vcFJnc pravica za one naše državljone, ks •'»rjo po mOiovni pogodbi pravo opcije, 3. zahteva :e volilna pnnv.ica za ene prebivalce južne Srbije, ki sc glasovali leta 1915. za Srbi,jo, pa so se kasneje izsopli in sedaj povrnili. Kar se -tiče ženske volilne o-.v.r,';.os, je rlada na stclššču, da c?taac pri tem, keker sedrf, dti ženske idnsjo volilne pravice. Ne-krteri poslanci pravijo, da je to stališče vlade re-rkcijonarno. Minister Prctič pravi:	Ako	,je	temu
-ako, se nahajamo v.dobri družbi: N.iti Francija, niti Zednjene drža iv® ameriške niso dale ženskam volilno pravico. (Pooknec Korač: To je slab primer.) Mi no meremo dati ženskam te pravice, dokler ne tva-runo vseh drugih ženskih pravic. Naglasa se, da so s tem cd-reksojem ženske volilne pravice iz-k.!j:'_’črje polovica- našoga prebivalstva od volilne pr? vice.
Žonoka niti v rodbini ai enakepravna z moškim, alfi pri nas, niti v Avstriji. Izenačenje te volilne proviice sc ce sme izvesti prej, kakor da dobi ženska osnovne, socialne in gospodarske pravice. i Pred glasovanjem prosi za besedo poslanec!
lom, ako dalmatinska vlada tega zakona ne sprejme, beto .imeli v Drlm&ciji volilno1 pravico šele dr-žcivlijmi z dovršen.m 24 letoim. (Klic: Taka vlada se mora razgr.r.ti. Minister Prctič maje z glavo ter izjavlja, da Dalmao-Va vrn« denar, iki ga1 <je prejela, pa debro.) Nato predlaga .minister Protič, da se paragraf vrro odboru v novo redakcijo. — §§ 12 in 13 se .s-pojrneta brez debate z (dodatkom, da. .iimaijo volilno- prcivico vsi cmi državljanii, ki so v desetih letih dobili pri nas .demovineko pravico. Pri § 14 (o 'kvr.kdkaiciiji p-osknoev govore Jaša Prodanovič, Sta-r.Cije-.-ičj, ki ken'laMra, da je rrzlika med neuče-a'm. ia'o!':^coio3J in iateligentom politikom. Koosta-tira, d- rta tila tudi Miloš Veliki in Karagjorgjevič m.c1.o c" nič pfemeria, pa sta vendar ustvarila državo, Misli, da bi bilo bolje, da se ta paragraf črta. Po-lauec Mašič govori proti kvalifikaciji. Minister Prctič odgovana, da se na te naredbe polaga velika vc*.r>:ftt. Izzvala jih je državna potreba v svojem čacu ia točke niso slabe. Vsled' lega predlaga, da -bi bilo bc.Ve, da se to vprašanje pusti za pozneje, da ga reši in končno Kkvidiira kako drugo predstavništvo, ca sprejme ta. prrrgrcif tak, kakoršen je. Po glas-o-vrrju komstrit-ba podpredsednik dr. Ribar, da je paragraf r,prejet v redakciji odbore. Debate o § 15 [uradniški paragraf, aktivna in ipa-sivna uradniška pravica) se udeležijo! poslanci Ma.sič Miletič in Voglar, ki se posebno zavzema za to, da učitelji dobe pa-sivro volilno pravico. — Podpredsednik dr. Ribar znkV-.učii domašejo te,jo ter odlreldii prihodinjo za 1. julij cfj šestnsijsifh radi potovanja prestolonaslednika v Zagreb čn Ljiubljscio, kaiterega bo spremljalo več ministrov, točim potuje drugi del ministrov v Progo.
Nrj. kenentramo nekoliko te gbrostasne modro-sti predsdiavniftvai? Menda ni treba.. Jasno je, da veriižniška špekulacija dobro prcovita, kakor smo omen.li že v zadnji -štev. »Dela«. Jasno je, da gre tem verižr'ikrim\>rav vse na roke neglede, da ta ali eni »poslanec« dvigne svoj glas v predstavništvu. Jasno je, da se buržuazna gospoda, posebno klerikalci boje žensk (ipa ne farških kuharic) kakor hudič križa, zato jim odrekajo volilno1 pravico, češ, imele je niso niikoili, imeti' jim ije tudi danes ni treba. Jugosilovenska žena naj se omeji enostavno .na stališče farške kuharice, -pa mir besedi.
V Rusiji je to drugače; pa je ruska žena zato tudi drugačna.
Izborna pa je ta, da se v narodnem predsta.vnl-ftvu prepirajo, ali.naj učitelj uživa tudi pasivno- vo-lik'3 pravico, ali le aikt"Vno; t. ,j. ali' sme samo volili, rili tudi .'izvoljen biti. 'Bržkone bo obveljalo prvo, češ, uč.telj je ilako nekak stvor med moškim in
vojašnico, ker .je obljubil, da strelci ne odidejo v Albanijo. Nato se je zdelo, da bo upor potlačen, vsaj del strelcev se je udal, drugi pa niso hoteli o obljubah -nič čuti in so ustra.jali pri uporu.
Dan na to se je uporno gibanje še bolj razširilo. V Jesi, ChiaraivaiHe, Sinigalja je bila proglašena splošna stavka, ki se je započela miir.no, medtem ko so v Anconi nadaljevali v okrožju Delavske Zbornice hudi boji. Uporniki so tudi naskočili orožniško vojašnico v »prano s. Lozzaro«? Redarja, ki so prihiteli na pomoč, so morali umakniti se, ker se je nanje streljalo tudi iz hiš. Baje so streljale tudi ženske.
države. To nas socijaliste za danes enkrat ne briga, j S streli sta bila napadena tudi pri Borgacoiu dva To je	zadeva buržuazije, ki je upropastila Italijo, i	vlaka; osem potnikov	je bilo ranjenih pri tej priliki
Vsled	socijalistične opozicije ve Giolitti danes, da j	ter t-ri redarji in ubit	neki poro.čnik.
od proletarijata ne sme zahtevati nobene žrtve več, j	Od obete naprej je	položaj v Ancona postal	naj-
V^li	Pro^etaT'iait n°če nobene vojne več, ve, da J	hujši. V Anconi je započela prava pravcata vojna.	To-
prototarijat ne ^°Pus'->t da bi se taknile njegove po -! povs-ki streli; skupine ki begaijo, dirjajo, napadaio;
glasovanje pride predlog poslanca Manojloviča, da oe spusti beseda »,jugos!'C'venski«. Zanj glssuje samo en del radikalcev. Podpredsednik -zjarvlja, da je manjšina, § 9 se sprejme v celoti z nekatorimi pristavki. — Spre,'me se na ,'to § 10 z besedilom odbora brez izprememfce. Pri § 11., v katerem se nahaja odstavek:	»Glaoovalne pravice raimajo oni, ki se
nahajajo v obsk.rbi, in invalidi«, povzame besedo poslanec Todorovič in zahteva, da hi ita točka ne veljala niti vojne invalide, niti za delavske (to je one, ki so po1 nezgodah pri delu poslali invalidi). Minister Protič odgovarja, da 'je ta točka vzeta v ■zakon za to, ker je glasove siromašnih ljudi lahko kupovati, ako pa gre za ono pripomoč, ki se dobiva po zakonu, je to nekaj čisto drugega. Za njim govori poslanec Suboitič, ki v daljšem govoru po asrjuje razne napake in pomanjkljivosti v členu. Pri tej priliki konstalira, da dalmatinska pokrajinska vlada
I lirsko .koh'fr:''co, -Oržavljan poloviič.ne vrednosti? Poleg tega določa volilni red za kenstituanto t § 14., da mora biti v vsakem volilnem okraju najmanj pr- en kvili.ficran msnidat, to da nsora imeti en kand'dat vseučiHččno' izobrazbo. Ta določba se i 3 sprejeli iz s.rbskega volilnega reda. Radikalci osr-bito Prctič, ki je zaveznik dr. Korošca, je odloči! zahteval, da mora, imeti vsak okraj po enega takt -ga poslanca. On je še celo zahteval, da se ta maj dat ne šteje v število onih mandatov, ki jih do; “ vsak okraj na podlagi števila prebivalstva. Dem', k na teki poslanci iz Slovenije se niso potegovali ; kvalificirane mandate. Vsi klerikalni poslanci 4'» glasovali za to, da mora biti v vsakem okraju po ea kvalificiran poslanec, v okrajih pa ki štejejo prek >
140.000 duš, dia mora pri-ta na vsaikih nadialj.nih
140.000 prebivalcev še po en kvalificiran poslanec.
Kaj na,j rečemo? Pojdite se solit z vašim »volilnim« redom gospod Protič in Korošec in kcmpaniija bella! Im to natj postane »demokratska« država'1 Kje .je pa tisti osel v Julijski Benečiji, ki naj bi -f* verjel? Prihajajo nam na misel verzi:
»Gcspcda razdelila	.	,
si zemljo med seibo-j...«	.-«.3?
Če že politika kaže tako luknjo, bo pa vsaj gospodarska politika kaj Sboljša. Poglejmo tar ©j po feakšnih načelih se vrši v Jugoslaviji
b) Agrarna reforma.
Le en slučaj, pa bo zadosti.
Pogodba za eksploatacijo Aueispergovih gozdov je bila te dni podpisana. Tudi tukajšnje poverjeništvo za agrarno reformo je dalo na to famozno pogodbo že svoj pečait.
Pogodba sc podloi'sali: za »Panonijo« lastnik »Panonije« Kajfež in ravnatelj Hladek. — Za »Savo« sta podpisala Hieng in Rešič. — Za »Gospodarsko zvezo« pa tajnik SLS duhovnik dir. Kulavec. — Pogodba je skleni e n.a na penajst let, in sicer 'tako, da sme sekali, letno 120.000 m .lesa, in sicer jelo vin e i,n bukovine. Jeloviino so plačali po 2-40 K, bukovino pa po 130 K Današnja cena jelovimi je 600 K, bukovini pa 400 K. Če računamo raizliko med pogodbeno An današnjo ceno, dobimo, da bo dnužba zaslužila letno 35 miljoinov kron.
iNajlepše je pa tole: o|d! kontingenta letnih 120.000 m mora dobiti, Kajfež 40%, Javornik od »Save« 30% ostalih 30% pa »Gospodarska zveza«.
_ Zdaj se lahko zračuma, za koliko sie je prodala »Gospodarska zveza«.
Kmetje im delavci! Tako rešujejo klerikalci agrarno reformo/!
»Slovenec« piše: »Naša stranka se bo vsega obsega teh velikih r>oci,jalnih in gospodarskih problemov z vso rednostjo lotila.«
V	tej pogodbi vidimo, kako se rešujejo ti socijalni in gospodari/ki problemi in kaikoi se »ustvarja mogočno orožje za naše reformaitorično delo.«
»Večerni List« molči, Janez Kalan molči.
Eden najhlujših prcrtivnikov jugoslovemskega; po-kreta za časa Avstrije je bil knez Karel Auersperg, lastnik f id e j kom i snih gozdov v Sloveniji, tki repre-zenitirajo prilično eno tretjino šumsikega bogastva slovenske pokrajine. Po maredbi spadajo vsi ti gozdovi ped agrarno reformo.
Dne 3. mr,j/a it. 1. pa 'je knez Karel Auersperg fkle nil z lesnima družbama »Sava in »Panonija«,, ki sta v rokah nekoliko lesnih bogatašev eksplotvtacijsko pogodbo za les v svojih gozdovih za dobo 15 let v svrho izvoza tega lesa v Italijo. Ta dogovor se je izvršil pod’ patronanco deželne vlade v Sloveniji ob pritegnitvi gospodarskih organizacij Slovenske Ljudske Stranke, iz zastopnikov katere stranke deželna vlada tudi obstoji.
Ta eksplciatacijska pogodba nasprotuje ja\nim interesom, ker onemegočuje na eni strani izvedbo agrarne reforme nad šuma.mi kneza Auersperga, na drugi strani pa obogatuje le posamezne lesne bogataše in pa kneza Auersperga, ne prinaša pa državi in javnemu gospodarstvu niti najmanjšega haska.
To so prav lepe razmere in menda ni destvviti še kaj več besed. Glavno je, da se ohranijo kapitalistom njih interesi, narod pa lahko pogine itak ima zdaj »domovino«. Ne, taike domovine si nismo želeli, v mislih nam je gotovo boljša, ki ne bo. krčevito branila interesov raznih ultra avstrijskih, nemškutarjih grofov in raznih Kajfežev. Aii taka domovina mora jedva priti.
c) Vnanja politika.
Vtoanja politika se ravna povsem po ambicijah oseb, ki so danes na 'krmilu vlade. Človek bi sodil, da bi morala Jugcsla-v ja v prvi vrsti iskati prijateljstva z Bulgairijo. Le če se ta priklopi Jugesli-V'ifjd, ali ji vsaj ne nasprotuje sovražno ima Jugoslavija zajamčeno in lepo prihodnost. Ali v Beogradu so kratkovidni možje- Tako se je objavilo te dpi sledeče poročilo iz Bulgarske (S redeč):
Mitn.isitrski predsednik Staarilbulinriki, ki je upal doseči sporazum z Jugoslavijo in ki je sanjal o jugo-slovenski federaciji, se je zmotil. Iz Beogrrda je prišla vest, da bo Srbija okupirala Caribrod z orožjem, katerega sme anektirati poi mirovni pogodbi. Imenovani kraj je naseljen izključno z Bolgari, tod/a vrhovni svet ga je clal Srbiji iz strategičnih razlogov. Pred nekaj meseci se je govorilo, da Srbija ne
igre mobeno blago, nobeno pismo, noben časopis, nobena brzojavka. Odrezani so od ostalega sveta, Horti in njegovi krvniki.
Na Ogrskem vlada zato že prava zmešnjava. He-jas, zverska svinja, poglavar tolovajskih častniških tolp, dosedaj veren pristaš Hortyja, se mu je upri in že vdrugič pozval Hortyjevo vlado, naj odstopi, ker sicer prikoraka z vojaki v Budimpešto. Horty je nato zaukazal, naj se svinjo zapre. Potem pa si je zadevo premisli, pa je njegova vlada morala odstopiti. Menda se bosta zdaj hijena Horty in svinca H e; as lepo po častniški maniri pobotala. Za koliko časa, to se ne ve. škoda bi bilo, če bi se te zveri požrle med sabo predno pride dan maščevanja, ki mora priti in bo tudi prišel, ker take grozovitosti, kakor jih uganjajo Horty - Hej asove tolpe, vpnejo v istini v nebo; so pa tudi kruta 'obtožba preti ententi in njeniim ministrom, ki še do danes niso našli niti besedice, s katero bi ugovarjale proti načinu kako se na Ogrskem teptajo človeške pravice. Sram jih bodi!
Ogrska vlada je hotela tudi pritisniti na ogrske socijaliste, češ, naj se obrnejo do sodirugov izven Ogrske, da ti zaustavijo bojkot. Vidi se, da začne gospodi ščet;narski že voda v igrici dreti. Socijalisti so odvrnili, da povzamejo ta korak le aiko se jim zajamči sledeče: obustavljenje vseh političnih procesov proti komunistom, 'Splošna politična amnistija, osvobojenje internirancev, upostavljenje vseh političnih svoboščin.
Vlada in parlament teh pogojev nista sprejela, socialistična stranka .zato tudi ne gane z mezincem, temveč pečrka, da bo bcikot 'omehčal trdo zabite glave reakcijonarcev. Socijalisti se tudi ne udeleže občinskih volitev, iz istih razlogov, ki so velijali, da se tudi volitev v parlament niso udeležili.
Torej proletarci, stisnimo še krepkeje pas krog mfbaidiravega trebuha eigrske buržuazije, dia bo čim-prej počil. Škoda ga ne bo.
bo okupirala Caribroda in to. se 'je smatralo za prvi korak do prijateljstva med Srb:''o in Bolgarsko.
Ali zdaj je na čelu .beogrefeke vlade dr. Vesnie, star in zagrizen sovražnik Bolg/sirov in vsa politika naipram Bulganji je :io;bila d.nugo lice. Srbi zasedejo baije Caribrod v dveh tednih; -. .sled tega bo srbsko-bclganrka meja zaprta za nekaj časa.
Koliko je v tej not!ci recnšce, nam ni znano; ali vidi se iz nje, da v cric'i,'elr'h ‘teegradskih krogih vlada odločno pr>:iti!bulgaioki tek. In to ni zdravo!
V	Bolgariji sami pa so se vršile velikanike ds-monstraeije proti anektrVi T.rocije po Grški. Na čelu demonstrativnega pohoda so bili Macedonci.
(Dalje prihodnjič.)
PioleiafsHi m proti Ožrsl
Proleta.ri.jat je zapcčel svojo lastr.c vnanjo politiko, in reči se m:: na, da jo je zapcčel z dostojna silo, tako da ni dvoma več, da ga mera njegova politika dovesti do 7-v.ige, Najnovojše orožje proletari-jata je danes b."'k t cele države — proletarska blokada, ki -jma 'sle učrnke kakor encijeina blokada, ki jo država progi a'i proti državi. Proglašenje bojkota strmi proleiarjata je enakovredno vojni napovedi. Sicer pck?r'a ri čuti, tiho in mirno se vse vrši, še prcl'ho za k^p-Malista, ali uspeh se pokaže že v nsi kr: j"e n ča su.
Danes vejuje p e-ieta r'jct s trino solidarnostjo dve taki tihi vojn.-, eno preti Poljski/ drugo prot: Ogrski. O sledrjem bojkotu ran-asno najboljša poročila. Izvršuje se vsepovsodi, v Italiji, v Jugoslaviji,
v Avstriji, v češko - Slovenski
d. V Ogrsko ne
Nemčija
V Nemčiji je danes 270 tisoč brezposelnih. Zato bolj in bolj vre med ljudstvom. Posebno kočljiv e položaj v Dusseldorfu, kjer si slede stavke dan za drsevem, in kjer je še mnogo orožja med prebival
it v o n
Medtem so se vrš ile v Bernu volitve v občinski zaslop. Volilo je 1,581.452 volilcev. Neodvisni so. cij lisli so prejeli 611.614' glasov, soc. demokrati 272.058, nem. Ijud. stranka 281.128, demokrati 113.143, r? n. nf cijcnalci 178.012, centrum 59.823, anf semisti 65.511, razni' 7088 glasov.
Svrjn.a je zmaga 'neodvisnih so cij altistov, ki so pri-bot':li 88 maindatov, soc, demokrati 38, nem. Ijud. stranka 40, demokrati 16, nem. ®aci,jonaIci 25, cen-■tritm 8, antisemiti 9 mandatov. Obe socijalističa; rkrp:oi štejeta 126 mandatov iproti 99im buržuaznim mandat cm.
Dogodki v Bulgariji
Prometni delavci v Bclgariji so stopili v gibanje v svrho zbed' šaaiijia s vojega položaja. 24. 12. m. 1. Na dan mirne demensiracije, ki naj bi pc.fip.rla izahiteve delavstva, je prišlo v Sofiji in drugod do prelivanja krvi. To je bil povod, da so delavske organizacije proglasile splošno stavko na železnicah, da protestirajo proti vladi Stam.bulin.skega, ki .je s krvjo ud.it-šila zahteve clelavcev za večjim kosom kruha in plačevala ljudem po 100-200 levov na dan, da streljajo na »rušitelje reda«.
Štrr jk je zadobil politični značar in ije raaburi! vse delavske mase. — V- ditslji širokih S'CiT.;i3'.liiptpv (j. sociijalnih demokratov z razliko cd tesnih kom’»i-stev) so morali ikljtib svojim simpatijam za agrarce (\4ad*|;C'3» stranka) in za vse diru g«, ki jim nud:jo prilcž.noct, da prd&Jo na m'istrske stclce, pristopiti stavki, ker so delavsko mase 'to odločno zabtevšie.
Nastopila so preganjanja, 'rrvc,b:l:zac:’a železničarjev, zapiranje kcmt!n:~.tcv, d* vse to ni moglo zlomiti štrajkevne energije žslejničarjev, katerim so se nato pridružili rudarji s Pernika. Meso železničarjev' so prijeli in pognali v vojašnice, trda niti \a. pritisk ni dosegel namena, da bi se vrnili na delo. Novo-nameščeni delavci r.a železnicah, na pošti in pri telegrafu so tekom štrajka. popolnoma upropastili promet. Nihče se ni mogel voziti, pošte in telegrafa se mi mogel nikdo posluževati.
V taki mečni situa.cjji za vkdajoče so igrali široki sc c'ja listi — krker vedno in kakor vsi soc. patrijo.t; širom sveta — nesramno vlogo; nirhov »akcijski ko-mOie« za vrdotvo stavke je šel k vladi, dia ji ponudi s veje usluge. Z raiznimi spletkami se je posrečilo širokim, ciia so 18. februarja, po 57 dnevni stavki >pro gir;ili konec. Govori se, da jim je vlada dala za to V3!ugo 300.000 levov. Strajkovmi odbor tesnih (komu::?; tov) (je bil prisiljen, da objavi konec stavke, a pokazal ije ttsdi delavstvu vlogo širokih socijalistov — sccValnih patri joto v.
Tc iods ;tvo je silno vplivalo na mase širokiE" {bili so zelo mečni), v celi Bolgarki so te mase jele za-puščaiti široko in prihoati k tesnšm. Kw ao voditelji šfvok h začutili svoj propad, so se polotili taistih zrt ■■ ih manevrov, katerih se povccid) poslužujejo ®c-c''alni patrijetie, ko vidijo svoj bankrot. V po.pušča-r.‘u nanram tesnim in nezadovoljstvu .mas, so šli tako drJeč, da so se priznati k III. Internacijonak in zahtevali spojitev s komrn'stično stranko tesnih. Vse njihovo stremljenje je šlo zatem, da zaščitijo svoja mesta v stranki in svc:je mandiaite v državnem zboru. Videti so, da so jih mase zapustile in izgubili so upanje, da se te povrnejo k njim.
Kakor so prej služili buržuaztji im sferbeK zase in za svcAa dnbra mesta, a ne za socijaiistiom' pokret, tako so se hoteli vmiti k čistemu proletarskemu stališču, daj bi si kolikor toliko obraniti svoj položaj.
Delavske množice pa nočejo i*dajajoev v svoji sredi. Razumejo zaslepljene delavce, ki so jih »široki« desetletja >zape!'javali, da so služiii tnainesram-nejši šovinistični in zločinski politiki buržitaiziije; razumejo te delavce, ne odpuščajo pa voditeljem, ker smatrajo njihovo vračanje v vrste pravih proletarskih .borcev za škodljivo. O vračanju voditeljev, za-vestrih izdajalcev, ne more bati govora.
Bankrot širokih je bil sicer plačan s propadom •tako velike stavke, toda' popelem je. 28. maTca so se vršile volitve v državni zbor: tesni (komunisti) so pridobili 62.854 glasov več kot pri volitvah lanskega leta, široki (socijalpatrijotje) sd izgubili 27.809 glasov. Komunistična stranka je izbojevala kljub pritisku vlade in nasprotstvu od nje podpiranih strar.k 49 mandatov, •socijalni domokratje sc pa pridobili ta 8 mandatov (prej so jih omeli 39!) Komunisti so imeli v 50 mestih (od 90) večino.
Strokovni rrdikaiti so delali prej v dveh smereh: nevtralni socjjalno demokratsrki, in kom um'stični sindikati. Danes im? no ss-no ^rokovne sindikate priključene komunistični stranki.
Komunistična stranka Bolgarije bi mof*a že dane^ prevzeti oblast ▼ roke. To se je pokapalo tudi' ob priliki poslednjih dogodkov. Ali ker če 'Bolgarija obkrožena od samih sovražnikov, bi bila kot komunistična' država pogažena od obkrožajočih je kontrarevolucijo m ar®'h sil.
Delavskih siolov ni v Bolgariji, oni za sedaj niso še po moeniu tamkaijšivih sodrr.gov potrebni, ker stoji politično in 'iCcdCkoino gibanje čvrsto v rokah kcmiumistcv.
Slavi in sramoti bolgarskih širokih soc." a listov odgovarja vstajenje jugcslov. p-cletarijata in propadanj« jugoslov. soc. demokracije.
HI 11990
8 pond?!]?lr, dne 5. julija 1.1.
prične izhajati naš iist „De!o“
trikrat na Seden
In sicer bo izhajal vsak pondeljek, vsako sredo in vsak petek popoldne.
NAROČNINA
za celo leto znaša Lir 30-—
„ pol leta .	.	.	„	15*—
„ tri mesece	.	.	„	7-59
mesečno . .	.	.	„	2*80
Posamezne številke se	bo	podajalo tudi
v nadalje po 20 stotink.
II
Volitve v zavode sociloinega zaverovani«
Ker so pred' dumi volitve v zavede socijednega zavarovomja JpckcjE';?.^Id zavod, zavod proti nezgoda n, bokiiške blagajac), so delavske organizacije sestavile mešan odbor, ki se bsvi s priprevo, k tem volitvam. Ta odbor sestavlja imenike delejatov de-kv3lr.I1 orgsn!zacij v a^rafne odbore gcrivcvevr.nlh zavodov, Ti l^cc;.ki ?K>d'> svoj čas obirvljcrJ v listu hkreti 3 povabilom, da delavstvo glasuje zar.je. — Federacije in Zveze, ki so tozadevno sprejele p :vs-bi!o, da dc!očijo svoje delegrie. n i ctore to čimprej.
MEŠAN ODfcOR DEL. ORG. za volitve v zavode soc. zavarovanja.
Ustanovitev zadruge voznikov za Trst in okolico,
V	nedeljo 27. t. m. popoldne se je vršil v Padričab v prostorih gostilne pri županu ustanovni občni zbor zadtruge voznikov za Trst in okolico. Zboru je predsedoval in poročal sodrug Regent. Po kra'.kem pioročilu o peitrebi ustanovitve te zsdruge je preči-tal zadružna prr vla, ki so bila, po kratki razpravi in po nekaterih izprememboh, sprejeta eno^lrsno. K^čnc je bil izvoljen sledeči odbor: Čok Mihael, p-adeodnik, Lonjec 164, Grgič Zorko., podpred :ed-n k, Pcdriče 19, čok Karol, tajn:k, Lcnjer, Pe: te t Anten, Kriižimančič Ruidolf, Kric Ko.roJ, Grgič Matija, Ku^et Lovrenc, Kralj .il .jndevfit, odb-trdki. Nadzorstvo. Grgič Anton, Padrič 7, G la vina Franc. Lcnjer 115, Krslj J iuka, Trebče 22, Ražem Just, Bazovica 110, Kuret Mihael, Riom3.nje 12.
Ucrirl je nrš dober sodrug Jcršak, ki je bil piri zcarfih c.riditskfh izgredih v Trstu skcJSs.ino smrtno ranjen. Scdrugi so mu pripravili res g nvjiv sprevod. Lahka mu zemlja! — Ob tej .prilik naj odgovorimo na razna vprašanja, zakaj o «rdr!tskih izgredih v Trstu nismo poročali ničeso.r. Zrto, ker ni bilo dovoljeno poročati objektivne resnice. Vsled interpelacije poslanca sodr. C osa iti n;. ja nam je zdaj to mogoče in bomo v eni prihodnjih številk podali točno poročilo, kaj je bilo v resnici na vsei stvari.
Jud^o?1 ovensko učiteljstvo in novi učni načrt.
Sprejeli smo in priobčujemo, ker se v bistvu striajimo z vsebino okrožnice učit. Zveze, dani nekaterih podrobnosti ne odobrujemo.
Z okrožnico od 9. maja 1920., štev. 311/3904 je predložil šolski oddelek Gen. cšv. k.omisarijata v Trstu jugoslovenskemu učiteljstvu v pretres in de-
finitivno ureditev neki začasni učni načrt, ki naj bi veljal za daljšo dobo kot temelj vsega Šolskega d*la v naših pokrajinah. V skrbi za bodoči duSevni razvoj jugoslovensk e ga naroda je sklenila »Zveza ju-goslovenskih učiteljskih društev v Trstu« na izredni seji upravnega sveta, Id se je vršila dne 24. junija t. L, podati v naslednjem ,jugoslovanskemu učiteljstvu nekaj smernic, ki naj jasno določijo pred oblastjo in narodom naše stališče z ozirom na predložene učne načrte, a naj obenem tudi uredijo med učiteljstvom samim postopanje v tem vprašanju:
Ljudska šolat je potrebna preustrojitve; zahteva jo novi duh časa, zahtevajo jo nove socijalne in 'državne tvorbe.
■Način preustrojitve pa mora biti demokratičen; sodelovati morajo vsi prizadeti činjtelji: starši, učiteljstvo in država.
Samoodločba narodov ima v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju mnogo važnejšo vsebino nego v zgolj političnem.
Ustroj ljudske šole je eaa izmed najvažnejših nalog, ki jo mora tedaj izvršiti vsak narod za se.
Ne ozicaje se na vsebino predložsnega podrobnega učnega načrta), zahteva jiugoslov.ensko učiteljstvo: da morajo biti vse reforme šole sad temeljitih pre-tresovamj, .pri katerih naj sodelujejo vsi gori' ome njeni činitelji.
Tako delo pa zahteva tudi primernega časa.
Iz teh razlogov odklanja jiugoslovensko učiteljstvo pred! vsem:
1. vsak brrokratični način preustrojitve naših šol;
2. izjavlja, da je odmerjen čas iOih dni tako kratek, da bi ne zadostoval niti za pripravljalna dela, kaj šele za stvarno obravnavanje tega važnega predmeta.
• • «
Prehajajoč na meritorno oceno predloženega podnebnega učnega načrti:
1. zahtevamo cd bodoče ljudske šole, da odgovaa-ja kulturnemu stanju našega naroda, da se ozira na speciflkom značaja našega ljudstva, da odgovarja njegovi socialni strukturi, da ne prekinja nasilno trsdicionalr'h vezi, s katerimi je naše ljudstvo vezano na preteklost in narodno sorodstvo; skratka, da rova šola respektira duhovno strukturo naroda, da bodi oproščena vsakega nepotrebnega teoretiziranja in bodi zgrajena z vidikov čim večje praktičnosti, iz česar sledi .nujno, da je enoten načrt za pode2elr.e 'a mestne šole pljuska v obraz zahtevani praktičnosti.
2. O vseh teh, času primem'h zahtevah ni v predloženem načrtu niti sledu. Kar velja za nas kot premagano stališče, se. nam zopet predstavlja kot koristen »novum«. Birokratično iztuhtan, bi-ekratično v paT dneh predelan, nai bi ta načrt uklen.l našo šolo za dolgo lot v spone birokratizma. To je nekak K^torni oktroa, kn ne more zainteresireti nobenega, ki ne more oploditi našega duševnega življenja, a skuša oberom napraviti iz Jugosiovena jugosloven-sko govorečega Italijana.
Tnko se nam kaže tedaj ta novi učni načrt kot kulturM nazadnjaštvo najhujše vrste. Jugoslovensko i:či!clj:tvo ne more in ne sme sodelovati pri takem načrtu, ker bi biJo tako postopanje kulturen zločin.
Hočemo Sole za ljudstvo in ne za državo. S primernim preustrojem hočemo dv'gni.ti zanimanje ljudstva za to njegovo najvažnejšo kulturno ustanovo. Pritegniti ga hočemo k sodelovanju pri tem pleme-n'tem, odgojnem delu. Vsako zgolj biTokratično šolsko delo bo ostalo ljudstvu tuje, ter ne bo prispevalo k toliko potrebni regeneraciji človeštva.
Iz vsega navedenega izvajamo sledeče sklepe: 1. Jugoslovensko učiteljstvo odklanja sestavo definitivnega podrobnega učnega načrta na podlagi predloženega ■ programa. 2. Za prvo s;lp naj se sestavi podrec~.i uoni načrt na podlagi starih načrtov in šolskih tednikov, oziraje se na dejansko izpre-menjene politične razmere,
Jugoslovenska stolica v Padovi. Poroča se, da se bodo na padovrki. univerzi vršili izpiti za usposob-Ijec.je v poučevanju slov. in hrv. jezika.
Vrašamo, kdo .poučuje slovenščino in hrvaščino na padevski univerzi, v kakšen namen in komu bodo ti — izpiti prav prišli?
• Men/.mo, da naj se najprej v naši pokrajini uredi slov. in hrv. sredn,ješo!stvo, da bodo mogli domači mladeniči nadaljevati svoje •tržer^e dama; padovar.-ske poizkuse p?- naj se opusti, ker sila daše po onih a v st r i jski h » S chn e! 1 cu« ih «.
Angleški in francoski začetni in nadaljevalni tečaji ter tečaji’ za deoo in trgovsko korespondenco (na Acqucdo'ttu 20, I. nadstr.) — Opozarja se vss cm e, ki so s e že vpisali, kakor tudi ene, ki bi se še želeli vp'oa'ti, da se prične pouk s prvim julijem. Pci-pcrcčarno najtopleje na,š:m Ijndtem, da bi se v č::n večjem številu prijaviJr k učenju teh velevažnih svetovnih jezikov. Nadaljne prijave se sprejemajo ob ponedeljkih, sredah ša petkih od 19 do 21.
Obnovitev Julijske Benečije. Z dnem 1. aprila 1920. je te tehnični oddelek Julijske Benečije prevzel vodstvo del za obnovitev v razdejanih p:.kraj: iah ter je v to svrho ustanovil urad obnovitve z vsem delokrogom in poslovanjem, kakor ga je imelo deseda.j vojaško ravnateljstvo tega podjetja v Jul. Benečiji.
■Dela za obnovitev se razpodele v pet avtonomnih odsekov, ki bodo poslovali za te okraje:
Cd-ek Tržič, {sedež v Tržiču), obsega: tržiški okraj [t. j. sodna okraja Tržič 'n Če-vinijan).
Odsek Gorica, (sedež -/ Gorici), obsega: goriški okraj, (t. j. sodne okraje Gorica, Ajdovščina, Kana« izvzemši na desnem bregu Soče ležeča Brda).
Odsek Gradiška, (sedež v Gradiški), obsega:
gradiš ki oderaij, ft. j. sodne okrade Gradiška, Kanmn
ter Brdi«).
Odsek Tolmin, (sede® v Tolminu), obseg*: tolminski okraj, ft. j. sodne okrafe Tokom, Kobarid, iBo>v«c, Cerkno in zono krog Trbiža.
Odsek btra in Kras, (sedež v Trstu), obsega: Istro, Trst, sežanski okraji (sodna okraja Sežana in Komen) ter pasove zasedene preko mej teh okrajev.
Vsak zainteresi rane c naj se odi sedaj naprej obrne do svojega odseka z naslovom: »Tehničnemu oddelku Jul. Benečije. Urad obnovitve. Odsek...« (»Al Dlpartimento tecnrico della Venezia Gtulia. Servi-zio ricostruzioni. Sezione ti .. .«).
Društvo državnih vpokojencer se ustanovilo dne 20. t. m. v veliki dvora mi Delavske Zbornice. Prisotnih je bilo okrog 500 vpokojencev, samih trpinov, ki jih je država izrabila do zadnje trohe njihove moči ter petem opravila z beraška »pokojnino«.	_
Odbor ie sestavljen sledeče: Albroghetti, VHenik, Renner, Pechctsch, Gladulioh, Majrdani, Badinskit Schmidichen, Schoba.
Tajništvo se nahaja v ulici Okno 4, kjer zadobe čkiai pravno pripomoč.
Sklenilo se je tudi pogajati se z okr. bolniško blagajno radi sprejema vpokojencev »n njihovih družinskih člatnov, ter predJoži-tt oblastim spomenico z zahtevo raznih pcboljšl;ov na pokojnini.
Društvo je pristopilo k Delavski Zbornici, in ▼ tem kcraiku starih duševnih delavcev naj se zgledujejo mladi, aktivni.
Novo skladišče »Delavskih konzumnih »drug«. Prihodnji teden se otvori zopet eno novo skladišče in sicer v sv. Križu pri Trstu. Naši zavedni delavci so si ždeli, ter tudi napravili potrebno agitacijo v to svrho že leta 1912., toda tehnčni razlogi so ovb ■aJi vod3tvo »Delavskih konz. zadrug« ustreči želji in potrebi prebivalcev. Tudi sedaj se je moralo prezreti še kako hibo v tem oziru, in le s težkam naporom.se je posrečilo vodstvu biti kos vsem naugodno-stim, da je konečno zadovoljilo maše Križane.
Ako se tedaj vzame v poštev razne tehnične neugodnosti, ki ovirajo otvoritev še mnogih drugih skladišč na Krasai, ter, da se mora računati na gmotna sredstva, praktično osobje, vsestransko garancijo za dober uspeh, morajo priti »do prepričanja vsi oni naši zaupniki in sodrugi, ki zahtevajo toliko cd nas v »Delmakem domu«, kolikor na ravnateljstvu ».Delavskih konz. zadrug«, skoro vsak dan, naj pridamo k njim obdrževati shode in govore v ta namen, da je .pri vsej resni volji toliko dela na enkrat nemogoče storiti. Našim zaupnikom in sodrugom na Krasu, ki so -cd družin nadlegoviani in pošiljani: k nam v svrho otvorenja novih skladišč nalagamo, naj jih potolaže, ter razložijo stvarno, da vsega ni mogoče cd danes do jutri izvršiti. Naj »e le deluje neumorno, nabira člane, ter tudi lahko sprejema deleže, ki se v isti namen vlože v hranilna oddelek »Delarvskih konz. zadrug«. Vodstvo pa bo skrbelo, da sistematično po času io potrebi, ustreže in zadovolji vse. Od trga do trga se bodo razširila naša skladišča), samo nekoliko potrpljenja potrebno.
Drobiž. Ne bo /drugače; sami ga bomo morali kovati. ker če se zanašamo, da poklicani faktorji vendar enkrat urede to mizeriro z drobižem, ki traja •pač že predolgo časa, menda ne konča ta škandal nikoli. Zdaj imamo to novost, da tudi tramvajski uslužbenci nočejo sprejeti več znamk v plačilo. Imajo povsem prav, ker ravnateljstvo tramvaja s svoje strani tudi noče sprejeta znamk old svojih uslužbencev, tako da ti reveži ,po trdem dnevnem delu ostanejo s polno pestjo štirioglatih koščekov papirja, ki se jim petem odbijejo na plači. Tramvajsko ravnateljstvo pa je izumilo nov način odiranja. Če namreč nimaš drobiža, ko stopiš na tram, si prisiljen kupiti kar cel blok voznih listkov, ki stane od treh lir naprej. Če te listke potem res rabiš, to te nihče ne vpraša. Bistre glave ti pri tramvajskem ravnateljstvu, kaj ne?
Praktičen tečaj za čevljarje, ki bo trajal 8 tednov v večernih urah (16'30—19) izvzemši sobote, nedelje in praznike, otvori Zavc^f malih obrtov (Istituto per le piccole Industrie — Trst, via Lazzaretto veccbio št. 52). Vpisnina 15 lir.
Obrtni davek za dvoletje 1920-21. Finamčao ravnateljstvo za Primorsko opozarja prizadete, da morajo predložiti izjave v svrho odmer.jenfa obrtnega davka za davčno dobo 1920 - 21 davčni upravi, ozi-rcima davčnim oddelkom pri pristojnih civilnih ko-misarija tih do konca/ meseca julija 1920. Po preteku tega roka, ki se ne podaljša, se odmeri davek tistim, ki ne bi bili predložili izjav, uradnim potom s kontoma cijskimi posledicami, o katerih govori § 42 obstoječega davčnega zakona.
Sestanek državnih uradnikov, ki je bil že enkrat po oblastih prepovedan, se vrši v nedeljo, 4. julija. Posebnih vabil ni treba, dovolj, da se vsakdo legitimira kot drž. uradnik.
Kopelji. Morska kepelj v SezVanu s-a je otvorila v nedeljo, 27. t. m. — Javna ljudska, kopelj pri svetilniku ostane ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah 'od 14’30—16 .reservirana za vojaštvo. — V tržiški luki so opazili morskega volka; pozor kopajoči se!
Izplačevanje pokojnin od strani tržaške občine.
Tržaški municipij naznanja:	Pokojnine,	vzdrževai-
nine vdervam, podpore, vzgojevalnine in miloščine, nakazane občinsk- m vpokojencem, njihovim vdovam in sirotam, ki so se dosedaj izplačevale v mestni zakladnici, bo izplačevala od julija dalje poštna blagajnica (čekovni oddelek) in sicer na dom prejemnikov. Izplačujočemu organu morajo prejem-
Urbanjatoov:
Jarek.
Zimsko sclnce se je nagibalo proti zatonu. Sivo-modra morska gladi/na trm v ozadju je zdajpazdaj nenzdoma zažarela v umazano rdeči luči, kakor hitro r/e nasičeno siv cblrik pretegni'.! preko motne siolnčne plošče.
Na vršičku strmega, grička se je v istem času odtisov ato :dv>oje bitn; viciolk mož, za temnel e ga, ne baš lepega lica, v 'katerem pa je žarelo dvoje velikih, zagonetnih oči, ter sloka, neobično nežna ženska po-stalva, ki pa je kljubu temu izdajala v napetosti svojih mišic veluko hrepenenje po življenju.
Prispela ata na vrh ibriba, im očividno je vodita njuna pot sedaj v dolino. Ali na vršičku sta' za hip obstalo' kakor vklesana v mrarnor, ker zazrla sta se v daljavo, v morje in v vse ono barvaste luči, ki jih je odisevala ona tajim-stver.a množina vode. Sicer so jima žarela) lica rezkega zimskega zraku; njegova v bakreno rdeči ni-jamsi, njena v rahi.i dakli»ki /rdečici, preko katere je še vedno udarjala belina njene nežne polti.
/.azila sta se v morsko gladino, nepremična, nema. Kdor bi jima tedaj pogledal v oči ,opaz.il bi, da se isti hi.p dvoje povsem različnih duš potaplja v povsem različnem čuvstvovanj/u a z enaiko silo hrepenenja v en in kiti prčccjfoi prizem Zdramita se, pogledata si v oči in rahel nasmeh-Ijaij zaigra krog nijunih usten, ozkih in tenko urezanih, kalkor da bi b;!a oba otroka iste matere.
»Lepo!« dahne ona «n vprašujoče p:iJleda v njegove oči. Imela j!e svetle, velike, lepe "oči, take, o krt ec ih obična praiviijo, da. so »zlate« oči; duhovite in bkrati nezavedno izzivajoče.
»Pač gespedična.« odvrne on. »Osobito, ker se mi dozdeva, da danes ne gledam več s svojimi očmi.«
»Ne? S čegavimi pa?« vpiraša ona šegavo.
»Z vašimi.«
»In zato?«
»Zato •se mi dozdeva pogled' tja dol mnogo lepši. — Oprcotite! Ni vrag, morda sem vam napravil poklon in robat še vrhu vsega? Nič ne zamerite, saj mi jezik tako presneto rad uhaja.«
»Uhaja, dia,« reče ona in trpek nasmeh jii zaigra v ostro rezanih ustnih kotih. »Ali potem imate grdo navado, da svoije besede popraivljate, da jih postavljate na laž.«
»In vam je ljubša beseda ali popravek, ki ji sledi?«
»Poijid/ite no; saj iste tako naraven človek! čemu hočete danes sni/cima zaiti1 v sofizme?«
»Prav tako, gospodična! Kar navzdol 'jo uberiva, da prideva še pred mrakom dk> cilja. Vendar zatrpam vailemu vodstvu, ker teh poti našem bodil še nikoli.«
»Tedaj vas vodim v neznano deželo, v deželo pravljic, ker pravljičen je vsak korak v neznano deželo. Ni li to velezanimivo?«
»Brez dvoma; v vašem spremstvu...«
» ... ne more biti nobena pot nezanimiva. Kaj ne?«
»Gospodična, kdo vas je na/učil tako izborno dopolnjevati vsak 'jedva napol izrečen poklon? Ali ste že teli poklonov sprejeli, ali pa so si pokloni talko
Silični? «
»Pokloni so si tako podobni kakor lice liou.« »Prav! Vendar bi vas hotel nekaj vprašati gospodična.«
»Si '">.1 o 'no! Vendar dobro veste, 'da ni treba odgovarjali na vsako vprašanje.«
»Ki ga ftavlja prvi norec.« dopolni on.
>^Ne, tega nisem hotela reči!« odvrne odločno ona in zastane ji drobna nožiča.
»Kaj pak?« reče en '~n se željno zazre v njeno lepo nego, napeto v vsaki mišici.
»Menim, da so gotova vprašanja odveč!« reče ona tiho.
Ali ni je čul. Njegovo oko je strmelo v njeno- no-žico, ki je tičala v nizkem čeveljčku, gladkih lindi, brez vsake hibe modelirana. In v srcu mu je vstajala želja, da bi pokleknil pred to sloko bitje, da bi z drhtečima rOk?ma prijel to drobno nožico, da bi jo poljubil, pritisnil ob srce in vzkliknil: »Ti si lepa, ti si vsa lepa, ti mioijla vitka jelka!«
Zabrnelo mu je krcg -ušes, v kolenu mu je zadrhtelo in krog vratu je začutil železen pritisk, pri-tisk neusmiljene roke usode. Tedaj se predrami kot iz sanj.
»Nisem vas 'razumel gospodična, ali pa vas nisem slišal. To se mi; često pripeti. Zamislil sem se ta hip nekam.«
»Oprostim vam, če je bil predmet, v katerega ste se zamislili, .res lep.«
»Da, bil je lep, tako. lep, da si lepšega ni možno misliti. Seveda boste sedaj hoteli vedeti, kakov predmet je bil to.«
»Nikakor; saj nisem radovedna. In če bi bila, sledi seveda običajen vaš poklon.«
»Brrrrrr, gospodična, da tako sodite! Ali pustiva to! Glejte, tu se svet znižuje strmo navzdol. Dajte mi roko, da se zapotečevai. Le na ta način se take terenske nepriličnosti najbolje premagajo.«
Ponudila mu je roko. Ozka roka je to bila; dolgi, tenki preiti. Prijel jo je s sviojo trdo in težko roko, talko da so drobni prstki kair izginili v ruje g o vi široki dlani. In isti hip sta se zaipotekla nizdol, da je
jena otroka, preko ovenelega travnika, prešerna v svoji mladeniški meči brezskrbno uživajoča radost urnega teka.
Zavihrala mu je kri v žilah. In vprašal se je, čemu to? Njegovo prožno, mišičasto telo je bilo vajeno še povsem drugačnega na.pora, nege K je bil ta kratek tek. In vendar mu zdaj bi.j/e srce siineje, in v glavi mu šumi, in v uotih čuti /osladen okus, in čelo mu je poroselo.,. Od kod to? In tedaj se spomni, da drži v svoji roki njeno roko, ono malo, drobno roko, ki bi jo najraje neprestano poljuboval.
liive-ga, in menil je, da se mora <*w s svojim tesnim pasem nasloniti v mjegove roke in da mora svoja deviška nedra pritisniti ob njegova prša, in da se mora vsa njena nežna oseba pri-viti ob njega in da se morajo slednjič njeni sveži ustni, navidezno tako uporni, spojiti z njegovimi.
V	enem samem hipu si' je domislil vsega tega, ▼ drugem hipu pa je vstalo rr egovo življenje pred njim, temno, grozeče. In roki mu omahneta, in v očesu mu ugasne žar samovoljne ljubezni, in pogled mu I švigne ob jarku navzgor.
dekletu zastajala sapa in je v teku morala pridržati čepico, ki ji je poredno slonela; na svileno mehk h j
In vse to radi te male drobne roke!
»Vrag, da morajo imeti ženske drugačne roke od naših!« si misli še v diru.
A v pri.hcldn.jem hipu se mu zbudi želja da bd ta polet trajal večno, večno, roka v reki z njo, navzdol, navzdol, in bodisi v globine morja!
Ta hip snu zostane noga. Kakor pribit obstane cb robu globokega iarka, ki se vleče preko vsega travnika. Onkraj jarka je cesta, pusta, navadna cesta.
»Gospodična, menda sva zadela ob pravo pot, ob dolgočasno državno cesto.«
»Sva, in tam doli na ovinku je hiša, kamor sem namenjena. Ali kako prideva na cesto, ko je med nama in njo ta jarek?«
»Gospodič®a, jarke treba preskočili. Poglajle, tako!« in že je stal v skoku onstran jarka.
»Preskočila bi tudi jaz, aii ta nesrečna krila!« odvrne ona z nasmeškom.
Stala je onkraj jarka, on pa nižje doli na cesti. In smehljaje jo je gledal in srce mu je burno govorilo: »Da, lepa si, vsa lepa!«
In bilo mu je, kakor da mora dvigniti obe roki in jih razprostreti preko neumnega prepada, ki <jiu loči,
laseh. Dirjala sta bo rebru navzdol kakor razposa- i talko neznatnega in vendar tako blatnega in smrad
In tedaj opazi tam višje gori ozko brv, ki <kži preko jarka.
Pokaže nanjo in reče zamolklo:
»Gospodična, tam, glejte brv. In kjer je brv, dl sile, da bi ljudje skakali preko jarkov.«
»Brv? Kje? Ah res! Skoda.« dahne ona.
Hip kasneje je ob njegovi roki prekoračila brv ter stala pred svoj-im, ciljem.
»Tu konča za sedaj moja pot,« je dejala »Vi pa zasledujte svojo kar po cesti naprej.«
»Hvala za pouk, gospodi čna!« de on mrk Jo. »Svoje peti ne bom zgrešil, pusta in prazna je vsakčas.«
In krenil je »afprej po trdi državni cesti; Od morja je vstajala megla in kmalu ga je povsem objela, mrzla, siva megla. Stisnil je pesti v lep in ni se mu zdelo čudno, da tava v megli, ker prepričan je bil, da mu je zašel slednji solnčai žarek tam gori ob "jarku. Korakal je dalje, brezbrižno in neka- stara pesem se mu je vzbudila v srcu:
»Spomin minil -ho in ime minulo, kar upal sem, kar sem trpel kedaj, vse to, vse to e« i krte® bo osulo, življenja raj minil le
nikš pokazati svojo legitimacijo, radi ugotovitve ai-bo»*e osebne identitete. Mestnemu rečunoten« uradiu {ul. Muda Vecchia št. 2) pa morajo- pravočasno naznaniti izpremembo naslova, da se bo izpije vanj e vršilo popolnoma redno.
Mesta« zastavljalnica je prišla v sile in pottebe; govori se celo, da stoji pred; polomom. Pred vojno je imela namreč prometa 9 miHjomov, danes pa je promet padel tako nizko, da stop ta ustanova pred deficitom. Ljudstvo se namreč zastavljalnice ne poslužuje več v oni meri kakor nekoč. »Nazione«, »Edniost« an slični buržuaznš listi pravico, da. se je ljudstvo ne poslužuje več, ker je med vojno obogatelo in uživa zdaj mastne plače, tako da mu zastavljalnice ni treba več. Mi pa, in vsi, kii .mirna,jo bombaža v črepinji, vemo kako je to, da se ljudstvo danes tako malo poslužuje zastavljalnic. Ljudstvo namreč iIm nič tcč (zlata ki srebra celo nič), kar bi ie moglo nesti ▼ zastavljalnice. Vse je vojna požrla) oziroma vojni dobičkarji, Id so »Naizioni«, »Edinosti« In stičnim buržuaznim sestricam tako pri srcu. Taka je, gospoda slavna, rodoljubna na zeleno ali na modro plat.
Te vesti O zastavljalnici so povzročile nekaj panike med onimi, kri imajo zastavljene predmete. Cisto po nepotrebnem! Ali ljudske pijavke so izra-bile tudi to paniko v svoje svrhe ter so pričele nakupovati zastavne listke. Pri tem so ta gospodje naredili prav izborno kupčijo. Kdor i«m zastavni listek naj se ničesar ne boji, ker ničesar ne izgubi; ne dajajte tedaj zast. listkov iz rok, ne prodajajte jih brezvestnežem.
Sodnijski prazniki v Jul. Benečiji. Kot sodmjski prazniki se morajo smatrati sledeči dnevi: 1. in 16. januar, dan Vnebovzetja 15. avgusta, 20. septembra, 1. #n 4. novembra in vsi tasti dnevi, ob katerih se po stari navadi tudi dosedaj ni delalo. Te dneve bo določilo im naznanilo podrejenim oblastim predsed-ništvo vrhovnega sodišča aa podlagi predhodne odobritve s strani generalnega komisarijata. Ob nastopnih dnevih pa bo veljal skrajšan« urnik: 8. januarja { rojstni dan kraljice), na mali pust (debeli četrtek), predzadnji dan pusta, zadnji dan pusta, veliki Četrtek, velika sobota, velikonočni ponedeljek, 20. julija (god kraljice matere), 18. avgusta (god kraljice), 15. septembra (rojstni dan prestolonaslednika), 2. novembra (vseh duš dan), 11. novembra (rojstni dan kralja), 20. novembra (rojstni dan kraljice matere), 24. decembra in 31. decembra.
Podpore In dote iz ustanove »bratov Economo« Tukajšnji magistrat nam je poslal: Po določbi usta-novitnega pisma bratov »Eoonomo« se (bodo razdeljevale dne 9. avgusta t. 1. nagrade in pod pore, po 20 Idr vsaka, osebam, ki so vredne upoštevanja in ki spadajo k delavskim družinam na-sfcopmh vrst: 1) zaslužni rokodelci, delavoi in dninarji; 2) rokodelci, delavci- in dninarji,, ki so postali nesposobni na delu; 3) revme vdove z otroki gori omenjenega stanu. Prosilci naj naslovijo svoje pro-6nje na odbor, ki bo imel svoj sedež pri VIII. oddelku tukajšnjega1 municipija. Prošnjet se morajo pisati na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri rečenem oddelku. — Istega dlne — 9. avgusta — se podelita tudi dve doti’ po 200 lir vsaka, 'ki sta namenjeni mladenkam v ženitbeni dobi, pridnim, čednim in neoma-deževanega obnašanja, iz delavske družine in 'ki izvršujejo kaiko rokodelstvo, ali .pa so tudi navadne delavke. Doti se podelita a) mladenkam, ki so rojene in pristojne v Trstu; b) ki so rojene drugod, toda sedaj pristojne v Trstu; c) ki so rojene drugod, toda sedaj pristojne v Trstu; c) ki so rojene in bivajo v Trstu, tudi če niso pristojne; d) ko ne bi bilo prosilk omenjenih treh vrst, tudi tujkam, t. j.: takšnim mladenkam, ki niso ni rojene ni pristojne v Trstu, toda imajo v Trstu nepretrgoma, svoje prebivališče vsaj že pet let. Prošnje za doto se n-aslovljajo tudi goricm-enjenemu odboru, toda potom zapisniškega urada na milnici,pigiu. Prošnjam je treba priložiti: 1) krstni list zaročenke in zaročenca; 2) izpričevalo o službi zaročenkinega očeta in o rokodelstvu, ki ga izvršuje; 3) izjavo pristojne oblasti o pohvalnem obnašanju prosilcev;
4) zdravniško izpričevalo o zdravem iin pravilnem telesnem sestavu zaročenke in zaročenca. Dota se izplača po poroki, a izgubi se pravica do nje, ako se poroka ne izvrši v enem letu poi 9. avgustu 1920. — Prošnijes, ‘bodisi za podpore bcdisi za dote, se spre jemajo do 4. julija t. L Dražba nevračljivih poštnih pošiljatev. Tržaško poštno ravnateljstvo javlja: Dne 1., 2. in 3. julija t.
1. se bo vršila v glavnem poštnem uraduj I. dvorišče, vhod iz ul. Milano, javna dražba nevračljivih pošiljatev in vrnjenih predmetov.
Varnostne razmere v Trstu postaisjo čimdalje lepše. Te dni se je pa slavni policiji vendarle posrečilo, da je spravila pod ključ devet prav zrelih ptičkov, ki so v starem mestu že ustanovili zločinsko »kamoro« po vzorcu one v Napolju, pili in jedli zastonj po krčmah, plačevali z grožnjami, nalagali to dvigali davek od beznic, napadali ponočnjake itd. Bratci so vsi iz kraljestva. Vpraša se, jeli kvestura res prav nič ne pazi na bo, kakšni elementi se semkaj priseljujejo, ona kvestura, ki vsakega inozemskega komunista tafccj zarvoha in ,pošlje čez mejo. Seveda komunist je nevarna zver; kamoraški tolo-vatj pa je krotka ovca! Značilno je, da so to »ka-moro« zavohali' in pod ključ spravili policijski organi, ki'so še pred zasedbo služili v Trstu! Vidi se iz tega, da treba za tapo delo ljudi, ki poznajo am-bijent iz dolgoletne prakse.
Možina Alojzij, Čepar Pavel, Marušič Justina, Zupančič Ivan, odborniki,
■KJrjiuib temu, da se je pred kratkim ustanovila pri Sv. Ivanu in sicer na Sovranišču druga podružnica »Ljudskega odra« šteje tudi naša podružnica lepo število članov, ki še vsak dan raste.
Dekani. V nedeljo 4. julija ob 16 se bo nadaljeval in končal ustanovni občni zbor podružnice v Dekanih, ker se pred tremi tedni ni mogel dovršiti, kakor smo že poročali iz razloga, ker se naš tajnik še ni seznanil s »špehkamro« taroošnjih karabi-nerjev. Upamo, da v nedeljo ne bo več zaprek. Vabljeni so vsi vpisani člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu je: črtanje in 'obrazložitev pravil, volitev odbora in slučajnosti.
Podružnica Pazin je sklicala za preteklo nedeljo zborovanje svojih članov, ter povabila tajnika osrednjega vodstva fe Trsta. Kar se pazmslka podružnica čim iboij razvija, naprosil je odbor gospoda Camus-a naj ji da za dve uri v najem svojo dvorano, da bi bil možen vsšm članom pristop. Gospod Camus pa jim je »con cuore moito dolente« odklonil. V Pazinu se namreč ne »me sdlovenskol, ne hrvatsko govoriti, če ni govornik »bacek« »Pučkega Prijatelje«. Gospod Camus zahteva naj, Hrvat, čeravno ne zna italijanskega jezika, govori v istem. Za božjo voljo, gospod Camus, ne zahtevajte vendar tega, če ne bomo morali tudi mi zahtevati naj psd' .mukajo in krave lajajo. Sicer pa si bo podinužnica tudi v tem oziru kmalu pomagala, in gospod Camus bo lahko mirnim potom prazni dvorani v kitajskem ^riku govoril. Zborovanje se je vztoc temu vršilo v delav skem domu, kjer je sodrug iLovko navzlic strahu v »nevarnem« jeziku poročal. Zborovanje .je bilo ddkaj žvahno, ter se ga je udeležilo zlasti kmetov v obilici. Posegli so tudi oni v besedio, iz katere se je dalo sklepati, dia se ljudem vendar enkrat odpirajo oči, ter se v resnici zanimajo za kulturna vprašanja in ekonomično organizacijo. Tudi1 v Borutu in Tinjanu se pripravlja' podružnica. Le tako naprej in bodočnost je vaša.
Podružnica Komen, ustanovi dramatični' klub, ter vabi vse člane in prijatelje društva, da se gotovo udeleže sestanka v ta namen dne 4. julija ob 16ih v društvenih prostorih.
Opomba tajništva. Tajništvo je bilo že parkrat opozorjeno, da posamezne privatne osebe »a razne načine izrabljajo ime »Ljudskega odra«', da se celo v nekaterih slučajih preti zasebnikom in trgovcem v imenu »Ljudskega odra«, medtem ko tajništvo ničesar o tem ne ve, izjavljam sledeče: Nihče naj ne vzame za ofici.jelno ni,kakega pisma, naročila, vabila itd. ako niso podpisana od' predsednika in tajnika in s podružničnim pečatom. To kar se tiče od podružnic, drugim društvom, privatnim osebam itd.
Podružnice in vsi pa imajo smatrati uraden vsak -dopis, poziv, vabilo ali naročilo edino v tem slučaju, ako je listina podpisana od izvrševalnega tajnika osrednjega odbora, v važnih zadevah tudi od predsednika, v slučaju odsotnosti tajnika pa od kakega odbornika osrednjega vodstva, za isto s pečatom osrednjega vodstva. Vsa pisma, vabila, in pozivi so tedaj smatrati le na 'ta. način veljavni. V nasprotnem slučajni pa, če se še, enkrat od kake strani skuša izrabljati ime »Ljudskega o.dra«, se bo postopalo z vso energijo.	Izvrševalcu	tajnik.
Komen. Me ni bilo. Pošljem tja. V Škrbini, in Tamnici se vrši 11. julija.
so popolnoma solidarni. Delodajalci pa itak ne gledajo na svojo narodnost, kadar gre za žep. Učimo se od njih.
Vsi zaupniki stavbinske stroke so vabljeni, da se zagotovo udeleže konference zaupnikov, ki se bo TršHa v nedeljo dne 4. 7. t. 1. ob 9 uri t Delavski Zbornici ▼ Gorici s sledečim dnevnim redom:
1. Kolektivna pogodba in nje praktična udej-stvdtev;
2. brezposelnost in odpomoč iste;
3. raznoterosti.
Udeležba je dolžnost!	Odbor.
vzpostavitve uničenih planin in pravilnega obratovanja. Deželni zakon glede planin od 21. marca 1913 je ostal vsled vojnih dogodkov na papirju ta sedaj je nujno, da se planinske zadruge ustanove vzporedno z ostalimi gospodarskimi in kmečkimi zadrugami.
Ker pa se gre zai sistematično ureditev gospodar« skih razmer po pridobitvah modeme agronomne tehnike, treba je zato mnogo priprav od' strani ravnateljstva Delavskih zadrug kakor tudi usredne ga sodelovanja krajevnih činiteljev.
Posebno važen je poduk kmečkemu prebivalstvu, V.«-	|	.	. *	,	da	se	zave	vse	važnosti in velikosti gospodarskega
J,"? f blnsk,f d*JaTCem naznanja, da na>načrta Delavskih zadrug. Predno se toraj preide °na'z	avgusta	1917.	št.	363	ob-	do	praktičnega	dela,	treba	bo	poučnih	predavanj
V zadnjem momentu čujemo novo mistifikacijo namreč, da ima v nedeljo 4. julija »Ljudski oder« ve. liko veselico s petnajstimi podružnicami pri sv. Ivanu. Nekatere naše podružnice so se oglasile za teza devno pojasnilo, ker so bile vabljene a ne vemo od kje in od koga. Opozarjamo, da je to nove vrste igra, ter, da ostanejo vsi mirni, dolder nimajo uradnih navodil od osrednjega vodstva.
si pregled
Ljudski oder
Barkovlje. V torek 6. .julija ob 20ih ima barkov-Ijanska podružnica predavanje. Predaval 'bo izvrše-valni tajnik osrednjega odbora o predmetu: »Sedanja in nekdanja birokracija. Nihče na,j ne manjka.
— V soboto 3. julija ob 20ih se vrši .prva- pevska vaja v dvorani Scheimerja. Kdor se še želi vpisati v pevski zbor, naj to stori takoj, da se prične redno s poukom .
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Jakobu je
začela delovati v novih prostorih, v ul. Molin a Vento 72. Naznanjamo svojim članom, da odpremo v kratkem lastno knjižnico in istočasno tudi čitalnico, kjer bodo članom na razpolago najvažnejši časopisi in revije. Člani, ki še niso .poravnali članarine za ta mesec, naj to store čimprej, — še vedno sprejemamo tudi člane za dramatski odsek.
Podružnica »Ljudskega odra«, Sv. Ivan. V četrtek, dne 24. t. m. se je vršil II. redni občni zbor naše podružnice. — Iz poročila o delovanju podružnice v preteklem letu izhaja, da to delovanje ni bilo nikakor zadovoljivo. — Glavni vzrok tega je bilo dejstvo, da se je večina odbornikov, kii šobili lanskega leta izvoljeni, izselila. Nekateri pa so se vkljub temu, da so ostali pri Sv. Ivanu, izneverili društvu. — Letošnji občni zbor pa naim je dal garancijo, da bo prihodnje leto vse drugače. Vsak od prisotnih članov m članic .je z velikim zanimanjem in razumevanjem sledil in pritrjeval raznim govornikom -delavcem, ki so poudarjali pomen in korist izobrazbe delovnega ljudstva. — Novoizvoljeni predsednik Anton Švab je izrazil svoje zadovoljstvo na tem, da se je tudi slovensko delavstvo tako vneto jelo zanimati za prosveto. Izobrazba je tista sila, s pomočjo katere si je delavski stan priboril svoje dosedanje stališče in bo v bodoče postal gospodar sveta. Nov; odbor je sledeči: Anton Švab, predsednik, Udovič Franc, Pahor Marij, Birsa Josipina, Mahnič Marija,
Mizarski delavci ladijedelnice sv. Marka
Ravnateljstvo ladjedelnice je klecnilo nai kolena predi stavkajočimi ter je naredilo sledečo ponudbo:
1. Radi izprtja se odločitev izreči obratni sodniji;
2. na plači odtrganih šest ur dela se delavcem izplača;
3. vobče se ravnateljstvo zaveže zvišati plače delavcem;
4. vsi Lzprti delavci se sprejmejo v delo.
S tem je to gibanje za sedaj zaključeno. V organizaciji v solidarnosti je moč!
Kongres delavske zbornice v Gorici
Dne 20. t. m. se je vrSil v društvenih prostorih kongres goriške delavske zbornice.
Sodrug predsednik, profesor Boroes, je otvoril kongres, pozdlravil naivzoče, se .spcmm.il umrlega so druga Weinbergenja, kateremu so izkazali navzoči poslednjo čast s tem, da so vstali? s svojih sedežev.
V prisrčnih besedah se je zahvalil ostalemu odboru za njegovo požrtvovalno delo v prošlem letu. Posebno se je zahvalil sedrugu Štolfi za trud 'ki ga ,;e imel za povzdignutje delavske zbornice, na ka.r so delegati s trikratnim živijo in ploskanjem pozdravili s. Štolfo in s. Salk>. Sledi tajniško poročilo.
Sodrug Štolfa poda tajniško poročilo in s. Salla poročilo blagajnika, (ko je še kontrola predlagala odvezo se je tudi to vzelo na znanje ter podalo odvez« celemu todboru.
Izvolil se je volilni odbor 5 članov, ki bodo sestavili kandrdiaitno listo. Spremenili ,sta se dve točki pravili. Pri raznoterostih se je .oglasilo več sodru-gov k besedi. Večinoma so se vsi zanimali za .delavsko izobrazbo.
S tem je bdi ta lepo uspeli kotngres zaključen. A mi vsi smo se vrnili navdušeni in okrepčani na svoj dlomi, prepričani da nam kmalu zasije zlato solnce svobode.
javljen 31. avgusta 1917. člen V., delodajalci mora,;o plačati celotni prispevek za zavarovalnico proti nezgodam. Vzlic temu odloku je še precej delodajalcev, ki nalagajo delavcem, da plačajo del tega1 prispevka Poživljamo vse delavce, da naj ne plačajo niti vinarja za zavarovalnico proti nezgodam; ker morajo to delodajalci plačati.
Stavbinske delavce obveščamo, da se bodo v teku meseca julija vršile volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Julijski Benečiji. Poživljamo vse naše zaupnike, da naj glasovnice nobenemu ne oddajo, dokler ne dobe za to potrebna navodila od naše organizacije, oziroma od Delavske Zbornice v Trstu, Gorici, Pulju in drugod; ker samo po navodilu teh se imajo naši zaupniki ravnati.
Konferenca zaupnikov organizacije stavbinskih delavcev za kraški okraj se bo vršila v nedeljo 4. jul'ja 1920. ob 9 uri dopoldne v prostorih okrajne bolniške blagajne v Nabrežini. — Dnevni red: 1. Organizacija in agitacija; 2. socijalnc skrbstvo in nje uprava; 3. posredovalnica za delo; 4. raznoterosti.
Na konferenco imajo pristop delegati organizacije stavbinskih delavcev v sežanskem okraju; kakor tudi zaupniki stavbinskih delavcev iz posameznih občin.
Ker je konferenca zelo važna, se pričakuje, da se iste vdeleže vsi- zaupniki.
Deželno tajništvo stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo.
Nočni čuvaji v Trstu so. s podporo Delavske Zbor niče dosegli prav lep uspeh. Ravnateljstvo njihove, ga podjetja je sprejelo predloženo spomenico popol noma, tako, da bodo uživali sedaj nočni čuvaji pri. lično za eno tretjino višje plače negoli dosedaj.
V organizaciji .je moč!
Pozor železničarski delavci! Nihče na? ne gre na
delo k železnicam v Jugoslavijo, .ker je tam od slednjega železniškega štrajka sem še vedno tritisoč železničarjev odslovljenih, brezposelnih, bedi pre danih. Tudi naj nihče ne sodeluje pri popravljalnih delih železniških strojev, ki so eventualno dospe! iz Jugoslavije ter tudi ne pri izdelovanju drugega železniškega materija!a, ki bi bilo namenjeno v Ju gesla vijo. To zahteva proletarska dolžnost in delav ski ponos. Obogatela gospoda v Jugoslaviji naj da lastnim otrokom delo in zaslužek; njena prekleta dolžnost je to!
SHODI.
Op čina. V torek se je vršil pri nas shod cestarjev iz Krasa in tržaške okolice; na katerem je poroča sodr, Petejan, ki je pojasnil o korakih, ki so se na pravili za cestarje in o njih uspehih. Slednjič je poro ča'1 o pomenu .in potrebi strokovne organizacije sedanjem času.
Po poročilu sodT. Petej-ana, se je vršila zanimiva debata o stanovskih zadevah, ter se je slednjič sklenilo in naročilo sodr. Petejanu. da napravi potrebne .korake, da se povišek na plači izplača od dne ko so povišek dobili ostali d-elavci td je, od 1. aprila v Trstu in od 1. maja na Krasu.
Bovec. V nedeljo 11. t oi. se bo vršil pri nas shod stavbinstato delavcev na katerem .bo poročal sodr. Petejan iz Trsta. Kraj k uro shoda se bo naznanilo po zaupnikih.
Borut (Istra). Pretekli petek sta se vršila pri nas dva shoda in sicer: eden za cestne drugi za opekar sike delavce. Na obeh je poročal sodr. Petejan iz Trsta, ki je poročal o potrebi strokovne organizacije ter o nje delu in uspehih za stavbinske delavce naši deželi. Govornika so navzoči pazno poslušali ter so soglasno sklenili, ustanoviti podružnico Zveze stavbinskih delavcev.
Javen shod stavbinskih delavcev se bo vršil v ne ddljo 4. t. m. ob 6 uri popoldne na dvorišču okrajne bolniške blagajne v Nabrežini z dnevnim redom: Kolektivna delovna pogodba in nje pomen za stavbinske delavce. Poroča sodr. Petejan iz Trsta.
Stavbinski delavci iz Nabrežine in bližnjih vasi udeležite se shoda, v velikem številu.
Kmetgsfcl mM
Stavka ključavničarjev in kleparjev ▼ Gorici. Dne
4. 6. t. 1. so stopili v stavko 'ključavničarji in kleparji v Gorici. Delodajalci niso hoteli podpisati pogodbe, ki je zagotavljala delavstvu minimalno plačo. Delavske zahteve so tako skromne, da so jih delodajalci druge stroke sprejeli brez nikake odpornosti.
Čudno, da se najdejo med našimi delodajalci, posebno med' velikimi podjetniki, taki zagrizenci, ki so grozili svojim tovarišem, da jih bodo na vse načine bojkotirali, ako -bodo pri poznali delavske zahteve. In njih dejanje je uspelo v toliko, da so oni deloda-jal ci, ki. so že podpisali pogodbo, isto preklicali. Sicer ne vsi, ampak par omahljivcev se je pustilo prestrašiti in .je izvršilo to ne prav častno dejanje. Tako spletkarijo kapitalisti in iskoriščajo delavce in male podjetnike, ki jim prav zvesto sledijo v prepad, Delavstvo, pa se zaveda položaja, ter je podvzelo vse potrebne protiukrepe, da stavka lahko napreduje. Podjetniki grozijo pismenim potom vajencem, ako se takoj ne vrnejo, na delo, da jih ne bodo več sprejeli.
Vajenci in njih stariši trdovratno vstrajajo protJ vsem zahrbtnostim delodajalcev.
Mi pa smo popolnoma prepričani, da v tem boju mora zmagati delavstvo s svojimi popolno upravičenimi zahtevami, ako ostanejo solidarni kakor so to Pokazali, do danes. Beležiti moramo, da med dela vci m niti enega stavkolomca, kar nam daje popolno zaupanje v končno zmago .Delavci obeh narodnosti
Sestanek »Kmet. in vrt. gosp. zadruge ▼ Trstu«, ki naj bi sc vršil v Gropadi ob 10 pred. 4 julija, se na željo Qrcpajcev prenc.e na nedeljo 18. julija.
Sestanek v Bazovici se vrši v nedeljo ob 6. pop. v prostorih »Kous. društva«.
»Kmet. in vrt, gosp. zadruga v Trstu« ima v nedeljo, dae 4. julija dva sestanka in sicer: ob 4 pop. pri Babičih ter ob 6 pop. v Merezigah. Kmetje iz Marezig in Babičev ter bližnje okolice, udeležite se teh zborovanj polnoštevilno.
11. nedeljo ob 4 pcp. v Ricmanjih (krčma Senica) ter v Klancu ob 4 pop. ustanovni občni zhor podružnice;
18. nedeljo ob 4 pcp. v Plavjah ustanovni občni
zbor podružnice.
Kmetje zadružniki pridite vsi na te sestanke, gre za vašo korist! Dobrodošel tudi oni, ki ni še naš član, a se za stvar zanima.
Gospodarska organizacija
Pomanjkanje živil, oblačil, orodja) in vsakovrstnih .potrebščin je zbudilo po celi Beneški Jul^i pravo •hrepenenje po gospodarskih organizacijah potom konsumnih zadrug. Delavec je že poprej vedel zanje, izpozna! važnost velikih konsu.mnih otrgan,:aao'.'i, ki iimajo konečno p.remeniti ves gospodarski sistem potom ureditve konsuma. Spoznavanje je jelo prodirati tudi V kmečke sloje in ti tembolj streme po ustanovitvi velikih konsumnih zadrug, ker strokovna organizacija za kmečko ljudstvo mi izvedljiva, vsaj ne kolikor se tiče malih in srednjih posestni kov. Iz Kobarida, Bovca, Tolmina in od povsod prihajatjo nujne prošnje za ustanovitev podružnic Delavskih zadrug.
Delavske zadruge so sestavile lep in velik načrt z.a organizacijo konsuma potem podružnic Delavskih zadVug, poleg katerih bi se istočasno ustanovile zadruge za ostale gospodarske in kmečke in terese. Delavske zadruge so nastavile veščakia prof. Dramisa in ing. Gustinčiča, da organizirata zadruge v slovenskem delu Beneške Julije. Zadruge bi imele zalagati kmeta z vsemi potrebščinami na živilih, oblačilih, .orodju, semenih in drugo, organizirani kmetje pa bi v zameno zalagali svoje -pridelke.
Na planinskih fcrajjih bi bilo .povsod ustanoviti mlekarske in sirarske zadruge po modernem siste mu, ter bi se vpeljal avtomobilski promet tako, da bi se mlekarski produkti izvažali naravnost v glavno skladišče v Trst. Istočasno s konsumnimi zadrugami, mlekamioami, agrarnimi zadrugami bi se morale ustanoviti tudi planinske zadruge, v s vrh o
in zborovanj, da se kmetje pouče in pridobe za solidarno delo.
Vsled ovaduštva tržaških nacijonalcev je u Gustinčič, ki je bil namenjen za organizacijo slovenskih krajev, še vedno interniran v Jugoslaviji Zaradi tega se je tako nujna organizacija kmečkih gospodarstev zakasnela1.
Politične organizacije pa imajo nalogo, da za sedaj, kolikor mogoče širijo glavne misli med prebivalstvo o pomenu kensuennih zadrug in pridobivajo člane. Posamezni deleži znašajo L 100'— ki se lahko vplačajo tekem enega leta. Za vsako zadrugo se mora preudariti najmanj L 100.000'— potrebne glavnice, oziroma 1000 deležev po L 100’—. Če tudi za večje okraje ta znesek ni bogzna kako velik, treba je živahne agitacije, da se nabere potrebna glavnica tako, da se lahiko zadruga ustanovi takoj, ko bo glavnica zas-gurana. Politične organizacije se morajo ob enem potruditi, da poizvedo in preskrbe potrebne lokale za prodajalnice in skladišča, ter poiskati inteligentnih ljudi za vodstvo trgovine. Ker je do sedaj nadijoraalistična inteligenca jako malo storila v tem obziru, mora socijalistična organizacija iz svoje srede izbrati inteligentne mladeniče, da se pošljejo v pripravljalni tečaj, katerega bodo morale zadruge v Trstu brez drugega ustanoviti. Poživljajo se sodrugi, da se o tem vprašanju večkrat oglase v »Delu«, ter cdpro diskusijo, ki je prepotrebna za poučilo sodirugov, posebno kmečkega prebivalstva. Politične organizacije naj gledajo, da ostanejo v stalnem stiku z .ravnateljstvom Delavskih zadrug ter jim poročajo o gospodarskem gibanju v svojem kraju.
»Kmet. in vrtnarska zadruga v Trstu« ima svoje skladišče v ulici Raffineria 7 dnevno odprto do' 2 ali 3 ipopoludne. Prodaja zadružnikom vse kmečke potrebščine (poljedelsko orodje, semena, žleplo, modro galico, otrobe, moko za živino, testenino za krmo prve vrste, laneno seme, mehe, žveplalnike, kose, grablje, vedra, kopače, sekire, metle i. t. d.) Sprejema od zadružnikov v svrho prodaje sadje, zelenjavo, krompir in druge poljske pridelke.
Podružniška skladišča poslujejo v Plavjah, v iBo-Ijuncu, pri sv. Antonu, v Ospu. Snujejo se nove podružnice v Padričah - Gro-padi, v Šempolaju, v Borštu, na Opčinah, v Prešnici. Sprejemajo se člani dnevno. Pristojbina 1 L, delež 20 L. Zadružne objave se vrše v »Delu«.
Občinstvo se opozarja na zadružna »azprodajališča zelenjave na tržaških trgih.
OPISI
GORICA.
StavbinskiiR delavcem Gorice in okolice! Vse
sodruge stavbinske delavce opozarjamo, da patom svojih zaupnikov pazijo, da se g. delodajalci drže delavne pogodbe. Zgodili so se namreč slučaji, da se delavci' pritožujejo, proti delodajalcem, da se ne držijo zadnje pogodbe v prvi vrsti v tem, da: ne plačujejo po tarifu. Nilkdiar ne dovolimo, da bi nam delodajalci kratko malo prečrtali vse pravice, katere srno si priborili z bojem in katere so oni tudi pripo-znali, kot pravične ter končnoveljavno podpisali1. Sodrugi, tukajj imamo zopet jasen dokaz, koliko so v.-edne lepe besede naših gospodov, ki vedno in povscid kričijo o svoji ljubezni do delavstva.
Da se to ne sme več dogajati, naj se sodrugi zaupniki sami za to potegujejo ter o vsakem slučaju po-ročaja na podpisano tajništvo, da isto lahko eventualno zavzame najenergičnejše stališče napram vsakemu takemu kršenju pogodbe.
Tajništvo stavbinskih del&vcev v Gorici; De lavsika zbornica ul. G. Carducci 23. I.
ČERVINJAN.
V noči dne 1. junija se je uprl bataljon pehote in četa arditov, ki so bili tu nastanjeni, ker se jih je hotelo prepeljati v Trst in so vojaki sumili, da se jih iz Trsta prepelje v Albanijo.
Vojaki so soglasno izjavili, da v Albanijo ne gredo. Šli so v Delav. Zbornico, vzeli tam rdečo zastavo ter pevaje sccijalistične pesmi odšli na postajo, ki so jo zasedli s štirimi strojnicami. Vsak vlak so na.to ustavili in preiskali. V nekem vlaku je bHo dvajset karabinjerjev, ki so morali izstopiti.
Spopadov ni bilo, ker so karabinjerji se umaknili v svevo vojašnico. Nek general je uporne vojake nagovoril, ali žvižgali so mu.
Zjutraj ob 5ih je prispel polk strelcev, da uduši upor, tako tudi baterija topništva in »klopni avtomobili. Vendar so se uporni vojaki že prej prostovoljno vrnili v vojašnico. V trgu vlada mir.
SV. FLORIJAN.
V nedeljo 4. julija, ob 5ih .pop, se bo vršil v sv. Florijanu v prostorih Miroslava Pintarja shod-. Somišljeniki udeležite se ga.
BILJE.
Dne 19. t. m. se je vršil shod- zaupnikov veleposestva grofa Coromna. Na shodu je poročal sodrug Kosič, iz Gorite, ki je v daljšem govoru vsestransko obrazložil, kako nesraimno je početje veleposeatni ka Coroninija. Ta gospod 'hoče pogna/ti z zemlje ono ljudstvo, ki je rojeno in je zrastlo na tej grudi, tem težkem času preganjati ljudi, 'kit so po vojni razdlrte hiše ter uničene njive popravili, ter iz te groblje napravili vntom podobne njive, je podlo po-čečje brezsrčnega kapitalista grofa! Srce jim je pokalo, ko so vrnivši se iz težkega begunstva videli spkišno uničenje.
Prijeli so se dela, noč in dan so se trudili., a sedaj pride veleposestnik z bičem v roki ter požene trpine na ulico neglede nat to, kam se bodlo neuki podali in kdo jim bode pomagal. Brez sredstev morajo pretrpeti Se to hudo, zapustiti rodno zemljo. Vprašam, pravi s. Kosič, kdo jim je dal pratiico pognati vas z zemlje, ki mora služiti v splošno korist ne pa v korist posameznika. Sodrugi, ta slučaj nam bodi v spodbudo, na ne odnehamo poprej, dokler ne izbojujejmo pravična agrarno reformo. Našim najemnikom pa zagotavljamo, da ni več daleč dan, ko bode ves kmečki proletarija! vstal ter zahteval ud/ejstvčtev ideje: »V potu svojega obraza boš služil svoj kruh!«
KANAL.
»Edinost« z dne 17. t. m. štev. 132 v dopisu Shod v Kanalu« se je spet prav pošteno zlagala, lagala se je od prve do zadnje besede. Prvo laže, da so sodrugi vabili na -shod! oziroma, da so šli udš klicat. Ni potrebno klicati naše ljudi na shod,
cer znajo že sami, kje je njih prostor. Laže, da je
■.  —^       ■ >
mora) iz Jugoslavije. Ime govornika tudi m pravo. Laže, da je govornik udrihaj po inteligenci’. Govor-, nife je pač rekel, da večina teh rodoljubov se nahaja v svobodni Jugoslaviji: ter je pustila ljuidistvo v tem težkem času samo na milost ter nemilost nasprotnih on domačih kapitalistov.
»Edinost« pa je vso zadevto zavila na smešno stran, ker misli javnost napačno informirati, če se je zdela g dopisniku cela sitvar tako malenkostna, zakaj n« zahteval besedo, da bi lahko dokazal svoje, mogoče za kapitaliste boljše ideje. Ampak ti ljudje so podle duše ko gre za dejstva, molčijo kakor nema živina, zahrbtno pa se Šopirijo in lažejo.
Gospoda, videli ste na lastne oči, da je tudi tukajšnje ljudstvo odprlo oči, kar .je znamenje, da vam ■je enkrat za vselej odzvonilo. Zai resno debato z razumnimi ljudmi smo vedno pripravljeni*. Zai podlo zavijanje pa nimamo časa in tudi ne prostora.
SEMPAS.
Dne 20. t. m. se je vršil pri nas shod' stavbinskih dela/vcev. Navzlic temu, dai se je vršil ples v Ozeljanu im, da so karabinjerji prepovedali govoriti o komunizmu, se .je shod vršil v največji' disciplini. — Na shodu je poročal sodr. Kosič o delavskem vprašanju. Podal nam je jasno sliko delavskega življenja. »Življenje, v katerem živi naš delavec — je dejal govornik — 'ni, življenje človeka!, temveč črne živine.« Podal nam je sliko bedie, -katera je že postala neznosna. In če se ne bo vlada- odločila, da da ljudstvu delo in zaslužek, bo moralo priti' do neljubih posledic, katere naj si pripaše vlada sama na svoj račun. Ne glede na to, je potrebno tudi- popraviti hiše in dati ljudstvu streho. Sodrugi v Šempasu so odprli oči ter obljubili, d® bodo na vse mogoče načine delali, da privedejo vse one, ki. se nas še izogibajo, v naše organizacije. Na dtelo torej sodnugi, da pride v zadnjo kmečko kočo glas socdjaiizma.
MEDANA.
■Naši možje in fantje še vedno trpijo v ujetništvu v Italiji, 'kamor so jih spravili, ker so bi® baje nevarni državi. Čuje se, da se jim niti ne dopušča, da bi -pisali svojim družinam domov. Tega trpljenja bi bilo lahko konec, pa tudi marsikateri ujetnik bi se lahko že kdaj vrnil domov, ko je bil pač le na podlagi osuimijenja zaprt. Nekoliko človečnosti bi pač lahko imeli oni, 'ki imajo pri: tem glavno besedo.
BUZET.
Zabrana činovničkoga sestanka. Sadlanja reakčijo-narna vlada jest i činovnacim pokazala svoju jaku i preteču pestnicu. Za dan 27. 6. 1920. bio je urečem javni sastanak državnih čirpovnika i ostalih namje-štenika i to u Trstu. Taj. sastanak jadnih kruhoborca, ■koji naumiše ras p ra. vij ati' glede zabijeva povišice na »gladnoj« plači i nekojih poboljšioa gospodarske naravi 'bio je nepočudan vladinim koristašima i ulizi-carna -i zato je policija kao vjerna za®titnica buržu-aznoga izrabljivanja i iskoriščivanja, siastanak dan dva prije zabranila. Sad svaki državni čin ovni k, ako nij-e i nadalje slijep, jasno vidi koliko vrijedi toliko uzvikana »sloboda«! One, koji išau hljeba smatraju kao nekim sumljivim elementima, koji ugrožavaju državnu sigurnost. Takvim »revolucijonarciirta« (?) meči je dozvoliti s as lahak samo na temelju §2, t. j. da prisustvuju samo pismeno pozvani u prisudu organa javne sigurnosti.
Sve to se dogadja zibog toga, što su dobromisaoTil : napredniji pristupili u sindakiat »Radničke zbornice«. Sad oni odozgo hoče, da upoznaju hvalevredne pokretače, da ih uzmognu preganjati i praviti im razne pcteškoče. Nešto potiho, a nešto glasnije groze se sva ravnateljstva onima, koji su pristali u vladi nepočudbo udruženje.
Poznato sredstvo zas.traživanjia' i sastajanja! A što to znači nego li nadaljevanje ropstva? Od čin o vrni-štva traži se da »stanu i nadalje umiiljate i poslušne ovce što žele ostati na vječna vremena svi oni ne-drugovi iz Kopra, Rovinja, PuJe i. t. d., koji se pobo-jaše zamjeriti svojoj mačuhi - miljeni ci1 (vladi). Prava bezumnost i natražinjaštvo! Samo kukavica može, da se boji tražiti svoja prava. Da, u istimi medju nama imademo još dosita puzavaica, koji nemaju srca, da stupe kao borci u .redove svojih, kolega'. Poznamo idovoljno takvih »ptičica«, koje namiguju i šuruju s vladam samo, da ih iz »milosti i hamosti« pomakne za stepen napred. U tom leži njihov značaj i kolegi-jainost. Pfuj! Ali doči če dan obračuna.
LOKEV.
Kaplan Vir. Šček z ogorčenjem zaivraiča javni glafc, dia je on napisal oni članek v »Edinosti«, ki' mu je zadnja štev. »Dela« polomila zadnjo koščico. Kaj pravite pri uredništvu?
O d g o v r uredništva: Ne; kaplan V. Šček ni napisal onega članka, že zato ne, ker noče dimeti z onim člankom ničesar skupnega, kakor izjavlja v štev. 137. v »Edinosti«. Sicer pa je nam vsejedno, kdo je pisal, glavno pa kaj in kakšen duh veje iz članka; in iz onega članka je vel čist, nezrel kaplanski duh.
- AJDOVŠČINA.
Pred nekaj 'leti je privtandra! g. Anton Križaj, Jeot trgovski pomočnik v Ajdovščino, pozneje je otvoril v Sežani svojo trgovino, ki pa je kmalu propadla. Vrnil se je nato v Ajdovščino ter je s pomočjo prijatelja otvoril malo trgovino v prostorih g. Kasa-grande. Dasi še mlad, bšl je ves čas vojne doma; živel ugodno ter si nakopičil toliko premoženja, da je kupil hišo, kjer ima; prodajalno ter še drugi dve hiši v Ajdovščini in eno v Ljubljani, trikrat razširil prodajalno in naložil še v hranilnico denar. Gospod Križaj prodlaja tudi »Edinost«, »Goriško Stražo« in razne italijanske časopise, med temi tudi »Lavcra*-tore«, ki ,je tiskan v isti .tiskarni' kot list »Delo«, tega zadnjega je prodajal samo en mesec, potem je p.rodsjo ustavil. Ko se je proti temu reagiralo je ošabno odgovoril:	»Take	umazane cunje kot je
»Delo« ne bom prodajal.« — Poglej ti uboga para, ki si -bil v smrtnih nevarnostih ves čas vojske lačen, žejen, bolan, ti in tvoja družina in si ob, vse prižel, medtem ko so drugi delali mastne dobičke, in ko vidiš, da te še nad&ije diarejo, si se oprijel .organizacije 'in lista »-Delo«, ki ti dajo edino upanje na boljšo prihodnost. Zdaj te ta obogatela gospoda še zaničuje in se s tabo/ skoraj norčuje. Tovariši! Zapomnimo si t-o za prihodin.jost; nad 200 nas je v naši okolici vpisanih v organizacijo in naročenih na »Delo«. Ne pustimo se imeti za norca niti od g. Križaja.
— Zato pa vsi na naš shod, ki bo v nedeljo tu v naši Ajdovščini!
KOMEN.
Minuli torek 22. t. m. pobrala nam je kruta smrt nenadoma iz naše srede nenadomestljivega možat Umrl je v Volčjemgradu Franc Štolfa, po poklicu mizar. Bil je član »Ljudskega odra«, politične skupine in strokovne org-anizaciije. Šele 29 let star, nakopal si je v ujetništvu v Rusiji bolezen (malarijo), kateri je podlegel. Bil je vnet naš pristaš in opora naše ideje. Pri pogrebu ,je bila. velika udeležba in med venci je bil tudi venec podarjen od naših organizacij.
Slava, njegovemu spominu! Rodbini naše so žalje.
SV. KRIŽ (TRST).
V nedeljo 4. julija ob 1 lih, ob .priliki otvoritve novega skladišča »Delavskih konzumnih zadrug«, se bo vršilo zborovanje v Križu. Zborovanje bo agitato-
imel priti na shod s. dr. Tuma. Sodrug dr. Tuma ni | rično in informativno. Dolžnost vseh že vpisanih, ka-o tem shodu ničesar vedel. Laže. da je govornik j kor tudi nevpisanih družin je, da se zborovanja v bolniški kontrolor in da je pred devetimi dnevi I pol nem številu in gotovo udeleže.
bo
■jimaa
HMMBI
shhh
Sodjami preo&rttl«prefekti
fc«.)
Zadruga starih Slovesov.
Piretidilmo zdiaj ,k našvm pradedom, kr ®o tudi po toanci velike .arijske rcdibime in -eno osmih plemen indoevropejške veje Arijcev.
Ob času, ko se ,je na Grikem in v starem Rimu izvršila soc^akia revolucija, kn je strmoglavila psdio-vinsko družbo in postavila temelj politični državi,
■■mo stari’ Sloveni še živefti v sredincem stadiju barba-rizima po plaiijavah in doKinah s©<8i®je i/užnozapacfce Rusije, Ukrajine, Poijske, Ceike m Skivtaišketer severne Nemčije. Njihova prvotna domovi,1», .k.; ar so preživeli 'dt?vj>ašk® dobo im prvi «&ad6j barbarizma, je ibiila centralna Azifa (Indrja) kakor vseh A Vycev. Kedcj so Sloveni prišli v sevemovahcdjio Evropo,
.ni mogoče povedati. Sklepa se pa lahko, da so bili zaidniji med Indoevropejci', Id so zapustili Aziijo, k.a>jti .'Grfti, L»tiwr, Kelti, Germani in Litvkri so že bili na ; jugu at znpadu Evrcipe, ko «o Slovenil še bivali v seidtEinfi južni in ceniražni- Riue-iifi1. Iz tega sledi, da so Sloveni vsled nekih nerazuml';i!wih razmer precej ■zaos>fcali v raavoju' za svojitm® pradavnimi brati.
Že pre: smo omeniti), da so se Indoevropejci in Semiti š«de takiMt preselili iz Az'je-, ko so že vdomačili žm»o in znate po malem obdelovati polje. Preseljevanje je b:6o potretbnio, kajti štora domovina jim je pošto!« pretesna in premalo je bilo paše za ogromne črede. Ko so torej Sloveni pruSli v Evropo, so imeli s seboj svcve črede, pridelovali so žito in se počasi 4Pom:tkabi v gornji stadij barbarizma. To je bilo vsekakor več tisoč let pred Kr.
iz te dcbe nimamo o Slovenjih nobenih pisanih pcdiatlcov. Sami niso poznali pismenk do devetega fitcJatfa po Kr., ko s'ci se že večinoma pokristjanili, a ittsiftr/ih izročil je zelo snialo. Prvi $rški in .rimski pisci <in 7ificdlovin.2tr,;ii- n.so zniaiir nič o Sj oveni h. Omenjano sicer -gotove divje nairode, iki so bivali vzhodno od Donave in severno od1 Karpatov, ali ker so med Slo-ivema &i Grki ter Rimljaini živela razna druga divja ipleanena, so zadnji smatmalš, da ni med njimi nobene razlike. Tako n. pr. piie grški zgcdovTOnr Herodot •p divjih Skitih, navaja ipa čisto slovenska imena. ^Rimski pisatelj iPlmij meaiuje Sloverve Vende. To ;(besedo si je izposodil od GennTan'cfv (sta.mh 'Nemcev),
4» so bili Venldii naseljeni ob reki Vsli do Gdamske-!ga! zaliva. Neki drugi rimski p^ateij '(Tacit) je krstil Sk vene z fcnenoim Veneti. Šele ko je bila končana gotska in hunska .invazija, so pc/;avEi Sloveni v vzhcdnooentralni Evro,pa i'm prišli, v dctffco z Grki in RataOjaini. To jje 'bilo v začetku petega stoletja po Kr. Rimski pisec Ptole.mij fih leta 550. prvič imenuje popačeno »SdavenA«, dočim je grški pisatelj Proikopij že leta 512. pisal, da je severna Germaraiija petna »Stlavenoiv«.
V tem času so se Sloveni: že drugilč selili pod pritiskom sodobnih razmer. Bili so že visoko v gornjem stadtiiju bairbairizma in njihova zveza rodov je bila na fviSku st?re redo,vinske erganizaoije. Prej, dokler so Sloveni bivali skiupalj, so igovorili eden jezik, 'katerega ostanki so se nam ohranili v staroslovenskih cerkvenih spisih v .glagolici; vendar pa je že prej vsa/k rodi položil podlago razkosanju skupnega jezika, s svojim narečjem. Tako so iz stare rpdovi!Tiske rveze nastali Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, polabski Slove-ii, Rušim im Lužički Snbi na severu, Slovenci, Hrvatje, S,nfci in BcLgsiri pa wa ijugiu. Bc.Jgarr& so mongolskega rodu., ki so sprejeli' jezik podložnih Slove-nov. Slovenc« so edini rod, 'ki je obdržal time starih dedov, ki ®o se imencvali' Sloveni.
Odkod izvira ime Sloven rili ,mo';’Lerno Slovan, ni še doignana V »E©cikiop‘£idVi'[ Bdtar.iki« črtamo, da iga znanstveniki tg'imačyo iz besede »S'!ovo«, drugi pa! iz »sl?ve« j,a »sloveti«, Sjovamii sc msndia še v davnih č"':'h simeii.nali saimi aefce za »sla-vao Jvudstvcv. ki si dali tporda že v svoji prvi rcdcviasfci tratam ;ščini ime Slavni, iz katerega se je polagoma razvila 'beseda Skvani, SJovetii, Slovani. Stcira zadružne Slovenska 'mena imajo .rosione vsa končnico »slav«,
&o o. pr. Tomislav, Venceslav, Bogcslav i. t. d. Omenjena razlaga je tciiej khiko pravilna. — Prej lotraerijsoi grški pisec Prekopaj piše o vzhod.niih Sio-venih z imi2r:cni Anlajci, Id; govore enak Ijezik kakor »Sttaveri« in oboji da so se prej imeoovali SorbC, torej Srbi.
Ko so Sloveni prišli v stadij, da bi ib&li iiz stare rodov inske "Jružbe pnsšli v ercitco- politiiino državo, so se moral' raztrgati '!n raziti na vse strmi največ ■ziHVsidr vefrih bojev z Gciti &n 'drr.g-imi germ-anir:Vi'ni rodovi ter s Huni, ki sc se navalili na rje H Az"'<2 in ph večirerua pcd'armt-r.i. Ko so se A~’u .-ji M:'rje rodovi k*6*!i od osta!*:,li ki prekoračili Karpate ter Se razlil po vseh krajih siedanje O.gfske, Balkana, Avstr..1 *e, Eavairske, Benečiiie in po deJielafi ob Jadranu, so še bii v str-ri redovinski or^Pinizrc:.H m imeli so izvoljene glavarje, ki ec se zvali knezi, vojvodi, v&!%i župani i. t. d. Smetem njihove dipužbe tfe bil docelai de-svrikratrfen in v gospediarskem ozicn je 'bil primitivni kicmuiufoeni. Slovenska zadružna organ:zac:!a jo bia t*sko mrlira, da se je c h rani 1še! več Siclai: j potem, ko so Sloveni i.meli staimcstcjne polit.one eržave in ko šobili podaniki drugih,
Oibl.ka družice je bila pahijahelna. Naši z Redovi-narji, k. go sicer dr.bio opissii zr.d-užni cistern sta-j rib Slcverov, rimajo ceterih podatkov, krito je' bilo z rodbine, vendar se .Isihko sklepa, da so bili do j časa pekr st . r,er-a pel igamosti, to je imeli so po več j tia žen, kakor je bila navada pri vseh barbarih.
Sloveni so že imeli Cičeio-''-''1--
prannitoo, da sipe z njicmi vred: posedati za eakn ognjiščem. Sprejemanje tujcev v zadrugo se je navadno vršilo s primernimi ceremonijama.
5. V«i člsnii zadrugo imefo skupno ime, £ se je navadno glasilo po prvem predniku. Ako je bil ta Svatoslav, so se vsi potomci v ziadrutfj imenoval! S ve toslavo viči, če je b'l Marko, so bili Markoviči-N obrobe vajsi na Sicverukem, Hrvaikero, Srbskem i. t. d. se še danes imenujejo po starih zadrugah, ki so tam bivale, n. pr. Vidovci, Viakov«., Iv*inoi i. t. d. (Na Belck'anijskem »p Adlešiči, Vranovioi, D-rašiči, Vidoviči i. t. d.)
6. Skupno za idružno pokopati če. Sloveni so večinoma sežigali s veje 'mrliče, kalarar je bila navada pri vseh narodih v gornjem stadiju barbarizma, an pokopavali so pepel v lončenih žarah. V ta namen je imela vsaka zadruga svaj prostor za pokopavanje.
7. Zadružni glavar. Vsaka zadruga je izvolila svojega glavarja, ki >se je zval starešina (pri Hrvatih domačin, drugod pa gazda, gospodar, knez, vladika, pri Bolgarih kmet). Izprva je ibil najstarejši oče obenem starešina, toda pozneje so vcilili tistega, ki se jim je zdietl najzmeiž.niejši. Starešina je varoval zadružne sveticjje, daroval bogovom žrtve, določil in vodil vse ,gospodarstvo; vsi zadruig ar ji so ga morali ubogati in spoštovati. S časom so umrle starešine 'tudi oboževali- dn jih častili 'kot hišne varuhe.
Videli smo, da je bila skoraj na enak način organizirana zadruga pri' indijanskih Jrokviiščamih, Grkih in Rimljanih. Povsod je biila demokracija, enakopravnost, primitivni komunizem.
Več slovenskih zadrug se je združijo v bratovščini, kateri so rekli župa. Župa je bila Siovemh to, k«c je 'bila pri Grkih fratra is* pri Rknljsffiih kur .ja. Župa je zopet imela svojega glavi&rja, <ki se je imenoval župan.	(Dalje	prih.)
Nezgoda v Medeuzzi. V Medeuziz v Furlaniji se je vnela zaloga smodnika, vsled zanikernosti onih gospodov, ki jim je bila poverjena shramba vseh enih aeigromadenih kupov 'granat in bcrnb. Učinek je bii grozovit, cele vasi so razdejane. Krog sto ljudi je ranjenih ali mrtvih. Ljudje beže iz usodepclne bližine smodnišnih zalog.
Vprašati ()e dovoljeno, kako to, da se sme kar cele milijone granat in bomb gromaditi v neposredni bližini človeških bivališč: Ako se to sme, čemu potem teke zaloge n* napravijo v bližini palač mestnih botgafcašev? Uprli bi se preti temu, to je enkrat gotovo. Ljudstvo v Medeuzzi1 pa je že ponovno prosilo, naj se te zaloge »pravijo na varnejši krai. Našlo je vedno le gluha ušesa. Morda bo zdaj kaj pomagalo?
«
Papež je obolel. Papež Benedikt XV. je te dni nevarno obolel. Zedela ga je kap na desni strani, in bati e je, da podleže.
Sadovi bu.žuezae družbe. Iz Chicaga v Ameriki prihaja tale značilna vest, ki je vredna, da z<e ponatisne, ker kaže, kako kapitalistični sistem dovede do zločinstva, ker mora dovesti do tja:
Policija «;e prišla na sled, da je psutal krožek, ki je razbijal rs zložna okna. Na to način so bile^ zavarovalne družbe vsako leto osleparjene približno za pet in sedemdeset tiscč dolarjev. Seveda je ibil ta hudcdeklri krožek le 'odkrit, ko se je policiji -posrečilo priieti enega zarotnika.
Aretiran je bil Fredi G-alvn, ki je bil obenem uslužbenec American Bonding & Insuneramce kem-pamije, ko je razbil okato Wilf Drug komipanije, Galvin je izpovedal, da ga je najel Beni a.rn;n Be-ris, predi-ednik Aiaerioam Plate Glass kompani-je, da razbija šipe. Najet je .bil za ena leto. Za majhno okno ;'e prejel petdeset dolarjev, za veliko pa peit in sedemdeset. Ko je bal Galvin naj.et za razibiijsttije šip, je odšel v New York, kjer je dobil službo cenilca pri Amerikan Bonding & Insunermce kempaniji, ker jo bila njegova ponudba za deset cdistofckov nižja pd drugih kompetcEtov.
Dogovor za razbijanje šip je bil tale:
Galvin in Arthur Bas ti en, cenilec za cdlBor zavarovalnih družb proti 'Cgm;u, napravita poročilo, da je šipa popolnoma adrrfr.Veca, Ber® nepravi novo šipo in zahteva zavarovalnico in zavarovalne druž-| be, Galvin je pa imel nalogo, ca ubije šipo v vogalu, talko da se lahko porabi za manjše okno. Ko je bilo najprvo ubito veliko okno, je Galvin ubil manjše okno, da so prirezali zeri, šipo iz velike šipe.
Bastian je seveda izročil Galvinu imena vseh tvrdk, ki so zavarovale svoije šipe pri kompanijt, pri kateri je bil Galvin zaposljan.
Ra.zfc''ite so .bile šipe, 'ki sodile vredne od 1,500 do 5,000. Iz teh šip so napravili manjše šipe in raiz-feili manjša razloina okna, da so porabili te šipe.
Benjamin Beris, ipredsecinik American Plate kom-painiie, je tudi napravil izpoved in priznal zločini Bastian je pa najbrž otresel prah Chicaga s svojih čevljev, ker ga policija išče zaman v mestu.
Kadar prihajajo taka hudodelstva na dan, takrat lrthko sleherni razume, da je sedatnia človeška družba gnila v svojih stebrih, kajti če predsedniki velikih podjetniških tvrdk izvršujejo hudodelstvo, da pc-množe svoje dohodke, ki so že tako visoki, ne more nihče trditi, da to ni res.
■
i
J
Veletrgovina z vinom žganimi pijačami In deželnimi pridelki
LSSTNICA URSDNiŠTVA
Fr. M.: Pravila »Del. Zbornice« (slovenska) so se odidala v tisk. Redi silnega dela prej to ni bilo mogoče. Potrpljenje! Pozdrav!
Henrik Soča: Pribecaiič v pcnerfeli^ki številki.
Raznim sodnifcm: Sccrvig Regent je moral odpotovati neredoma. Ko r«e povrne sprejaiejo sodrugi takoj edgover n?, r?z.na vprašanja.
Izdaja za socilalistično zvezo v Ju!ijs!:i Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna »Lavoratore* v Trstu.
mm mm
m mi žstžo m mimm
regisirovana	z	omeje.',	m	psrošivom
Da izvršimo sklepe zadnjega občnega zbora, sklicujemo
ČiHHSiSi SMOBB
TRST - IH. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07___________
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE
Trgovina z mešanim blagom
Toči nnjflacjfc Uelo fn črno vino ter wcKo-vrstae likerje no Mno In na delisls
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
!
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega !!!!
V nedeljo, dne 4. julija
se vrši
na dvorišču gostilne Ivana Ušaj v Černičah
JAVNI PLES
sedmih bratov
Svira delavska godba iz Lokavca.
mm točno ob 15 m
Na mnogobrojno udeležbo vabijo sklicatelji
sedem bratov Živi«.
lio M ppiila lim
v Dobravljah na Goriškem
lino o zadružni kleti več sto htl.
naJboUfesa narsm$i
VINA
po zm?rnili vsakdanjih cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
Sirup iz iistesn Morju
(Mal novec. Pomarančnik, Citrona in Timirlndo) p» immm cenah za druiine in po pojebnib cenah za raipradajalce se dobi pri t«dkl
GIACOMO POLLAK
PIAZZA DEGLI ST ULM 7 (e* Lipski trg}
pri So. Križa pri Trsta
toči izborno belo In črno domače vfcio in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
11
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala
I in IV olirnj: Dr. Silvio Morpurgo — vi a Aivarez
št, 16 — za prebivalce sledečih ulic:
Aivarez, VIII. Agosto, Ar.g.olina, Arcadi, Andrea, Aq«ilc:a, Asccii, Ba^ai, Barca. Boschett-o, Battisti p., Bufolkii, Brclo, Čampi, Chaesa A., Cordaiuoli, Casale, Coroniol- Czemig, Dar.te, Gelsi, Ginnastlca, Galilei, Giusti, Giovanni, Goldoni, I&cnzo (Ponte), Legna, Leoni, Lcmbrcso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuava, Orzcni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Andrcr.a), Poggi«, Petrarca, Salcano V., Seminario, SettenAre, Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandoia, C. V. Em. IIIr Zorutti.
II m
in sicer se bo razpravljal na vsth sfedeči
DNEVNI RED:
1. Otvoritev shoda in izvolitev predsednika;
2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev;
3. Ukrepi giede novih skladišč;
4. Slučajnosti.
i&m &o ze ffii-eu c«če‘jovi?,k*o pr n/ve, »ko so se po- j kazia^i pred c*či z^odovane, To 'oio-Io^.znje, da |c tudi | i.‘h
-pri n,‘.'h •tekir.a-t ž« ii^rdta priva>tna lscvej./o u!o-go. Da so prej im©'; rroaiterincko .pnnv.o ko-t vsi dragi! stari narodi, ,je posneti Iz nekaterih pr.av’;'i'c o njiho- i vih junakinjaih. CeSka Libu?a .je »zasedla	prc-	i	I
s>tcl«, uisiravpo je imela dva brata .!q Poljaki <ao :.mel« • VainiDo, ki }z ^lad.ala nrd ^rlicn*i, Z^c^dovinarji trdi ■ omen^uijejc, dia so steni Sloven-i voli:': žene za svoje j staoeime.
Kn.neSj-tuc^ja slovenske zadruge 'je bila dedeča:
1. Sarodcvinci se nko sre.e!i žera:t: med sebctj. To (jie ‘bvi.o temG1.vnio prtvvo, k.; je d-alo ctS'tH5v*o zadrugi1 še v oaijstaireoSih čarf-h di vjaštva. Dckler je bilo v ve- * Ijavii materinsko pnaivo, so šli moški cd zcdri^e in | bivala pri svojih ženah v sosed,ni zadrugi. Z -cvetov- | s*kiim pravom je pa ta dolžnost padla na ženski sp^}! in vsi moški so s svojimi družinami esiali v zadmg'.. I
2. Primitivni komunizem ije bil podlaga zadruge.! V zadrugi nama nihče svojega posebnega premože- !
nja. Vse premično in nepremično imeli;e, zemljišče, baijte, vsa živina in vse hišno ;m gcspcdo.sko čredi e je skupna hstnina vseh zad-ragarjev. Vsi žive skupaij im delaijo drug za drugega. Kaidar jim ije koča pretesna, postavijo kraj nje drugo in treti« in tako je vl&aisah bivalo v eni zadrugi od sto dio tristo sorodo-vincev.
3. Vzajemna obramba. Člani slovenske zadruge so bili diolžni braniti zadružno imetje, svoje žene in dieco pred sovražnimi napadi in pred zločinci. Kakor pri vseh narod* v barbarizmu tako je bila tudi pri Slovenili v navadi krvna osveta. V Staretovi »Občgi zgodovini« čitnmo: »Splošna slovenska navada je bilo maščevanije. Če je kdo koga ubčl, vzdignila se je vsa zadruga ranijkega zoper zadrugo, iz katere je bil ubijalec, in vnel se je hud boj ,ki včasih ni prej tema!, dokler nista zadrugi druga drugo do> dobrega pokončali.«
4. Spreijemjaaije tujcev v zadrugo. V vojni ujeti tujci so bili sprejeti v zadrgo. Takim novim čJar.orr so Sloveli rekli »ognjiščanin«, zato ker je dobil
¥ Trstu:
V soboto, dne 3. julija 1920 ob 20
w dvorani izo^raSevsfnaga (fruitva na tfrc'e!S, za ekraj Vrdeia - Scoglietio
skladisco štv. i8, Vrdeia, uiica Monfalcone.
V pondeljek, dne 5 julija 1920 ob 20
v cf jrrani isofcraSe^aSncga drtsICva v ?ko*fn|u za spodnjo okolico (Skedenj)
bklaoiiče sty 17, Skeuenj ,Mercato“.
V petek, dne 9. julija 1820 ob 20
v dvorani isofcpa.low«^nc£-a «frcSlva nsa Ponsiassi ?:a ©israj xscr^Ja
K£3ri2C3a, skladišče st. 34, zgor. Kjarbola 146.
¥ FisriasiiJls
V sredo, f’ne 7. julija 1920 ob 20
v oSsfšnsJT duoran?, za ©bsin3 Paro, skladišče štev.
V čelrti-k. dne 8. jul ja 1920 ob 20
v dvoran! izobraževagsteja dPisSts/a za osši-?© Sagrai.
V četrtek,	dne S.	ji lija	T920 ob
v dvsrani SsSavifte^a	donsa, ra	otiir.o	Grac^ažfa,.
V četrtek,	dne 15.	julija	1920 ob	20
v dvorani ESeSasEKecja	dciina, za	obžina	€€PviR|i;r».	Skladišče štev. 43.
V četrtek, dne 15. julija 1920 ob 20
y dvorana SSaiavsHa z&cr:ticei ?a cb iio Tr5fc, vštevši skladišča 14, Piazza
III okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — vic
Ralsaitc št. IS za prcfcivalce s!ed;čih nlic:
Ariosto, Arcivescovado, Antcnio P., An-iooio V., Alpi Giulie. Aiscv.zza, Bucnarroti, Bertolini, Berto-l.ri P., B£■-:•.elii34, Biaserna, Bosco, Bianca, Baronio, Crprin, Čari ta Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Cccernia, Cccevia, Coceviutta, Cas-teilo V., Casteilo R„ Caslcllo I, II, III, CcIIe, Cappucdni, Cipiiam, Cravcs. Carducci, Como, Ccmo Riva, Croce, Cristo P., Casteilo (Dietro, Cat>peJla, Catterini, Camposanto, Castalda, C~sa ressa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Drec5si, Formica, Ferrovieri, Fornace, Magazzira, Molino, Muafcipio V., Bor.o, Passagg o Eiling, Grande P., Grabizio, Laatieri, Lunga, Mat-tioli, Mrggio (24), Moreli, Moaache, Macello, PeHico, Po:ta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androca), Rafut, Rossini, Rotta P., Rs^tello, Rabatta, Rasauer, \occo S. P., Scuoie, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscolano, Teatro, To-msig, Torrer.te, Tracsalpica, Vaccano. Vetturini, Vcgcl.
I ekraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Staadrež, Bukovico, B ije, Branico^ Gradiče, Lckovec, Mirno, Osek, čt. Peter, Peč, Prvačino, Rcr.ce, Ravnico, Rihemberk, Rubjc, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovcdcje, Šempas, Lečnik, Vrh, Vrtcjfco I. in n. Vogersko, Vcičjodrago.
23.
Skl. štev. 42 20
Skladišče štev. 33
BanjSico
II okraj: Dr. Ivan Viiint — piazza Duomo št. 3 — za
do leče vasi:
Cerovlje I in II. Koprivo,' Kormin, Faro, Ločnik, Medano, Št. Maver, Sv. Martin, Mcšo, St. Florijan, Grgar, Kožfcano, Sv. Lovrenc, Oslavje, Trnovo, TribuSo, Vilpuziano in ostale lur-Janske vasice.
Prostori, kjer se ordinira
(D
3°
— i—•
C.
> JO -t
Z © "
- 3
O .
•o
x-c*
a.co o o i— ■o o
•S 05 E lo o ° ^
° ~ d T3 rt
*•— o ur*
•E "a « - S
-Q
V O O
C 'U
J3 "3
J2 O O a> —
=
c JS
CJ
•a •"=
jz ^
ifc
CC
o
u
Specijcltia večerna služba za člane vseh mestnih in okcliških okrajev, za kcnsulte, nasvete i. t. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein.
Zobozrcvanka služba za vse člane blagajne, zdravnik ■:i sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik R. Berca.
Kanal: provizorični voijaški zdravnik.
Mumcipiu ii_6 ni 2 1 i
anzano.
—L, Toisiia: dr. Alf. Serjun — ToLmin.
V torek, dne (3. julija 1920 ob 20
v dvorani OaJavskega doma, za občino fi|e2£o. Skladišče štev. 53.
Opomin vsem članom!
Po članku 12 zad-užn h pravil spadajo vsi zadružniki v oni okraj, v katerem so nahaja skladišče, v kojem se navadno pos.u2uj*}«. Zato se sinejo udeležiti sam * shoda v svoji občini ali v svojem okraju,
Vsak sliod je sklepčen, ako se ga je udfVž h ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaju, da ob napovedani uri m navzoč* pot ebno število članov, se b> vrš i shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se i :vo!i vsakikrat posebej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil ST.fi vrl;t» član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoi soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja
Kobarid: dr. Feruccio Baffcni — Kobarid.
Bovec: provizorični vojaški zdravnik.
Csrhr.o: dr. Frančišek Strička — Cerkno.
od 10. do II. v blagajniških ambulaiori-jih v via G. Leopaidi št 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambuiatoriju v via Aivarez štv. 16
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolniške blagajne v via G. Leopardi štv. 6
od 9. do 10, v blagajniških ambulatorijih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambuiatoriju v viale XXIV.
Maggio
od 9. do 10, in od 15. do 16. v zdravn. ambuiatoriju, piazza Duomo štv. 3
od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih
od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6
V vojaškem ambuiatoriju v Kanalu
filijalka blagajne v Tolminu vsak tian od 9. do 12. ure
v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11 in od 15. do 16. ure
V ambuiatoriju kobarišk. zdravnika
V vojaškem ambuiatoriju v Bovcu
V ambuiatoriju cirkniškega zdravnika
njegovo gospodarstvo. Pcoblastila se morajo podp s ti v enem izmed zadružnih sk!a dišč ali v osrednjem uradu.
Kot Eea ti nacija za udeiaSbo na shodih le valjava© rotr&iio © j*?©, i&nlh nakuirnSli znamkah fn ixkasi?isa ž£i?3» ki 1« zea -meti pež-t skladišča, v i-r&.cram so član redno poaSoiiisie.
TRST dne 1. julija 1920
EleE-!
Kratka splošna navodila: Vsi <flan!, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo
predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so ushtlbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski ud'e blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom’članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške Magajne z družinskim izkazilom, Icojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Poro4nlcam, ki so včlanjene, in potodnicam članskih družiti je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošok le tedaj, ako je bi! porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50’o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne'vrednosti) vsem onim. ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin 111 ra > plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo č^sa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniškn-oSkrbnJft stroškov, ki so jih nare rtli člani ai- udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je le v slučaju, daje šlo za veliko živijensko navarnost.
^	■	imm