MAJ 1964 ŠTEVILKA 5 Namesto, da bi bila delitev dohodka po delu zadeva trdnega in dolgoročnega sistema, ki bi ga formulirali in sprejeli sami neposredni proizvajalci in po katerem bi dohodke vseh članov kolektiva določali v odvisnosti od osebnega dela in kolektivno dosežene delovne produktivnosti in dohodka, pa je ta delitev v enem delu kolektiva ostala v rokah ožjega kroga vodilnih ljudi ali strokovnih ali administrativnih služb. Posledica tega so enostranski vpliv na reševanje problemov in sistem nagrajevanja, možnosti privilegiranega položaja nekaterih in nezadovoljstvo drugih, poli¬ tični problemi in spopadi v delovni organizaciji, pritisk v smeri uravnilovke, upadanje delovne produktivnosti in manjše možnosti, da bi na tej podlagi izboljševali življenjski standard delov¬ nih ljudi. (Iz »Osnovnih smernic za predkongresno aktivnost ZKJ-«.) leto iil Programsko Na plenarnem sestanku Obč. komi¬ teja ZKS Cerknica so obravnavali ze¬ lo širok krog vprašanj. Govorili so o nalogah v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti na VI. plenumu CK ZKJ in pripravami na predstoječi VIII. kon¬ gres ZKJ. Da bi bila predkongresna aktivnost zveze komunistov čimbolj plodna, konkretna, vsestranska in programsko usmerjena, je bil večji del sestanka posvečen programu dela in pripravam za predkongresno de¬ javnost. Sklenili so, da bodo do 15. maja predkongresne konference osnovnih organizacij, na katerih bo¬ do volili delegate za občinsko pred¬ kongresno konferenco in proučili naj¬ važnejše probleme, s katerimi se sre¬ čujejo komunisti v proizvodnji, de¬ litvi in potrošnji. Posebno bodo pro¬ učili negativne pojave, ki spremljajo sistem samoupravljanja, delitve do¬ hodka in uveljavljanje načela »vsa¬ kemu po vloženem delu-«, medseboj¬ nim odnosom v delovnih organiza¬ cijah itd. Sklenili so tudi, da bodo imeli v občini več različnih posveto¬ vanj, ki bodo posvečena najbolj pe¬ rečim problemom v komuni. Da bi bila posvetovanja čim uspešnejša, je občinski komite imenoval posamezne skupine komunistov, ki bodo pripra¬ vile dokumentirano gradivo, kar bo omogočilo, da se bo kvalitetnejše pre¬ gledalo pozitivne dosežke, pomanj¬ kljivosti in napake ter na osnovi tega sprejelo jasne in konkretne sklepe, ki bodo še bolj pritegnili komuniste k delu. Posvetovanja naj bi zajela čim širši krog občanov, zato naj bi bila organizirana skupno s Socialistično zvezo, sindikatom in drugimi družbe¬ nopolitičnimi organizacijami v komu¬ ni. Na posvetovanjih naj bi se ob¬ ravnavalo predvsem vprašanja na¬ daljnjega gospodarskega razvoja, vIO- go ZK v sedanjem družbenem razvo¬ ju in druga splošna vprašanja, ki se nanašajo na vlogo našega človeka v družbi, njegov materialni položaj, sa¬ moupravne pravice in dejansko od¬ ločanje v družbenih zadevah. Nada¬ lje, kako si prizadevamo za nadalj¬ nje izpopolnjevanje sistema neposred¬ ne demokracije, za krepitev vloge člo¬ veka kot občana, proizvajalca in sa- moupravljalca ter njegovih organov in proti vsem socialističnim težnjam, ki se pojavljajo v obliki birokracije, neodgovornosti, samovolji, dirigiranju itd. Občinski komite predvideva, da bi dali poudarek zlasti naslednjim vpra¬ šanjem: — Odnos ZK do priporočil skupšči¬ ne (občinske, republiške, zvezne) in SZDL ter njihovo izvajanje. — Pošolsko izobraževanje v naši ko¬ muni, vloga Delavske univerze pri tem in razvoj kadrovskih služb ter kako se vse to odraža na produktiv¬ nost dela. — Koriščenje proizvodnih kapacitet (ker nekatera podjetja še vedno de¬ lajo samo v eni izmeni, imajo druge stroke, ki so zasedene samo nekaj ur na dan, ozka grla itd.). — Delitev po delu, mezdni odnosi, težnje k uravnilovki itd. Imamo Še celo vrsto podjetij, kjer proizvajalci dobivajo »plačo«, višina plače pa je odvisna predvsem od subjektivnih či- niteljev. — Vloga samoupravnih organov in vpliv neposrednih proizvajalcev na odločanje (tudi integrirana podjetja kot so: GG Postojna, Nanos Postojna, Kartonaža Ljubljana). — Razvoj kmetijstva in vloga kme¬ tijskih zadrug pri socializaciji naših vasi. — Problemi utrjevanja materialnega položaja družbenih služb in vsklaja- nje njihovega razvoja z možnostmi gospodarstva in potrebami ljudi v komuni. — Vloga počitka in telesne kulture za produktivnost dela. — Vloga investicij in kreditnih od¬ nosov v nadaljnjem razvoju proizvod¬ nje in dvigu produktivnosti dela. V vseh teh razpravah naj si člani ZK prizadevajo, da bodo nosilci kon¬ struktivne kritike pojavov, ki so v nasprotju s težnjami »osnovnih smer¬ nic«. Pri tem naj se problemi oce¬ njujejo realno, brez pretiravanj, hkrati pa tudi brez podcenjevanja nekaterih škodljivih pojavov. Komu¬ nisti naj bodo na čelu reševanja pro¬ blemov, ne operativnega reševanja, pač pa ustvarjanja javnega mnenja in ustreznega vzdušja za uresničevanje predkongresnih smernic. -ec Za praznik dela 1. maj in ob 100-letnici prve internacionale želimo vsem občanom naše komune še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov pri izgradnji socialistične domovine! Pesem, srca, kaj vse mi v nji živi! V vrvenju ur, ko dan šumi mi v glavi, tenčica sanj nikdar mi ne zbeži iz oči, globine daljnih časov svetijo se v nji, v nji zadnjih let živijo mrtveci sanjavi — v zelenem mahu glava jim sloni — živi, šumi gozdov tovarišija, krvi prelite sveta čarovnija Po travi grem kakor po zelenem runu, ki rod bodočnosti bo z njim pregmil svet, ogledam čudno dušo si v tolmunu: o da bi vedno bil tako prevzet od dobre želje, jo hlepel razdati kot lipa, ki vsevprek razdaja med. Vedrine dih naj našo zemljico preveje, ki zanjo duša joče in se smeje; o žene. deklice, možje, s pomladjo v sredi krog in krog H opletimo venec živih rok. življenje naše'bo okoli nje drhtelo. Na naše pesmi in na naše delo iz srede svoje večne rože br> sonce streslo pelod vročega življenja, vanj bo omočil korenine čas, ki se pričenja Jože Udovič, Pomladni venec, odlomek 2 ★ GLAS NOTRANJSKE Kaj dela strokovni odbor sindikata Delavci, ki so zaposleni v druž¬ benih službah (zdravstvu, šol¬ stvu, javni upravi itd.), imajo svoj sindikalni odbor. Organiza¬ cija je družbeno-politična in pro¬ stovoljna. Njen namen je krepiti njihovo dejavnost pri graditvi socialistične družbene skupnosti, izboljševanje in varstvo življenj¬ skih in delovnih razmer, pravice in koristi delavcev. Ravna se po načelih, izraženih v programu Zveze komunistov in Ustave -Ju¬ goslavije. Čeprav je bil ta strokovni od¬ bor sipdikata delavcev družbe¬ nih dejavnosti ustanovljen že ju¬ lija lansko leto, je dejansko začel delata šele letos. V začetku niso bile jasne koncepcije dela, niti ni imel odbor program de«a. Na zadnji seji odbora so dopol¬ nili svoj program dela. Dane so bile tudi ostale materialne osno¬ ve za delo in tako se je aelo le¬ po razvilo. Ustanovili so dve ko¬ misiji za analizo osebnih prejem¬ kov delavcev v družbenih služ¬ bah in kadrovsko komisije. Prva si je zastavila nalogo, da bo do 15. maja analizirala osebne pre¬ jemke, njihove razpone ; n pri¬ mere, kjer imajo delavci še ved¬ no izpod minimuma 25.00Q din. Druga pa bo analizirala delo sin¬ dikalnih podružnic, kadrovski se¬ stav odborov in predvidela plan in program za bodoče. Zaključke obeh komisij bo obravnaval stro¬ kovni odbor in predsčd.J''o ob¬ činskega sindikalnega sveta Cerk¬ nica. No Skrajšan postopek za gradbeno dovoljenje Na zadnji seji je Svet za gradbene, komunalne, stano¬ vanjske zadeve ter urbanizem pri občinski skupščini prou¬ čeval način izvajanja gradenj na našem območju. Predvsem so ugotavljali, da stranke ne prijavljajo vseh del gradbeni inšpekciji in tudi to, da je so¬ razmerno precej črnih gradenj v občini. Svet je sprejel osnu¬ tek odloka o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovolje¬ nje za graditev. Po novem od¬ loku bo potrebno priglasiti pri¬ stojnemu organu občinske skupščine vsako najmanjše de¬ lo vzdrževalnega značaja, kot n. pr. prekritje strehe, zame¬ njava dotrajanih lesenih de¬ lov itd. Nadalje predvideva osnutek, da za enostavne re¬ konstrukcije in adaptacije ter druga gradbena dela, ki ne morejo vplivati na urbanistič¬ no in prometno ureditev ozi¬ roma ne morejo ogrožati higi¬ enskih razmer in varnosti stavb pred požarom, ni potre¬ ben reden postopek. Gradbeni inšpektor odobri zgraditev tovrstnih del na osnovi priložene dokumentaci¬ je, ki vsebuje situacijski na¬ črt, načrt obstoječega in pre¬ delanega objekta, tehnično po¬ ročilo in predračun gradnje. Na isti način lahko stranka dobi dovoljenje tudi za gradi¬ tev novih garaž in enostavnih gospodarskih objektov. Sklenili so tudi, da bo po¬ trebno v teh mesecih temelji¬ teje pristopiti k sprovajanju odloka o zunanjem videzu na¬ selja, tako da bi občani lahko do letne sezone neurejene zgradbe popravili. j) Objekt Remiza na Marofu pri Cerknici, ki ga za Kmetijsko zadrugo Cerk¬ nica gradi SGP »Gradišče« Cerknica, bo kmalu ves pod streho. Gradnja se odvija postopoma in po načrtih, investitor pa se je zanjo odločil predvsem zaradi povečanega števila kmetijske mehanizacije, ki jo predstavlja preko 20 traktorjev s cca 50 priključki. Vsa ta mehanizacija doslej ni imela svojega stalnega domovanja. Tu so predvidene tudi delavnice za popra¬ vila in vzdrževanje strojev, prostori za upravo obrata in stanovanja. Grad¬ nja bo veljala predvidoma 40 milijonov in bo končana v mesecu juliju letos. Tekst in foto: Urbas Premalo seznanjeni s predpisi zdravstvenega zavarovanja Sredi meseca marca je podruž¬ nica Zavoda za socialno zavaro¬ vanje Cerknica poslala vsem go¬ spodarskim in drugim organiza¬ cijam zdravstvene Okrožnice s pojasnili, kako določati osnove za izračun nadomestil osebnega dohodka in razna druga pojasnila iz službe zdravstvenega zavaro¬ vanja. Skupaj z okrožnicami smo poslali tudi anketne liste, na 'ka¬ tere bi morale gospodarske orga¬ nizacije odgovoriti podružnici do 31. III. 1964. Od 93 registriranih gospodarskih organizacij na na¬ šem območju je podružnica pre- Posvetovanje ob dnevu zdravja V Cerknici je bilo 8. aprila posve¬ tovanje o svetovnem dnevu zdravja, kateri je 7. aprila vsako leto. Letoš¬ nji dan zdravja smo proslavljali z ge¬ slom »S tuberkulozo ni premirja«. Posvetovanja so se udeležili zdrav¬ stveni, prosvetni ln drugi delavci, kjer so poslušali Izvajanje šefa proti- tuberkuloznega dispanzerja Cerknica dr. Marjana Križmana. Med drugim je dr. Križman opisal, kako globoko posega tuberkuloza v RAZGLAS Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Cerknica — referat za gospodarstvo — je izdal v smislu 1. člena Uredbe o sečnji gozd¬ nega drevja (Uradni list LRS št. št. 26/59) naslednji razpis: Lastniki, koristniki in upravitelji zasebnih gozdov lahko v roku od 1. aprila 1964 do 31. maja 1964 vložijo prošnjo oziroma priglasitev za sečnjo gozdnega drevja za leto 1965. Prošnje oziroma priglasitve za sečnjo vlagajte na sedežih gozdnih revirjev ali gozdnih obratov Gozdnega gospodarstva Po¬ stojna, v katerih območju so gozdovi zasebnih lastnikov. Gozdni revirji in gozdni obrati bodo dali vlagateljem potrebna pojasnila glede samega postopka priglasitve za sečnjo v okviru obstoječih predpisov za kooperante in nekooperante. Gozdno gospodarstvo priporoča vsem lastnikom in koristni¬ kom zasebnih gozdov, ki nameravajo v letu 1965 izvršiti sečnjo, da v razpisanem roku vložijo priglasitve za sečnjo, kar bo omo¬ gočilo pravočasno in strokovno izvedbo odkazovanja ter izpolni¬ tev obveznosti do družbe. GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA vsa področja človekovega življenja. Poudaril je, da bo boj proti tuberku¬ lozi uspešen šele tedaj, kadar se bo¬ do poleg zdravniških ustanov z njo spoprijeli vsi: prebivalci sami, druž¬ bene organizacije, zlasti sindikalne podružnice, organizacija RK in vsi ostali. Svoje trditve je utemeljil z ne¬ kaj podatki o primerih aktivne tu¬ berkuloze in s škodo, ki zaradi tega nastaja. Epidemiološka slika za cerk¬ niško občino bi bila naslednja: v le¬ tu 1959 je bilo odkritih 38 primerov aktivne tuberkuloze, leta 1960 33 pri¬ merov, v letu 1961 58 primerov, 1962 22 primerov in 1963 17 primerov. V le¬ tu 1961 je bilo največ primerov zara¬ di tega, ker so bili takrat vsi prebi¬ valci fluorografirani. Naslednja leta pa je število hitro upadalo, ker so bili odkriti bolniki, to je žarišča, od koder se bolezen hitro širi. Umrljivost zara¬ di TBC je v cerkniški občini soraz¬ merno majhna. Nekaj podatkov, kolikšna je eko¬ nomska izguba zaradi bolnikov, kateri se zdravijo v bolnišnicah. Leta 1962 in 1963, ko je bilo odkritih najmanj pri¬ merov, je zdravljenje zahtevalo 6832 oskrbovanih dni ali skupaj 20 , 500.000 din. V teh številkah niso všteti stro¬ ški za nadomestno osebnega dohod¬ ka, zdravila, zamujeni čas v proizvod¬ nji itd. jela samo 29 odgovorov. Od 12 pooblaščenih organizacij, ki ima¬ jo nad 50 zaposlenih, je odgovor poslalo le 5 organizacij. Mislimo, da bi morale biti ravno te gospo¬ darske organizacije najbolj na tekočem s predpisi in spremem¬ bami, saj same obračunavajo vsa nadomestila, tako do 30 kakor tudi nad 30 dni bolniškega sta- leža. Iz tega Sklepamo, da uslužben¬ ci po gospodarskih organizacijah na splošno niso seznanjeni s pred¬ pisi niti na področju zdravstve¬ nega zavarovanja niti na področ¬ ju drugih služb. To se najbolje odraža pri obračunavanju pri¬ spevkov v družbene sklade, za katere so bile spremenjene pri¬ spevne stopnje. Spremembe teh stopenj so bile objavljene v Urad¬ nem listu, vendar je bilo malo gospodarskih organizacij, ki so jih upoštevale pri dvigu osebnih dohodkov za mesec marec oziro¬ ma april 1964. Ugotavljamo tudi, da je še precej gospodarskih or¬ ganizacij, ki niso naročene na Uradne liste. Zakaj tako, nam ni znano. LR Berite in dopisujte v glas Notranjske! Da bi se proti tej bolezni, ki še ved¬ no terja človeške ln ekonomske žrtve, uspešno borili, moramo vedeti pred¬ vsem to: 1. čimprej odkriti bolezen z rentgen¬ skim pregledom ln flourografiranjem; 2 . bolezen ozdraviti oziroma zdraviti točno po zdravnikovih navodilih; 3. cepiti (besežirati) zdrave, neoku¬ žene osebe; 4. širiti zdravstveno-vzgojno propa¬ gando; 5. Izboljšati ekonomski, socialni ln higienski položaj delovnega človeka. Ta boj bo uspešen le takrat, kadar se bodo z njim spoprijeli vsi činiteljl. N-a GLAS NOTRANJSKE ★ 3 Občanom pri izpitu iz humanosti - odlično Ob letošnji krvodajalski akciji V obdobju letošnjega leta so s preskrbovanjem krvi v naši re¬ publiki nastale občutne težave. Te so izvirale iz lanskoletne po¬ tresne katastrofe v Skopju, ko je bilo potrebno razpoložljivo 'tari nuditi ponesrečencem. Zavedajoč se tega, so tudi cerk¬ niški »rdečekrižarji« sprožili ob¬ širno akcijo, o kateri smo poro¬ čali v naši prejšnji številki. Po Ocena gospodarjenja in V analizi zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1963 je predsedstvo ObSS ugoto¬ vilo, da so rezultati prizadevanj delovnih kolektivov rodili sado¬ ve, saj so uspehi gospodarjenja v letu 1963 neprimerno večji kot pa v letu 1962. * Na seji predsedstva pa se je poleg tega ugotovilo tudi to, da pa le nismo izkoristili vseh mož¬ nosti za dvig produktivnosti de¬ la, maksimalno izkoriščanje ka- V treh mesecih poslovanja so trgovci povečali realizacijo za 21 % nap ram istemu obdobju lan¬ skega leta. Takemu porastu je do¬ prineslo tudi naraščanje cen, vendar je uspeh trgovcev viden. V kolikor bi dobavitelji dobavili zahtevane količine gradbenega materiala in pohištva, bi realiza¬ cija bila še večja. Največji uspeh so imele samopostrežne trgovine Okrajni komite ZM Ljubljana je priredil v mesecu marcu se¬ minar za sekretariate ObK ZMS. Namen tega seminarja je bdi, da seznani vodstva mladinske orga¬ nizacije s problematiko gospodar¬ stva v okraju Ljubljana, z me¬ stom mladih v statutih kra- končani akciji lahko z veseljem ugotovimo, da je ta humana ak¬ cija rodila obile sadove. Krvodajalska akcija je v naši komuni potekala 4 dni in to v Starem trgu en dan, v Cerknici dva in na Rakeku en dan. Skup¬ no je iz žil naših občanov pri¬ teklo v hermetično zaprte stekle¬ nice Zavoda SRS za transfuzijo krvi iz Ljubljane kar 210 litrov krvi. Ce pri tem upoštevamo, da je bilo prijavljenih krvodajalcev prizadevanj v letu 1963 pacitet ter da v nekaterih delov¬ nih organizacijah zelo zaostaja sistem delitve po delu. Predsedstvo ObSS bo posredo¬ valo te ugotovitve plenumu ObSS, da bo skupno s predsedniki sin¬ dikalnih podružnic razpravljal o njih ter da bodo našli izhodišče za mobilizacijo članov sindikata, da bi si prizadevali za čimbolj še izkoriščanje obstoječih kapacitet. ObSS in blagovnica. Slednja je poveča¬ la promet celo za 35 %, kaii je odraz povečanja asortimana in priliv kupcev iz drugih krajev občine, tudi iz Hrvatske. Samo¬ postrežbe so izkupile 45 % več kot lansko leto. Gostinska podjetja so povečala promet za 17 %, največ po zaslu¬ gi »-Snežnika« in »Lovca« Rakek. jevmih skupnosti, s psihologijo odnosov v organizaciji ZM in z družbeno politiko in rekreacijo. Tega seminarja so se udeležili člani sekretariata ObK ZMS Cerknica Krapenc, Klančar, Kra¬ ševec in Plos . LoK 788 in da je bilo 64 le-teh odklo¬ njenih, ker niso bili zdravstveno sposobni dati kri, je bilo vsega skupaj kar 724 odvzemov krvi. Popolnoma upravičena je torej ocena, ki smo jo dali v naslovu. Pri tem ne gre prezreti deleža, ki so ga neopazno prispevala po¬ samezna podjetja. Krvodajalci so letos že v vseh podjetjih imeli da¬ la prost in plačan dan. Nekje so našli zelo idealno rešitev: sode¬ lavci so za krvodajalce delali eno uro več ta dan, da ni trpela pro¬ izvodnja. Seveda so tudi druge delovne organizacije prispevale svoje. Tudi njim ista ocena, kot prostovoljnim krvodajalcem', ki so tiste dni, bledih obrazov, vendar nasmejani legali na mizo in celo gledali, kako teče kri. Naj bo ob tej akciji naša skup¬ na želja: da bi kri vedno tekla samo v tako humane cilje in na¬ mene, kot je pri cerkniški akciji krvodajalstva. —clS. Da bi občanu nudili več kulturnih dobrin Kmalu po kongresu zveze Svo¬ bod in prosvetnih društev je bila tudi v Cerknici letna konferenca Občinskega sveta Svobod in pro¬ svetnih društev. Za delovno mi¬ zo se je zbrala večina tistih, ki danes prizadevno delajo na kul¬ turnem področju. Konferenca ni imela toliko na¬ men obravnavati opravljeno de¬ lo, kakor razmišljati o možnostih za poživitev 'kulturnega dela, ki je prav na našem območju zadnja leta močno zamrlo. Po udeležbi in diskusiji sodelujočih je bilo opaziti, da so aktivna v glavnem le še društva v Cerknici, na Ra¬ keku in v Starem trgu, pa še v teh društvih je živih le nekaj dejavnosti od mnogih, ki bi jih morala društva gojiti. Konferen¬ ce se je udeležil tudi predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slo¬ venije Okraj Ljubljana in dal ne¬ kaj dobrodošlih napotkov za na¬ daljnje delo, zlasti glede reper¬ toarne politike, ki ne bi smela tako očitno koketirati z za sedaj še neizbrušenim okusom naše publike. Precej so govorili o stanju na¬ ših knjižnic, ki zaradi zastarelih knjig na policah niso več pri¬ vlačne za bralce. Knjižnica v Starem trgu pa je celo prene¬ hala z delom, ker je težko dobiti knjižničarja. Prisotni so se stri¬ njali, da naj cerkniška knjižnica posltane icentralna občinska bi¬ blioteka, :ki bo pomagala ostalim. Obenem pa bo treba poskrbeti za honoriranje knjižničarjev. Oživeti bo treba delo društev v nekaterih vaseh, kjer ga zadnja leta ni čutiti. Naša društva so se doslej vse preveč opirala le na lastne sile. Tesnejše sodelovanje s sindikalnimi podružnicami bi gotovo imelo sadove, vsaj glede pomladitve kulturnih delavcev. Da bi imeli enotno ime v Slo¬ veniji, si je občinski svet Svobod in prosvetnih društev nadel ime Zveza kulturnih organizacij Slo¬ venije — občinski svet Cerknica. Izvoljen je bil tudi nov 13-član- ski upravni odbor sveta, katere¬ mu bo predsedoval Alojz Egel z Rakeka. ^ Do nedavnega so morali člani kolektiva Kovinoplastika Lož, ki stanujejo v Loški dolini, delati v popoldanski in nočni izmeni. Podjetje pa je v mesecu aprilu prilagodilo svoje 3 delovne izme¬ ne tudi za delavce Babnega polja in Prezida. Na sliki: Avtobusi podjetja »SAP« Ljubljana vozijo delavce na delovne izmene. S. B. Občinska komisija je obravnavala statute Komisija za statute pri občinski skupščini se je sestala 9. aprila in pregledala, katera podjetja in druž¬ bene službe statutov še niso predlo¬ žile. Komisija jq tudi dala nekaj pri¬ pomb na statute posameznik organi¬ zacij in ustanov. Predvsem opažamo, da statuti niso odraz dejanskega sta¬ nja. Občuti se, da so se statuti le pre¬ več prepisovali, zlasti tista poglavja, ki govore o samoupravljanju in de¬ litvi osebnega dohodka. Pri tem na¬ stane vprašanje, kaj bodo take orga¬ nizacije napravile, kadar bo treba sta¬ tut izvajati. Gotovo je, da bodo taki statuti po sprejemu in odobritvi ro¬ mali v predale, kjer bodo zarjaveli namesto da bi urejali že tako slabe odnose. Ne manjka statutov, kateri govorijo o vseh mogočih poslovnikih in pravilnikih, ne nakazujejo pa osnovnih načel, kaj naj ti poslovniki in pravilniki vsebujejo. Velika možnost statutov je komi¬ sijo napotila k temu, da njene pod¬ komisije vse statute temeljito pre¬ gledajo in dajo svoje pripombe, ka¬ tere bo komisija predložila občinski skupščini, kadar bo le-ta dajala so¬ glasja na statute. Splošno gradbeno podjetje »Gradišče« iz Cerknice gradi v Starem trgu upravno stavbo s stanovanji, last Gozdnega gospodarstva Postojna, obrat Snežnik. Investicija znaša okoli 60 milijonov din. Po načrtu bo stavba vseljiva že letos. Dela zelo hitro napredujejo. Na sliki: izkop temelja za stavbo GG Postojna, obrat Snežnik, v Starem trgu. S. B. Večja realizacija v trgovini in gostinstvu Seminar v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH N-a 4 GLAS NOTRANJSKE IZ kolektiva Z A KOLEKTIV INŽENIRSKI TEAM - izpolnitev organizacije poslovanja Vsakodnevno beremo o večji pro¬ duktivnosti, o dvainštirideset urnem tedniku, o večji proizvodnosti, o dvigu življenjskega standarda. Teh družbe¬ nih razglabljanj tudi v našem kombi¬ natu ne moremo prezreti. Ce se ho¬ čemo še naprej uspešno vklapljati v mednarodno delitev dela, je bistveno, da proizvajamo kvalitetno, poceni in hitro. Torej, proizvajati moramo na podlagi ekonomske računice. BREST je kot kombinat eden najmočnejših izvoznikov. Izvaža od deske do zah¬ tevnega finalnega izdelka. Ker mora¬ mo še posebej na tujem tržišču pre¬ magovati konkurenčne težave, je iska¬ nje poti za ceneno in hitro proizvod¬ njo še posebno velikega pomena. A kako poceniti proizvodnjo? Pre¬ hod na specializacijo in velike serije bi bil en odgovor. To je že res. Le da za to danes še niso zreli pogoji. Bo¬ lje bo, če se lotimo strukturno takšne situacije kot dejansko obstoja. Vpliva trga ne moremo eliminirati. Zato gre predvsem za boljše izkoriščanje suro¬ vin in materialov, za boljše izkorišča¬ nje efektivnega delovnega časa. Škrata ka, gre za ureditev organizirane pro¬ izvodnje, ki bo zasnovana na princi¬ pih ekonomičnosti in racionalnosti. Gre za iskanje naših notranjih rezerv. V našem kombinatu proizvodnja ra¬ ste iz meseca v mesec, vendar največ na račun povečanega števila izdelav- nih ur. Za primarno proizvodnjo in za naše standardne izdelke govorimo in se zadovoljujemo z dejstvom, da pri tej proizvodnji nimamo več česa izboljšati, da so že vse naše notranje rezerve izkoriščene. Pa temu ni tako! Ker v lesni industriji operiramo z nehomogeno mrtvo organsko * materi¬ jo, je popolno mehanizacijo proizvod¬ nje praktično nemogoče izvesti. Iz dneva v dan pa se izpopolnjuje teh¬ nologija, izpopolnjuje se strojna opre¬ ma. Izpopolnjujejo pa se tudi sodob¬ ni materiali za moderno obdelavo in predelavo lesa, ki so se začeli kot su- rogati na tržišču polno uveljavljati. Les je kot original iz dneva v dan bolj cenjen, a tudi iz dneva v dan drugače izkoriščen. Dinamika razvo¬ ja nas zato tako na področju tehno¬ logije, strojne opreme in sodobnih materialov prekaša. Lesna obdelava in predelava lesa pa se pri nas še Investicijsko vlaganje, proizvodnja in poslovni uspeh lesno industrijskega kombinata BREST Vsaka industrija je v današnjem hi¬ trem tempu tehničnega razvoja pri¬ siljena racionalizirati proizvodnjo, zmanjševati izdelavni čas posameznih artiklov, oziroma storiti vse, da se postopki posameznih delovnih opera¬ cij v čiih večji meri standardizirajo in modernizirajo. Pri pravilni upora¬ bi proizvajalnih sredstev je možno do¬ seči gotovo pocenitev proizvajalnih artiklov, kar edino omogoča uspešno plasiranje podjetja tako na tujem kot tudi na domačem tržišču. Seveda pa proizvodne procese ni mogoče vedno zadovoljivo racionalizirati brez dodat¬ nih investicij — brez nabave nujno po¬ trebnih novih proizvajalnih naprav, strojev, orodja, transportnih sredstev in podobno. Svetovno tržišče proizva¬ ja razne vrste izboljšanih strojev, strojnih pripomočkov itd., s katerimi je možno doseči boljše delovne uspe¬ he. Razvoj tehnike torej nikdar ne miruje. Lesno industrijski kombinat BREST Cerknica je izdelal svoj plan investi¬ cijskega vlaganja v letu 1964. Pri se¬ stavi omenjenega plana je veljalo osnovno načelo, zvišanje proizvodne moči po posameznih poslovnih enotah kombinata. Proizvodni plani predvi¬ devajo v letošnjem letu dokaj šen po¬ rast proizvodnje in sicer: — tovarna pohištva Cerknica pred¬ videva zvišanje proizvodnje za 29,5%; — tovarna pohištva Martinjak pred¬ videva zvišanje proizvodnje za 18,5 %\ — tovarna »Iverka-« Cerknica pred¬ videva zvišanje proizvodnje za 46,1 %; — tovarna lesnih izdelkov Marof predvideva zvišanje proizvodnje za 30,9 %; — industrijska žaga Cerknica pred¬ videva zvišanje proizvodnje za 67,2 %. Največja stopnja investiranja se predvideva za tovarno pohištva Cerk¬ nica in to z ozirom na visoko plani¬ rani procent izvoza. Tako bo v tej po¬ slovni enoti zaključena gradnja skla¬ dišča gotovih izdelkov, strojni park bo izpopolnjen z nekaterimi novimi stroji in strojnimi pripomočki, med¬ tem ko bodo gotovi stroji in strojne naprave podvrženi generalnemu po¬ pravilu. Tovarna ivernih plošč ima to leto v planu dokončno izdelavo do¬ datnega objekta za proizvodnjo spe¬ cialnih ivernih plošč, medtem ko bo tovarna drobnega pohištva Martinjak v večji meri renovirala strojni poten¬ cial ter izpopolnila notranji transport. Z glavnimi deli rekonstrukcije v To¬ varni lesnih izdelkov Stari trg so za¬ čeli že v preteklem letu. Največ inve¬ sticijskih sredstev je bilo vloženih v izdelavo nakladalne rampe in veriž¬ nega transporterja. Da bo ta poslov¬ na enota lahko izpolnila predvideni plan proizvodnje, bo potrebno izpo¬ polniti še transport v sklopu tovarne ter nabaviti še nekaj strojnih naprav. Kot ena izmed največjih investicij pa je dokončna ureditev notranjega pro¬ izvodnega potenciala ter vseh ener¬ getskih instalacij na novi industrijski žagi Cerknica. Razen strojev in na¬ prav iz uvoza se bodo vsa druga dela izvršila z domačimi strokovnimi moč¬ mi ob sodelovanju domačih koope¬ rantov. Plan investicijskega vlaganja v le¬ tošnjem letu je bil sestavljen za lesno industrijski kombinat BREST na pod¬ lagi ekonomsko-rentabilnega izračuna, ki predvideva zvišanje proizvodne zmogljivosti v vseh poslovnih enotah kombinata. S predvideno nabavo novih proiz¬ vajalnih sredstev se posamezni kolek¬ tivi kombinata BREST obvezujejo, da bodo dosegli plan proizvodnje v letu 1964, po možnosti pa ga bodo še pre¬ koračili. I. F. vedno prebija skozi prve razvojne fa¬ ze. Vprašujemo se, kako slediti in ob¬ vladati tako široko razvojno in dina¬ mično področje dela? In kdo naj bi sledil temu razvoju, ga prilagajal na¬ šim potrebam oziroma zahtevam? Ob¬ stoječa organizacija delitve dela po naših poslovnih enotah tega ne do¬ pušča. Operativni kader, katerega bi morali vključiti v ta dogajanja, je že itak tako obremenjen s tekočo proiz¬ vodno problematiko. Zato tega ne bi zmogel. In kako dopolniti to vrzel? V našem kombinatu smo se odločili za inženirski team (tim). In kaj je to? Odgovor je kratek. To je organ, v ka¬ terem zastopajo inženirji štiri osnov¬ ne skupine proizvodnje in sicer: — proizvodnjo ploskovnega pohištva; — proizvodnjo masivnega pohištva; — proizvodnjo ivernih plošč in — žagarsko proizvodnjo. Inženirski team kot celoto pa bodo sestavljali še arhitekt in industrijski psiholog. Teamu bo priključen še teh¬ nični laboratorij in izvedbena grupa, pa. Ves ta aparat bo torej razvojno in študijsko spremljal vsa dogajanja v kombinatu in izven njega, vendar ločeno po predhodno opisanih skupi¬ nah — področjih. Da delo ne bi postalo abstraktno, odmaknjeno od dogajanj v posamez¬ ni poslovni enoti kombinata, bo obsto¬ jal med predstavnikom štirih omenje¬ nih skupin in poslovno enoto dnevni kontakt. Predstavniki teh skupin bo¬ do življenjsko sledili vsakodnevnemu odvijanju proizvodnje. Beležili bodo proizvodno problematiko in posluže¬ vali se bodo že obstoječih operativno- tehničnih služb v poslovni enoti. Or¬ ganizacij sko-tehnične in ekonomske prijeme v manjšem obsegu bodo po¬ sredovali takoj. Za perspektivne akci¬ je, oziroma akcije, ki so vezane na večje investicije, pa bodo morali iz¬ delati elaborate in jih utemeljiti. Ta¬ ke elaborate bodo dali v potrditev or¬ ganom upravljanja in šele nato se bo pričelo z izvajanjem raznih rekon¬ strukcij in temu slično. Ce bi hoteli povzeti zaključek o vlo¬ gi inženirskega teama, potem bi lahko rekli sledeče: to bo študijski organ, ki bo nakazoval razvoj, organ ki bo živel neposredno s tovarno in dogajanjem v njej, ki bo odkrival in izpopolnjeval organizacijsko tehnične slabosti, organ, ki bo odkrival notra¬ nje rezerve in končno organ, ki bo prilagajal sodobno tehnologijo in eko¬ nomiko tovarni v vsakem pogledu. Ce je torej namen inženirskega teama razumljiv, potem pričakujemo, da bo delovanje tega teama izpopolnilo in olajšalo organizacijo poslovanja. Upra¬ vičenost formiranja tega teama pa bo pokazala in potrdila praksa. No Z Plan II. tromesečja sprejet V drugi polovici marca so samo¬ upravni organi kombinata sprejeli ak¬ cijski plan za II. tromesečje 1964. Fi¬ zični obseg proizvodnje v tem kvar¬ talu presega vse dosedanje proizvod¬ ne rezultate, dosežene po kvartalih v letu 1963 oziroma predhodnih obdob¬ jih. Ce primerjamo obseg proizvodnje, planiran za II. tromesečje 1964, s če¬ trtim tromesečjem lanskega leta, ki je bilo po višini dosežene proizvodnje doslej najuspešnejše, vidimo, da se plan II. tromesečja 1964 povečuje z indeksom 109. Plan II. tromesečja 1964 predstavlja v odnosu na letni druž¬ beni plan 27 %, kar pomeni, da se proizvodnja giblje okrog letnega druž¬ benega plana. Zaradi neugodnih vre¬ menskih prilik je imela primarna pro¬ izvodnja v letošnjem letu nekaj zasto¬ jev, ki jih bo treba v tekočem in na¬ slednjih tromesečjih nedoknaditi. Ker bo že v tem obdobju začela s proiz¬ vodnjo nova bazenska žaga v Cerkni¬ ci in ker s postopnim povečevanjem kapacitet tovarne ivernatih plošč po¬ večujemo proizvodnjo tudi v Iverki, ni bojazni, da ne bi tudi v primarni proizvodnji prišli v korak s planski¬ mi nalogami. Plan realizacije je pogojen s komer¬ cialnimi zaključki in planiranim obse¬ gom proizvodnje. Plan izvoza za H. tromesečje 1964 znaša 630.000 dolarjev, kar pomeni, da lahko optimistično gledamo tudi na izvršitev letnega pla¬ na izvoza, ki smo si ga zastavili v vi¬ šini 2 milijona dolarjev. Tako kot vsi dosedanji plani je tu¬ di plan za n. tromesečje grajen pred¬ vsem na izkušnjah iz predhodnih' ob¬ dobij. Da bi bila učinkovitost in sigur¬ nost upravljanja ter vodenja kombi¬ nata v boljše rezultate še bolj čvrsta, so samoupravni organi sklenili, da bo treba že prihodnji tromesečni pian iz¬ delati na osnovi analiz zmogljivosti kapacitet in gospodarjenja po posa¬ meznih poslovnih enotah. Tako pla¬ niranje pa bo pomenilo za kombinat BREST nov kvaliteten premik v smeri napredka proizvodnje in s tem pro¬ duktivnosti ter materialnega položaja delavca. Priznanje delavcem za dolgoletni staž v Brestu Za delavski praznik 1. maj bo¬ do delavci v BKESTU, ki so Zapo¬ sleni v podjetju nepretrgoma de¬ set ali petnajst let, prejeli prak¬ tična darila. Darila vsekakor ne bodo odraz plačila vloženega de¬ la, temveč skromno priznanje naporom pri graditvi in razvoju BRESTA ter v osebni zavesti po¬ sameznika do ustvarjanja boljših delovnih, proizvodnih in življenj¬ skih pogojev celotne delovne skupnosti BRESTA. TaF glas notranjske 5 POHOD KURIRJEV PO NOTRANJSKI Priprave za pohod kurirjev TV po¬ staj so v Loški dolini v polnem te¬ ku. Na razširjenem sestanku krajev¬ nega odbora ZB Loška dolina so iz¬ delali program bivanja kurirjev v tem kraju. Tako je predvideno, da se bodo kurirji iz vse Slovenije zbrali 9 . maja zjutraj v Ljubljani in nato z avtobusi odpotovali proti Notranj¬ ski v Babno polje, kjer je bila v času NOB kurirska postaja TV 18. Do sedaj so kurirji vsako leto obisko, vali razne kraje v Sloveniji, tako Šta¬ jersko, Gorenjsko, Primorsko in Do¬ lenjsko. Letos pa so se odločili za obisk Notranjske. Namen pohoda ku¬ rirjev je, da se kurirji med seboj spo¬ znavajo, saj so bili med vojno raz¬ treseni po vsej Sloveniji, med NOB pa so ljudem v teh krajih obljubili, da jih bodo po končani vojni še obiskali. Po programu je predvideno, da bo¬ do kurirji odšli 9. maja ob 9. uri iz Ljubljane in se bodo med potjo okoli 11. ure dopoldne ustavili v Cerknici, kjer se jim bodo priključile kurirske patrole iz Primorske. Te patrole bo¬ do prinašale tudi pozdrave maršalu TITU. Po sprejemu v Cerknici bodo kurirji nadaljevali pot proti Ložu, kjer jim bodo pred spomenikom žrtvam in muzejem »-Ljudske revolu¬ cije« priredili pionirji sprejem. Isto- Blagovnica v Cerknici je prodala precejšnje število šivalnih strojev »Bagat«, ker so ti stroji med najbolj¬ šimi. Tovarna bo na teh strojih, pre¬ ko Delavske univerze v Cerknici, or¬ ganizirala -tečaj- za šivanje. Tečaj bo organiziran, če bo zadostno število časno se bo v Ložu priključila tudi kurirska patrola iz Loške doline in Babnega polja. Po kosilu in ogledu muzeja v Ložu bodo kurirji nadalje¬ vali pot peš proti Staremu trgu na Ulako, kjer jih bodo pred spomeni¬ kom nad 500 padlim žrtvam pozdravili zastopniki krajevne organizacije ZB Loška dolina. Proti večeru bodo ku- Zaključek kuharskega V Grahovem je 14 deklet končalo s kuharskim tečajem. Na tečaju so pri¬ dobile osnovno znanje o pripravljanju hrane in o drugih gospodinjskih de¬ lih. Tečaj je trajal 72 ur. Nekaj ur pa bodo tečajnice nadaljevale jeseni, ko bo čas vlaganja zelenjave in osta¬ lih hranil, tako da se bodo tudi o tem dobro poučile. Anketa, ki so jo V začetku maja se bo v Starem trgu začel tečaj za bolničarje prve pomo¬ či. Potrebo po takem tečaju je naka¬ zalo podjetje Kovinoplastika. Tečaj bodo posečali tudi člani drugih pod¬ jetij. Namenjen je delavcem iz proiz¬ vodnje, ki imajo smisel in veselje po- prijavljenk. Dobiti je treba samo pri¬ meren prostor, ker bo tovarna dala 10 strojev in predavatelja. Tečai bo trajal približno 70 ur. Priporočamo ga predvsem tistim gospodinjam, ki »Ba¬ gat« stroje že imajo ali jih name¬ ravajo kupiti, kakor tudi tistim, ki rirji prispeli na cilj v Babno polje, kjer jih bo pred spomenikom pozdra¬ vila mladina. Posamezne kurirske pa¬ trole bodo v tem kraju obiskale sta¬ rejše partizanske matere, si ogledale »Vražji vrtec« in mesta padlih parti¬ zanov. Zvečer pa bodo ob tabornem ognju rpiredili kulturno zabavni pro¬ gram, nakar bo partizansko srečanje. tečaja v Grahovem tečajnice izpolnile na koncu tečaja, je pokazala, da so bile tečajnice zado¬ voljne. Predlagale so, naj bi v drugih podobnih tečajih vključili tudi več strežbe, tako da bi tudi to obvladale. Zaradi samoprispevkov pa so bile mnenja, da je tečaj malo predrag, ker ima večina nizke osebne prejemke. N-a magati ponesrečenemu v sili. Tečaj bo vodil dr. Truden, praktične vaje pa medicinska sestra. Stroške tečaja bodo krila podjetja. Na koncu tečaja bodo udeleženci dobili potrdila o opravlje¬ nem tečaju. N-a prilike! so končale krojni tečaj, pa so Izraele željo, da bi rade dopolnile tudi zna¬ nje o šivanju ter ostalih kombinacij, katere se na šivalnem stroju lahko opravljajo. Vsa pojasnila o tečaju lah¬ ko dobite pri DU Cerknica ali bla¬ govnici »Škocjan« Cerknica. N-a Pri vseh spomenikih padlim žrtvam v NOB bodo kurirske patrole položile tudi vence. Naslednjega dne, 10. maja zjutraj, bodo kurirji odpotovali v Ljubljano na cilj, ki bo na Trgu revolucije. S. B. To sliko smo posneli v strogem središču Cerknice eno leto po tem, ko je občinska skupščina Cerknica sprejela odlok o ureja¬ nju hiš in njene okolice ter v prvih mesecih leta, ko je naša vsaka tretja beseda: turizem. Foto: D. M. Tečaj za bolničarje prve pomoči Gospodinje, ne zamudite Rekreacija in oddih sta vedno bolj v ospredju III, prvomajske delavske igre BREST Cerknica V začetku aprila je Okrajni sindikalni svet preko občinskih sindikalnih svetov organiziral se¬ minar za poklicne in amaterske rekreatorje v Podvine na Gorenj¬ skem. Seminarja se je udeležilo 24 predstavnikov gospodarskih organizacij in občinskih sindikal¬ nih svetov. Na tem seminarju smo obrav¬ navali probleme in želje delov¬ nih 'kolektivov, oziroma delovne¬ ga človeka, ki je potreben oddiha in rekreacije. No, če pogledamo v našem pod¬ jetju Brest Cerknica, kako je z oddihom delavcev, vidimo, da je bil do leta 1963 dokaj šibek. Kje pa so bili vzroki za tako stanje? Poudarek na kapitalni izgradnji kombinata je onemogočal večje investiran je. sredstev v oddih. Ta¬ ko stanje je bilo značilno pred¬ vsem za minulo obdobje. Že v letu 1963/64 pa stopa vprašanje oddiha in rekreacije v prvi plan, kar nam dokazujejo naraščajoča sredstva, porabljena v te name¬ ne, in večja skrb sindikata za svoje člane. S tem 1 , ko bomo postopoma pre¬ hajali na 42-urni tednik, bodo dani ugodnejši pogoji za vse de¬ lovne ljudi. Skrajšan delovni čas bo torej povečal prosti čas delov¬ nega človeka in dal možnost za pravilno rekreacijsko smer. Kaj pa je pravzaprav rekreacija? Re¬ kreacija v ožjem smislu besede je obnova vseh fizičnih in um¬ skih moči, ki jih je človek potro-~ šil v proizvodnih ali drugih de¬ lovnih mestih. Vpliv rekreacije pa se odraža tudi v proizvodnji, oziroma v večji produktivnosti dela in s tem v dvigu življenjskega stan¬ darda. Baf Kombinat BREST ima v svojem se¬ stavu družbeno prehrano, ki skrbi za delavce, da dobe tople malice in celot¬ no dnevno prehrano. Cene obrokom so bile postavljene pred leti. Te cene, ki so bile takrat postavljene, niso slo¬ nele na ekonomskem računu, ampak se je že računalo na dotacijo kombi¬ nata BREST. Zato so bile že v osnovi zelo nizko postavljene. V tem času pa, vsi dobro vemo, kako so porasle cene osnovnim prehrambenim artiklom. Za¬ radi tega se je iz leta v leto poveče¬ vala dotacija DUR; dosegla je take zneske, da so se samoupravni organi upravičeno vprašali, če je ta dotacija še smiselna in upravičena. Nujno je zato potrebno postaviti ce¬ ne na ekonomski račun, to je tak ra¬ čun, da bo menza s svojimi prihod¬ njimi storitvami krila tiste nujne stro¬ ške, ki jih ima v zvezi z nakupom prehrambenih artiklov in z osebjem. Delavcem, zaposlenim v kombinatu, se bo cena obrokom le malo dvignila, ker bo preostali del do ekonomske cene dotiral še vedno kombinat. Raz¬ lika bo v tem, da ne bo kril izgube, temveč bo dajal sredstva samo za raz¬ like v ceni, ki jo plača - abonent in Tradicionalno proslavljamo Cerknici delavski praznik — 1. maj z delavskimi igrami. Sin¬ dikalne podružnice BREST Cerk¬ nica organizirajo že tretjič po vrsti, vsako leto boljše in v več¬ jem obsegu, športna tekmovanja cena, ki je ekonomsko upravičena. S tem ukrepom bi se doseglo dvoje: pr¬ vič, da bi se tudi v tej poslovni enoti družbene prehrane začelo gospodariti po načelu dobrega gospodarjenja In drugič, da bi se s temi cenami krili najnujnejši stroški, ki nastajajo pri taki dejavnosti. R. M. Statut Bresta Na zadnjem zasedanju central¬ nega delavskega sveta je bil do¬ končno sprejet statut Lesnoindu¬ strijskega kombinata Brest Cerk¬ nica. Z izdelavo osnutka statuta smo pričeli že v mesecu septem¬ bru 1963, že v decembru 1963 pa je bil dan v razpravo celotnemu kolektivu. Ta javna razprava je dala precej pozitivnih predlogov kar se tiče formiranja in delitve čistega dohodka in osebnih do¬ hodkov. Predlogi in pripombe na pred- osnutek statuta so dali osnovo za izdelavo predloga statuta, ki je bil dan v ponovno javno razpra- vmed ekipami kolektivov poslov¬ nih enot od Rakeka do Starega trga. Tudi letos bodo na dan 1. maja ■tekmovanja v: — ocenjevalni vožnji mopedistov, motoristov in avtomobilistov; — odbojki; — strelstvu; — balinanju; — kolesarjenju; — kegljanju; — šahu. — namiznem tenisu; Značilno je, da so k sodelova¬ nju vabljene tudi sindikalne po¬ družnice drugih podjetij in usta¬ nov. Tekmovanje bo na prostoru pred Tovarno pohištva v Cerk¬ nici. je že sprejet vo celotnemu kolektivu ter druž¬ benim, političnim organizacijam in organom. Ponovna razprava je potrdila, da je predlog statuta de¬ jansko odraz stanja v Brestu, istočasno pa nakazuje vse mož¬ nosti nadaljnjega razvoja. Statut je toliko bolj pomem¬ ben, ker je bilo vanj vloženo de¬ lo iz lastnih kadrov, ki poznajo razmere podjetja. Da bi se vsi člani delovne skupnosti Bresta čimbolj seznanili z vsebino in praktično uporabnostjo statuta, bodo ta akt prejeli vsi zaposleni v Brestu, prav tako tudi tisti, ki se na novo zaposlijo. TaF Poslovanje DUR mora postati rentabilno 6 - GLAS NOTRANJSKE KAJ SMO IN ČESA NISMO VIDELI V NAŠIH GOSTINSKIH LOKALIH jami, nekoliko preglasno glasbo, pri¬ jazno postrežbo in stranišči, ki ni¬ majo papirja in razjezijo gosta, če ima slučajno votle čevlje. Okvirji za časopise so, časopisov ni bilo opaziti. CERKNICA - STRANIŠČA NASE OGLEDALO Pomladansko sonce je napolnilo središče Cerknice z živahnimi kret¬ njami njenih prebivalcev. Po spreho¬ du smo se namerili skozi dvojna vra¬ ta hotela »Jezero« v temačno sobo in se zazrli na urne kazalce, da bi oce¬ nili natakaričino hitrost, nov rekord ni bil dosežen, toda dobre tri minute ji tudi ne delajo sramote. Stene pol¬ ne časopisov in posebna pohvala: rav¬ no tu so imeli lepo obešen Glas No¬ tranjske. Stranišče smo zaradi narav¬ nih nagibov obiskali v večjem številu in žal nam je bilo. Gotovo ni tega kriva samo snažilka, kajti očividno je ker si je najbrž nekdo doma oprem¬ ljal sanitarije. REKONSTRUKCIJA V BEGUNJAH Prišli smo v pristno vaško idilo. V gostilni Bonač ni bilo razen prijazne natakarice nikogar. Postrežba v treh minutah, cenika ni bilo videti, doma¬ ča mrzla jedila, stranišče brez vode, toda čisto. Jeseni so pričeli z obnav¬ ljanjem in sedaj nadaljujejo. Kaže, da bo do poletja lokal prijetno urejen. DOMAČNOST V CAJNARJIH Stregla nam je lastnica Zalarjeva sama, čeprav smo šest minut počakali. Soba je domače opremljena s kmečko pečjo v kotu in mačko za šankom. Nekaj časopisov in zgovorna lastnica, ki ve za odhode avtobusov, za zna¬ čilnosti Cajnarjev in tudi nekaj iz zgo¬ dovine gradu na Pajkovem. Merlota Kadar boste šli od Cajnarjev proti Sivčam, boste potem, ko zapu¬ stite naselje Lovranovo, na levi strani ceste v dolini zagledali hišo z mlinskim kolesom. Mlin ob potoku, brv čezenj in stara dre¬ vesa spominjajo na čase naših očetov in dedov. Toda vrteče se lopatice nenehno govorijo, da se čas niti tu ne ustavlja. HRUPNI LOVEC NA RAKEKU Pomladansko popoldne v Cajnarjih in cesta, ki vabi v zibelko smučanja. Mlakuže ob poteh in drevesa ob hišah, čakajoča to¬ plejših dni. Foto: D. M Fičkove zavore so prvič zaškripale pred rakovškim »Lovcem«. Bil je čas avtobusov in vlakov in s težavo smo se prerinili do proste mize v televi¬ zijski sobi. Kljub številnim gostom so prišli naši malinovci v okroglih šti¬ rih minutah. Posebnih specialitet ni bilo na zalogi, vljudna postrežba pa je vplivala prijeten občutek domač¬ nosti. Obešalnike so krasili številni časopisi, nekoliko slabše novice nam je prinesel šele član ekspedicije, za¬ dolžen za ogled stranišča: papirja ni in napadalne vonjave. V Skocjanovem bifeju smo dobili zaželene tekočine minuto prej, ven¬ dar je bilo tudi manj gostov. Okrašen lokal z lepimi stenskimi fotografi¬ ni bilo in vrat se ni dalo zakleniti, Delikatesa je bila v postrežbi na približno enaki ravni. Časopisov ni bilo opaziti. Stranišča odločno boljša. Imajo tudi milo in brisačo. Papirja PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA IN DOBER GOSTILNIČAR V VELIKIH BLOKAH Sonce se je že sklonilo nad Lisec, ko smo se izvlekli iz vozila pred go¬ stilno Miklavčič v Velikih Blokah. Hi¬ tri Ivan nam je na skoro vsa vpraša¬ nja odgovarjal z besedo »imamo«. Ko nam je postregel z domačo salamo, smo spregovorili o vsem mogočem, kar tare ljudi na Bloški planoti. Se¬ daj gre dnevno skozi Velike Bloke 16 avtobusov in so zveze zelo dobre. Pre¬ nočišč je okrog 20, samo Miklavčič ima 4 postelje. V Velikih Blokah so sedaj trije gostinski lokali in kaže, da jih je preveč za tolikšen kraj. Usta¬ novili so turistično društvo in Miklav¬ čič upa, da bodo izpolnili nekaj novih nalog. Navzoči kmetje so potožili, da precej travnikov, ki jih ima KZ Cerk¬ nica ostaja nepokošenih, oni bi jih pa radi pokosili. Miklavčič, ki zelo dobro .pozna raz¬ mere v teh krajih, je opozoril še na pomembno dejstvo. Najslabši promet v gostilni ima v februarju in marcu. Vsi pa vemo, da so Bloke zibelka smu¬ čanja. Skocjanov bife je želo okusno Na levo se gre v vojaške kasarne, desna pot pelje v sredino vasi Velike bloke, od tule je pa najbliže v gostilno Miklavčič. Ustavi se tukaj, zakaj postrežen boš dobro in v gostilni bo vedno kakšen gost, s katerim boš lahko prerešetal lepote in tegobe življenja na Bloški planoti. Foto: D. M. urejen, vendar smo bili v tistem času edini gostje. Prijazna natakarica in malinovec v 3 minutah. Izbira zelo pestra. PRETEP IN OBLJUBE V NOVI VASI Vročekrvni fantje so tisti večer v edini gostilni v Novi vasi obnavljali tradicije naših prednikov. Gostilničar jih je opravičeval z naborom, vendar tiste dni domovina ni klicala svojih sinov na pregled. Zidarji so ravno preurejali lokal in gostilničar nam je obljubljal dosti tega. kar tedaj še ni bilo videti. Preurediti mora po nalo¬ gu sanitarnega inšpektorja. Postregli so nas hitro, nekoliko je bodel v oči le natakaričin predpasnik, ki ne upo-' števa reklame za Radion. Obljubili so nam tudi ureditev stra¬ nišča, kar je nujno, sicer bodo gostje gnojili okolico. Sedaj bodo dobili tu¬ di izučeno natakarico. Kakih kuhar¬ skih specialitet ne pripravljajo in go¬ stilničar ni vedel dosti povedati, kje bi človek dobil dovoljenje, če bi ho¬ tel iti na lov. Prizidal pa bo še dve sobi, ki jih bo oddajal gostom. PRIJAZEN SPREJEM V STAREM TRGU Črnolasa natakarica »Pri Benčinu« nam je kaj hitro postregla in obenem naštela odhode avtobusov. Pri sosed¬ nji'mizi so igrali šah, v kotu pa je nekdo jedel domačo krvavico z zeljem. Umirjena glasba, mirni gostje in Per¬ kove slike na stenah so vzbujale pri¬ jetne občutke, tako da smo se s te¬ žavo poslovili. Iz stranišča bi lahko odstranili umazano metlo in obesili na c teno nekaj papirja, smo ugotovili ou odhodu. KONEC DOBER, VSE DOBRO V »SNEŽNIKU« Že ko se človek pelje skozi stare drevorede proti gradu, dobi občutek, da utegne biti tu gori zelo prijetno. Kljub pozni uri je bilo v gostišču mnogo veselih gostov, ki pri plesu ni¬ so štedili s kalorijami. Bili smo mal¬ ce kasni, tako da sta le še dva od naše ekspedicije lahko dobila predse pečene postrvi. Pečarji so tiste dni zi¬ dali peči in vse kaže, da bo lokal do¬ čakal sezono lepo pripravljen. Po¬ strežba je bila taka, kot si jo lahko le želimo tudi drugod. Tudi strani¬ šča so bila v redu. Kmalu po 22. uri so se gostje skoraj neopazno porazgu¬ bili in ostali smo sami ob prazni bu¬ teljki in natakarici, ki nam je ponuja¬ la še eno. Dane Mazi POVPREČNA HITROST V POSTREŽBI 3 MINUTE Strani naših časopisev se polnijo s poročili o pripravah, obetih in pro¬ gnozah za turistično sezono. Povsod čakamo turista, ki nam bo prinesel denar in devize. Ogledal si bo naše naravne lepote, se malo prepeljal, malo poveseljačil in kajpada dosti za¬ pravil. Brez kakršnikoli globljih nagibov smo se toplega popoldneva v četrtek, 9. aprila, odpravili na potovanje sko¬ zi naše gostinske lokale. Tako pač, kot bodo prihajali kmalu turisti. Hoteli smo videti, kako nas bodo sprejemali, kako in s čim nas bodo postregli, mimogrede se bomo ozrli še po lokalih in vrgli oko tudi na sanitarije. bilo, da mnogim gostom ni dosti mar, kje je pivoar školjka. Gotovo je, da bo turist v izogib številnim obiskom tega stranišča zmanjšal dnevno potrošnjo jedil in pijač s čimer bomo ob po¬ večani narodni dohodek. ni bilo na zalogi, pač pa so vedno na razpolago domače salame in sir. Last¬ nica nam je povedala tudi, da se pri bližnjih kmetih da dobiti prenočišča in da bi bilo koristno razširiti dejav¬ nost turističnih org. tudi na te kraje. GLAS NOTRANJSKE T Planine nas vabijo Moški pevski zbor iz Cerknice pod vodstvom tov. Franceta Izpov- ška je sodeloval pri izvedbi koncerta v Cerknici, kjer je požel ve¬ liko priznanje Za nami je občni zbor planin¬ skega društva Cerknica. To pa ne pomeni, da je sedaj čas od¬ diha te športne dejavnosti. Kaj je pravzaprav naloga pla¬ nincev? Dejal bi, v glavnem vzgo¬ ja mladih članov, izgradnja na¬ črtov za gradnjo planinskih po¬ stojank in dograditev planinske¬ ga doma na Slivnici ter koordi¬ nacija s turističnim društvom. Na občnem zboru društva je bila dobra udeležba. Vendar nam zelo manjka jedra. To so mla¬ dinci. Vemo, da nas starejši počasi zapuščajo. Potrebne so mlade sile. Mladinci naj bi bili nosilci planinskega dela. Od 140 članov planinskega dru¬ štva je večji del članstva iz osem¬ letke: Cerknica, Rakek in pionir¬ jev iz Unca. Upravičeno se vpra¬ šamo, kje so mladinci iz gospo¬ darskih organizacij? Ali res ni nikogar, ki bi povedal, kakšen pomen ima planinstvo, pa naj bo v povečanju človekove sposobno¬ sti za delo ali pa obrambo naših meja. Mislim, da naše gospodarske organizacije neresno jemljejo to vprašanje. Brestove mladine sko¬ raj ni v planinskem društvu, če¬ ravno je BREST ena najmočnej¬ ših gosnodarskih organizacij v občini. Sindikat in ostale organi¬ zacije še niso opravile svoje na¬ loge v tem primeru. Planinsko članstvo se vzgaja na osemletkah. Potem pa je prepu¬ ščeno samo sebi. Odbor planinskega društva si je precej prizadeval. Predvajal je barvne diapozitive s predavanji o naših planinah. Čutiti je pre¬ majhno povezavo s pripadniki garnizona Velike Bloke. Planinsko društvo namerava organizirati razne izlete po naših gorah. Fantje, s korajžo v planine! H. J. Seminar za sindikalna vodstva Občinski sindikalni svet Cerknica je z Delavsko univerzo organiziral šemi? nar za sindikalna vodstva. Seminarji bodo enkrat na mesec skozi vse leto. Seminarja se udeležujejo člani ple¬ numa občinskega sindikalnega sveta, predsedniki sindikalnih podružnic in še nekateri drugi člani. Seminar se vrši v Cerknici in v Starem trgu. Or¬ ganizirana sta bila že dva zelo uspe¬ la predavanja. Udeleženci se predvsem navdušujejo za oblike in delo samo¬ upravnih organov, delitve dohodka in osebnega dohodka ter organizacija in poslovanje podjetij. N-a ZAHVALA V 8j/, letu življenja se je 21. marca za vedno poslovil naš dragi partizanski oče LUDVIK JANEŽ Loparčkov oče iz Babnega polja Vsem prebivalcem Babnega po¬ lja in okolice, ki ste ga v tako ve¬ likem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje, naša iskrena zahvala. Prav po¬ sebno se zahvaljujemo organiza¬ torju pogreba Raj Ikovemu Loj¬ zetu, pevskemu zboru Loška do¬ lina, ki je ped vodstvom tovariša Mercine zapel žalostinke, pred¬ sedstvu krajevne organizacije ZB NOV IN ZVVI, govornikoma Jo¬ žetu Mlakarju in Francetu Troha, vsem darovalcem vencev in vsem sodelujočim pri organizaciji po¬ greba. Žalujoči Logarčkovi Delovna akcija ob začetku grad;je pionirskega doma na Slivni¬ ci. Sodelovanje pripadnikov JNA Rešitev nagradne križanke s 4. št. Obisk novinarjev in predstavnikov turističnih agencij Kar nekam hudo nam je bilo, ko smo pregledovali rešitve križanke, ob¬ javljene v zadnji številki in opazili, da je velika večina spodrsnila že pri »ena vodoravno«. Če je predmet težak ali gost, je masiven, ne pa nasiten kot ste vi napisali. Vseh rešitev smo- prejeli 29, od te¬ ga so nam poslali pravilne: Davorin Matičič z Rakeka, Frančiška Majcen iz Ljubljane, Irena Mele iz Cerknice, Milan Prešeren z Rakeka, Alojz Strle iz Kozarišč, Anka Meden iz Begunj, Tatjana Pajnič iz Kočevja, Cirila Do- les iz Begunj’ Štefka Oražem iz Do¬ lenje vasi pri Ribnici, Sonja Gabre- nja z Unca, Saša Urbas z Rakek, Na¬ da Mišič z Rakeka in Dobrovoljc Mi¬ lena iz Ljubljane. Žreb je med zgoraj naštetimi izbral naslednje: 1. nagrado 2000 din dobi IRENA Me¬ le, Cerknica; 2. nagrado 1000 din dobi ANKA Me¬ den, Begunje; 3. nagrado 500 din dobi DAVORIN Matičič, Rakek. »■GLAS NOTRANJSKE« IZHAJA MESEČNO — IZDAJA GA OBČINSKI ODBOR SZDL CERKNICA — UREJUJE URED¬ NIŠKI ODBOR — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DANE MAZI — ČLANI UREDNIŠTVA: FRANC TAVŽELJ, SLAVKO BRGLEZ, SLAVKO TORNlC IN MILAN STRLE - TEHNIČNI UREDNIK: JANKO NOVAK — KOREKTOR: JANEZ LAVREN¬ ČIČ — TISK: CZP -KOČEVSKI TISK« KOČEVJE — LETNA NA¬ ROČNINA 240 DIN — ROKOPI¬ SOV IN RJSB NE VRAČAMO Turistična zveza Slovenije prireja vsako leto krožno potovanje po Sloveniji za šalterske uradnike turističnih agencij in novinarje. Start je bil tokrat v Cerknici, kjer so si ogledali Cerkniško jezero in Rakov Škocjan. Goste je sprejel predsednik Turistične zveze Cerknica Tone Gornik. Člani odbora zveze so gostom pripovedovali o naravnih in drugih posebnostih našega kraja. Dogovorili so se tudi o sode¬ lovanju. Na podlagi 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah, Komi¬ sija za štipendije Skupščine občine Cerknica razpisuje štipendijo na Višji šoli za socialne delavce. Šolanje traja 2 leti. Prednost imajo abiturienti gimnazije ali učiteljišča. Interesenti naj vložijo prošnje pri Oddelku za splošne zadeve Skupščine občina Cerknica do 1. VII. 1964 in morajo biti kol- kovane s kolekom za 50 din. ... ... ... Komisija za štipendije Vsem o&canom iskcene čestitke za 1.maf G&činska skupščina GSčinsfci komite ZKS GSčinski odkor SZDL Gfičinski sindikalni svet G&činski odkor ZB GSčinski komite ZMS »G A B E R« klasična in sodobna v kuhinjska pohištva v v solidni kvaliteti v in konkurenčnih cenah : Stari trg ! Lesno kovinska industrija JELKA Rakek Izdeluje sodobno in moderno gostinsko in trgovsko opremo Gostinsko podjetje Cerfznica Delovni kolektiv nudi vse vrste kvalitetnih vin in domače specialitete. V gostišču Rakov Škocjan se boste vsako soboto in nedeljo lahko zabavali ob zvokih zabavnega orkestra »Mali ljub¬ ljanski kombo«. Zdravstveni dom Cerknica Ceftarna Cerknica Vsem občanom želimo za praznovanje 1. maja 1964 v zdravju ter mnogo de¬ lovnih uspehov GOSTILNA TYliMavčič VELIKE BLOKE nudi domače specialitete ter pristna vipavska vina in tudi prenočišča. GOSTILNA RIGLER BLOŠKA POLICA — domače — specialitete — in odlična — vina ČZP Kočevski tisk Kočevje VAM NUDI: tiskanje eno- in večbarvnih pro¬ spektov, brošur, revij, knjig, le¬ pakov, letakov, časopisov, obraz¬ cev ter razne vrste knjigovodskih kartic in drugo. Opravljamo vsa knjigoveška dela. Kvaliteta, roki in hitra dostava zajamčena. Cene solidne. Se priporočamo za ce¬ njena naročila! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADIŠČE Izvaja vse vrste nizkih in visokih gradenj kvalitetno, v kratkem času in konku¬ renčnih cenah. S svojimi prostimi kapacitetami pre¬ vzema še nadalje vse vrste gradenj. Elektrožaga NOVA VAS Izdeluje več vrst lahkih gradbenih izolacijskih plošč, katere se uporablja¬ jo pri gradnji montažnih zgradb JCmetilska zadruga Cerknica Obrati: Nova vas, Unec, Marof Komunalno podjetje za ceste Grahovo Vzdržuje občinske ceste, gradi vse nizke gradnje, iz¬ deluje cementno opeko in betonske cevi. JCmetilska zadruga / £oska dolina CENTER OBRTI CERKNICA Obrati: Čevljarstvo Cerknica in Rakek, Moda Cerknica, Mehanična delavnica, Elektrodelavnica, Pleskarska delavnica, Tapetniška delavnica GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA OBRAT CERKNICA IN SNEŽNIK GOSTINSTVO Loška dolina Nudi vsem potrošnikom pr¬ vovrstna steklenična vina. V obratu Snežnik stalno nudi obrško postrv in do¬ mače sprecialitete ter so¬ lidno postrežbo. Lesno-industrijski kombinat m E S ¥ CII Ril Vsem pastaimim puiateCfem in a&čanom iskcene čestitke za pcaznik 1. maf KOVINOPLASTIKA Izdeluje: kovinsko galanterijo izdelke iz plastičnih mas lite in elektro predmete kDsklene čestitka k pletilka 2 aha 1. maf a Lož Nagradna križanka Ker boste za prvomajske praznike imeli najbrž več časa, s no /am pri¬ pravili nekoliko obsežnejšo in za spo¬ znanje težjo križanko. Slika nad kri¬ žanko vam pove, kaj bo treba pri re¬ ševanju najbolj poznati. Tokrat smo povečali tudi višino nagrad in sicer 1. nagrada 3000 din, 2. 2000 din in 3. 1000. Nadejamo se, da je naš sestav- ijalec križank poskrbel, da vam med prazniki ne bi bilo dolgčas. Pri reše¬ vanju vam pa želimo dosti sreče. Rešitve pošljite na naslov Glas No¬ tranjske, Cerknica najkasneje do 13. maja. ★ glas notranjske 12 Pet minut Se zadnjega predstavnika Izumirajo¬ če dejavnosti smo našli pred poslop¬ jem, kjer je preživel večino svojega življenja, kjer je delal od leta 1932, pred njegovo kovačijo. Na celi Bloški pri občanu Krajino. Po vojni bi se lahko zaposlil v Ljubljani, kamor je prišel med osvoboditelji, toda klic domače delav¬ nice in Bloške planote ga je zvabil domov. Ko nam je pravil o tem, je še dodal, da takratno odločitev še se¬ daj obžaluje. »Kako pa s kmetovanjem?« »Sam sem na zemlji in ne morem dosti narediti. V košnji kosim za za¬ drugo, kjer se dobro zasluži.« »Mislite, da se bo kooperacija z za¬ drugo na Blokah močno razširila?« »Ne bi rekel. Nekateri kmetje ima¬ jo sicer dovolj stojišč za živino, toda delavcev bo primanjkovalo. Nekateri se bodo oprijeli kooperacije.« Potem smo še izvedeli, da tudi v najhujši košnji, ko pride izmučen do¬ mov ne odloži »Dela«, dokler ga ne prebere do zadnje strani. Glasa No¬ tranjske na naročuje, vendar ga obi¬ čajno dobi v roke. D. M. Dc turistične sezone bo že nared nova cesta, ki vodi iz Unca v Rakove kotlino. Doslej iz unške strani ni bilo ugodnega dostopa v Škocjan, z dograditvijo ceste pa bodo vozniki lahko šli pri Uncu v Rakovo dolino, v Podskrajniku pa zopet na cesto. Tudi ozka grla in ovinke v Škocjanu že odstranjujejo. Tako bo lahko dobilo gostišče v Rakovem Škocjanu poslej še več turistov. D. M. ŠPORT NAŠ ŠPORT NAŠ ŠPORT planoti je ostal edini kovač in tudi njemu že nagajajo leta. Andrej Hiti, domačini ga poznajo le pod imenom Kovačev Andrej, je za tisti dan opra- Strelski šport napreduje vil svoje delo. »Kako gre obrt?« smo se zanimali. ••Dela bi Imel dovolj, toda pri 58 le¬ tih človek ni več kot nekoč.« Ko smo potem sedeli Pri Ivanu nam je v Šali pravil, da edini na planoti nima nikoli praznikov, ker so kmetje ravno tiste dni prosti in mu pripelje¬ jo živino. Potem je obujal spomine na čas, ko so ga 1942. leta odpeljali v zapore v Ljubljano, od koder se je vrnil šele jeseni prihodnjega leta. Odrinil je po¬ tem v partizane in prekrižaril Belo Pred kratkim se je vršila v Cerknici skupščina občinskega strelskega odbora. Skupščina je bila sicer predhodno že dvakrat sklicana, ni pa se mogla vršiti zaradi slabe udeležbe. Da je to¬ krat dosežen uspeh, se imamo za¬ hvaliti za pomoč SZDL, ki si ve¬ liko prizadeva za poživitev tovrst¬ nega športa v naši komuni. Na konferenci smo analizirali delo strelskih družin na terenu. Kot najbolj aktivna družina je vsekakor »Borac« Velike Bloke t Vendai je konec pustih zimskih dni. Komaj smo čakali toplega spomladanskega dne saj je tako »luštno« v naravi — so nam pri¬ povedovali najmlajši iz Otroškega vrtca v Starem trgu. Na sliki: kolektiv Otroškega vrtca Stari trg na izletu. S, e. ^sjliored FILMI V STAREM TRGU 1., 2. in 3. maja: ameriški film V 80 DNEH OKOLI SVETA — 6. maja: italijanski film St.T BOMO V SAN REMO — 9,—10. maja: angleški film V RITMU TWISTA — 12. maja: ameriški film BELA DIVJINA - 16.-17. maja: italijanski film KARTA¬ GINA V PLAMENIH — 20. ma¬ ja: poljski film PRIDI OČKA — 23.-24. maja: jugoslovanski film SOLUNSKI ATENTATORJI — 27. maja: ruski film KAPETA¬ NOVA HCl — 30.—31. maja: rus¬ ki film TIGRI POTUJEJO. in pionirska sekcija strelske dru¬ žine »Jezero« na osemletki v Gra¬ hovem. Program dela za letošnjo sezo¬ no je sprejet. Težkoče pri reali¬ zaciji bodo v glavnem zaradi fi¬ nančnih sredstev, saj smo dobili dotacije v višini 200.000 din, kar pa je minimalno že zato, ker ne razpolagamo niti s potrebnimi objekti niti s sodobnim inven¬ tarjem. V letošnjem programu predvi¬ devamo tekmovanje SD ob držav¬ nih praznikih kakor tudi krajev¬ nih, posebno za 1. maj, Dan vsta¬ je in Dan JLA. Zanimanje za tovrstni šport obstoja, naše vrste pa moramo vsekakor pomladiti z interesenti, ki jih je dovolj po šolaih. Potreb¬ no jih je le organizirati in jim nuditi možnost za razvoj. BoSt Dva poraza nogometašev Rakeka Začela se je spomladanska nogo¬ metna sezona za prvenstvo I. razreda ljubljanske nogometne podzveze. Prvo tekmo je moštvo Rakeka izgu¬ bilo z rezultatom 2:3 z moštvom Slo¬ vana II iz Ljubljane, ki tekmuje iz¬ ven konkurence. Ta tekma je bila ze¬ lo lepa in na tehničnem nivoju. Dve neprevidnosti v obrambi Rakeka in Slovan je zmagal z minimalnim re¬ zultatom na svojem igrišču. Sodnik je oškodoval Rakek za enajstmetrovko, kar je po tekmi priznal. Janez Otrin pa je pred samim koncem zadel vratnico. Gole sta dala Mlakar in Branko Mi¬ šič, najboljši pa je bil Arko. Drugo tekmo je Rakek nepričakova¬ no izgubil na svojem igrišču. Zma¬ govalec je bil tokrat Dob z rezultatom 4:2! Številni ljubitelji nogometa iz Rakeka in Cerknice so bili razočara¬ ni nad tako slabo igro Rakovčanov. Ostra in hitra igra gostov ni »ležala« počasnim in neborbenim igralcem Ra¬ keka. Igra je bila raztrgana in na tehnično slabem nivoju. Zadovoljili so le Branko Mišič, Vengust in Janej Otrin. Rakovčani so na obeh tekmah igrali brez Miloševa v naslednji postavi: Tone Urbas, Vengust, Benčina, Ko¬ rošec, Prešern, Janez Otrin, Branko Mišič, Stojkovič, Mlakar, Arko in Majtorovski (Kubat). S porazom proti Dobu bo Rakek tre¬ nutno prepustil drugo mesto druge¬ mu moštvu. Naročajte se na naš list Ker bi radi pridobili čimveč novih naročnikov in ker se mnogi bralci zanimajo, kje bi lahko naročili Glas No¬ tranjske, sporočamo, da pošljite naročila na naslov: Glas Notranjske, Cerknica. Da vam bo naročilo še ugodnejše, vam bo ob mesečnem obisku ponudil inkasant elektrike naro¬ čilnico, potom katere boste lahko postali stalen naročnik našega glasila, želeli bi da dobi list čimveč bralcev iz od¬ daljenejših kmečkih vasi. Kot smo obljubili, tokrat že lahko objavimo imena no¬ vih naročnikov in sicer: Adelka Zakrajšek, Rakek; Berta Perko, Maribor; Franc Vranič, Smrečina; Sonja Gabrenja, Unec; Peter Turk, Studenec in Alojz Bombač iz Celja.