Leto I. — Štev. 13 Celje, 29. maja 1948 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini BORBA ZA SOCIALIZEM NI STVAR UREDB IN ZAKONOV, AMPAK JE STVAR MOBILIZACIJE NAJŠIRŠIH LJUDSKIH USTVARJALNIH SIL IN STVAR VSAKODNEVNE, ODLOČNE, NEPOPUSTLJIVE, TRDNE BORBE ZA UNIČEVANJE KAPITALISTIČNIH ELEMENTOV TAKO NA PRIVATNEM KAKOR TUDI NA DR2AVNEM IN ZADRUŽ- NEM GOSPODARS KEM SEKTORJU. Koloradslii hrošč najden na Gomilskem Nedeljski pregled krompirišč v o- kraju Celje-okolica nam je pokazal, kako umestna je bila odredba naše ljudske oblasti, da se krompirišča že sedaj masovno pregledujejo. Pri pre- gledu na Gomilskem so našli prvič koloradskega hrošča. To nam je re- sen opomin, da moramo budnost še povečati in vsak pojav v razvoju ko- loradskega hrošča v kali zatrcti. Da hi bili naslednji pregledi brezhibni, si moramo predočiti napake, ki so se vršile pri prvem pregledu in jih od- praviti. Okrajni ljudski odbor je poslal kra- jevnim ljudskim oborom natančna na- vodila za pregled. Po sektorjih so se vršili še posebni sestanki, kjer so se krajevnf ljudski odbori natančno se- znanili z organizacijo pregleda. Nekateri krajevni ljudski odbori pa so to organizacijo izvedli zel) po- vršno. Niso sklicali ljudi na sestanke, da bi jim razložili nevarnost, ki nam preti cd koloradskega hrošča in na- men pregleda. Vodje vaških ekip so postavili samo na papir, niso pa z njimi razdelili ljudi v te ekipe in jim odkazali določenega teritorija za pre- gled. Skrajno malomarno so izvedli te priprave krajevni ljudski odbori Je- ronim, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Lov- renc pri Preboldu, Griže, Sv. Jedert, Ljubečna, Frankolovo in ves kozjan- ski predel, izvzemši Kozjega in Buč. V Jurkloštru pa niti sama krajevna komisija ni bila na mestu, temveč je raje šla na božjo pot, kakor da bi po- magala ljudstvu zatreti pretečo ne- varnost. Zato je tudi uspeh pregleda v takih krajevnih ljudskih odborih slab. Ljudje so šli na njive šele ta- krat, ko jih je okrajni aktivist pod- učil in jim prikazal nevarnost, ki jim preti od koloradskega hrošča. Nekaj ljudi pa ni prišlo na sestanke, saj imajo kaj nezdrava pojmovanja. Tako je mislil Fajs Anton na Gomil- skem, da ne sme stopiti ekipa na nje- govo njivo in jo je nahrulil. Pravtako je družina Jovan v Kuretnem oblatila vodjo ekipe. Tem bo pač ljudska o- blćLst dokazala, da ima zaradi splošnih koristi ljudstva pravico pregledati tu- di njihove njive. Opazilo se je tudi napačno mnenje ljudi, da je dovolj, če pregledajo nji- ve sami pri okopavanju. Ti ne razu- mejo pomena istočasnega masovnega pregleda. Ko istočasno pregledamo vse njive, zajamemo vse škodljivce. Če pa pregledamo eno njivo danes, drage jutri, nam medtem lahko uide hrošč iz nepregledane njive na pre- gledano. Pri masovnem pregledu ima- mo najboljšo kontrolo o pregledu sa- mem in vemo za to stanje nevarnosti. Sam posestnik bi morda zamolčal od- kritje, ker bi mu ne bilo prav, da bi se reklo, da se je ravno na njegovi njivi pojavil hrošč. Ljudstvo pa bi zaradi tega ne bilo opozorjeno na ne- varnost. Zatirati koloradskeka hrošča pa smo dolžni prav vsi. Zato ni pravilno ravnanje onih krajevnih ljudskih od- borov, ki so povabili na pregled Ic lastnike krompirišč. Koloradski hrošč je nevarnost za nas vse. On ograža naše gospodarstvo, prehrano našega ljudstva. Dolžni smo se boriti proti njemu, kakor se borimo proti vsake- mu, ki ograža naše gospodarstvo in nam ovira pot v boljše življenje. Pred Tsem je dolžnost naše politične orga- nizacije OF in množičnih organizacij, da vodilno sodelujejo pri pregledu. V kozjanskem predelu tega politič- nega vodstva in sodelovanja z malimi izjemami ni bilo opazili. Ko odkrivamo napake, ki jih hočc- *\o pri naslednjem pregledu korenito ^dprav.ti, pa ne smemo pozabiti ve- '^^e dobro organiziranih komisij in l-^' ki so pregled vestno izvršile, smo videli na Vranskem na Go- milskem, v Letušu, Sv, Lenartu, Št. Rupertu, na Dobrni, v Vrbnem in Stranicah in drugod polno premika- jočih se ekip po njivah. Šolska mla- dina je bila porazdeljena med ekipe odraslih. Ti marljivi ljudje so grajali zadržanje onih posameznikov, ki so pregled sabotirali. Zahtevali so, da se te saboterje kaznuje. Prav zaradi teh zavednih ljudi bo Okrajni ljudski od- bor prisiljen kaznovati vse one, ki so krivi, da se je ta prvi pregled krom- pirišč izvršil slabše, kakor bi se bil moral. Kaznoval bo vse one, ki se de- monstrativno niso udeležili pregleda, zlasti pa še one, ki so žalili ekipe. Ker so pojavi koloradskega hrošča že tu, se bomo za drugi pregled po- sebno vestno pripravili. Ponovno bo- do sestanki s krajevnimi ljudskimi od- bori. V ogroženih krajevnih ljudskih odborih pa se bo ponovni pregled iz- vršil že prihodnjo nedeljo. V pripravah za Teden zadružnih domov Pri vsaki akciji se pokažejo dobre in slabe strani priprav, izvajanja in orga- nizacije akcije. Tako imamo tudi v pripravah za Teden zadružnih domov že precej vidnih uspehov, posebno v dobri organizaciji dela na poedinih gradiliščih. Ce pomislimo, da so v teh dneh ko --e pripravljajo na Teden zadružnin do- mov parno na štirih gradiliščih opra- vili 4107 prostovolinih delovnih ur m to v Marofu, Libojah, Sentjedrti in Petrovčah, potem lahko jasno vidimo in smo prepričani, da bomo v tem tednu naredili toliko kolikor smo do sedaj zamudili in s tem dohiteli najboljše okraje v Sloveniji. Seveda bodo velike težave pri raznih delih in tudi v pre- skrbi nekaterih vrst gradbenega ma- teriala, toda to je samo trden porok, da se mi pravilno zavedamo težkoč, ki nas čakajo in se s tem tudi zavedamo dolžnosti do skupne borbe za dvig kme- tijstva. Cq pogledamo samo na to, da so na Marofu sežgali 25.000 kg apna z lastnimi silami in sedaj žgejo drugo peč za dosedanja gradilišča, da imajo graditelji v Ponikvi pri Žalcu že sko- raj ves les na gradilišču, da imajo gra- ditelji v Libojah na mestu ali pa pri- pravljeno 250 m^ gramoza, 25.000 kom. zidne opeke, 20.000 kg apna, 20 m^ lesa, z vso voljo so se prijeli resnega dela tudi v Frankolovem, na Planini, v Li- sičnem, v Petrovčah, v Šentjederti in da še mnoga naša gradilišča in uprave sle- dijo zgledu graditeljev iz Šešč in tako stopajo v vrsto najboljših graditeljev v Sloveniji. Seveda pa ob teh uspehih ne smemo pozabiti tudi na napake, ki se vzpo- redno dogajajo, katere pa moramo tu- di talcoj odpravljati. Nikoli ne bomo dovolj povedali, da naj se gradilišča zanašajo predvsem na lastne sile in na lastne vire, kajti le tedaj bodo lahko rekli, da je to nji- hov dom, ker ga bodo sami zgradili z lastnimi sredstvi. Pri tem pa je po- trebno podčrtati kako važno je, da čim bolj štedimo z dragocenim gradbenim materialom kakor cementom, raznimi izolacijami, žičniki, tekočim gorivom, steklom itd. Kajti ves ta material je bil prihranjen s težkimi napori našega delavstva po tovarnah in ustanovah in smo ga le na ta način mogli dobiti, ker se naš delavec zaveda važnosti in po-i mena razve ja našega kmetijstva. Končno je pa skrajna malomarnost in obsodbe vredno to, da tista gradili- šča, ki s «^er imajo lepe uspehe tega ne poiocajc na okrajno upravo, kot se to zahteva zaradi kontrole in izdatne po- moči, katero nudi našim gradiliščem okrajna uprava preko raznih strokov- njakov in političnih in gospodarskih aktivistov. Na} nam bo enkrat za vse- lej jasno, da je pravilna evidenca in statistika najboljši garant in ob enem kontrola in pomoč pri našem delu. B. S. V okolici Celja so uspešno presegli plan pogozdovanja Celje-okolica je razmeroma močno gozdovit okraj, saj zavzemajo gozdo- vi 53 odstotkov vse njegove površine. Večina gozdov jie v lasti majhnih gozdnih posestnikov, ired temi jc več kot 1000 takih, ki posedujejo manj kot 1 ha gozdne površine. Velikih, str- jenih gozdov, kot n. pr. na Pohorju, v celjskem okraju ni. Gozdno bogastvo so pred vojno iz- koriščali v taki meri, da je bila kapa- citeta okrog 100 žag, ki so stalno o- bratovale, večja od zmogljivosti goz- da. Kot posledica takega gozdnega gospodarstva so se pojavili močno iz- trebljeni gozdovi in golicave, zlasti na sektorjih Frzmkolovo—Konjice v Rožni dolini in Planini, Golosečnje so se pomnožile tudi v dobi okupa- cije. Prirastek lesa jc padel od treh kub, metrov na ha, pod 2 kub, metra. Z osvoboditvijo je bilo konec iz- trebljanja gozdov. Potrebam po lesu so zadostili s prebiralnimi in oplod- nimi sečnjami, škodljiv način golose- čenj je odpadel popolnoma. Da bi se iztrebljene gozdne površine zopet ob- novile, je okrajni gozdarski odsek pri- čel s sistematskim pogozdovanjem že v minulem letu. Letos pa je pogozdo- vanje planska naloga okraja, Id se jc zavezal spomladi in jeseni posaditi 12 ha golicav. Gozdarski odsek si je na podlagi tega postavil svoj vstrečni plan, ki je bil za 8 ha višji. Kljub te- mu, da v drevesnicah ni bilo potreb- nih sadik, je bil celoletni plan pogoz- dovanja že spomladi presežen za 8,85 ha, odobren kredit za pogozdo- vanje pa je bil izčrpan le nekaj preko polovice. Okiajni gozdarski odsek je uspel tako uspešno izvesti to nalogo s sa- moiniciativno nabavo sadik, in z mno- žičnim sodelovanjem masovnih orga- nizacij pri pogozdovanju, predvsem šolske mladine. Samo učenci osnovnih šol so s prostovoljnim delom 2725 ur posadili 28.220 sadik. Iz državne dre- vesnice je prejel okrajni LO Celje- okolica le 10.000 drevesc, vse ostalo pa so nakopali iz naravnega pomlad- ka v lastnih gozdovih in presadili na golicave. Popolnoma nov način v po- gozdovanju jc sejanje. Za to novator- stvo je bilo med kmeti veliko zanima- nje. Tako je posestnik Selčar. z Lan- dcškega hrbta prišel trikrat do goz- darskega referenta povpraševati, če jc seme že dospelo. Posejali so 7 kg smrekovega semena. Celjski kmet, ki je letos po dolgih letih spet pogozdo- val, je za gozdnovzgojne ukrepe zelo dostopen. Manjša pogozdovanja so iz- vršili posestnil-a sćuni. Novi nćisadi vsled ugodnega dežja dobro uspeva- jo. Največ priznanja gre za izvršitev pogozdovanja šolski mladini, saj jc sama zasadila 11.35 ha golicav, pose- jala 4,60 kg smrekovega semena in očistila večje površine posek. Skupno je sodelovalo pri tej akciji 1628 otrok. Posebno so sc izkazali učenci tehar- ske šole, ki so posadili 6000 borov- cev, pa tudi šole v Žalcu, Petrovčah in Grižah ne zaostajajo za njimi. Šole v Sv. Andražu, Grižah in Vojniku pa so ustanovile lastne drevesnice za vzgojo sadik. Vsak teh vrtov obse- ga okoli 50 m", na katerih pod nad- zorstvom gozdarskega referenta mla- dina sama vzgaja gozdna drevesca. Skupno je bilo s sodelovanjem mno- žičnih organizacij posejanih 49.520 sadik na 20,85 ha. Razen sodelovanja pri okrajnemu planu pogozdovanja je delalo 1456 šolskih otrok pri pogozdovanju povr- šin Drž. gozdnega gospodarstva, kjer so napravili 4050 prostovoljnih ur. Zelo ugodno vpliva na dvig gozdov tudi naravno pomlajevanje, s čemer se naravno pogozdi 75 odstotkov po- sek. Z izvršitvijo plana pogozdovanja za leto 1948, ki je bil za 8,85 ha prese- j žen že spomladi, se je površina goli- cav zmanjšala za okoli 30 odstotkov. Do konca petletke pa bodo postopo- I ma izginile vse golicave v okraju Celje-okolici. P. J. Pri podjetju „Industrijski servis** so proglasili prve udarnike V borbi za izgradnjo socializma sc iz dneva v dan veča krog naših naj- boljših delavcev, ki s požrtvovalnostjo rušijo stare norme, postavljajo nove, s svojim vzEjlcdom pa pridobivajo za tako delo vedno nove delavce, ki ve- do, da bo le s trdnim delom, mogoče doseči življenje kakršnega nudi de- lovnemu ljudstvu socializem. Izredno velik uspeh je dosegel pri sindikalni podružnici št, 7 Industrij- ski servis Celje, tov. E. st., ki je s svojo iznajdljivostjo in požrtvovalno- stjo presegel normo v skladišču za 36.8 odstotkov. Na podlagi tega je podjetje na predlog sindikalne po- družnice proglasilo gori imenovanega tovariša za udarnika ter mu na slav- nostni način izročilo udarniško iz- kaznico. Tako je podjetje »Industrij- ski servis Celje«, ki posluje komaj pet mesecev, že proglasilo svojega prvega udarnika. ODLOČBA Izvršilni odbor OLO Celje-okolica iz- reka na osnovi uredbe o zatiranju koloradskega hrošča zaradi izrazite brezbrižnosti do akcije pri prvem pre- gledovanju krompirišč sledeče kazni: Ropan AdoLf, predsednik KLO v Lju- bečni denarno kazen v znesku 1500 din. Jovan Alojzu, kmetu v Kuretnem 1000 din. Fajs Antonu, upok. in po- sestniku na Gomilskem 500 din. Siban Ignacu, članu komisije v Frankolovem 500 din. Članom komisije in vodjem ekip pri KLO-jih, ki so izvedli površno pregled, izreka ukor, ki mu sledi kazen, če ne bodo naslednjega pregleda vestno iz- vršili. Sprememba članov komisij in vodij ekip je zaradi t.ega nedopustna. Tajnik: (Zgank N^tlLr.) Predsednik: (Žagar Zoran 1. r.) Za Titov rojstni dan V petek, 21. maja je vsa Slovenija manifestirala svojo navezanost na maršala Tita. Iz vsakega kotička na- še zemlje so pohiteli tekači s po- zdravi in čestitkami, z borbenimi ob- vezami in obljubami, da se vključijo v veličastno štafeto bratstva in enot- nosti jugoslovanskih narodov, ki sc razliva skozi vse republike k svo- jemu velikemu voditelju. Foto Pelikan Obširni teren Celje-okolica se jc ves vzvalovil v tem sončnem dnevu. Oživela so pota, sipalo se je cvetje, od vasi do vasi je odmevala pesem. Vransko, Sv. Jurij ob Taboru, Bra- slovče. Orla vas, Gomilsko, Letuš — špalirji razigrane mladine, zastave, cvetje! 134 tekačev, pionirjev in delavcev, v Polzeli, okrašena oloia in spet cvetje! 17 tekačev iz hribov Marije Reke! Tudi šentpavelske in libojske de- lavce in mladino spremljajo izmeno- ma rože in pesem na njihovi poti proti Titu. Iz Dramelj do Majdičeve kapele tečejo kmečki fantje — borci. Na vsej poti jim vzklikajo šolarji, ljud- stvo. V štafeto Rogatec — Celje se je vključilo Grobelno s 32 tekači. V Šentjurju je mladina potegnila dolg špalir, ves v cvetju in zastavi- cah, štafeta pa je tekla po preprogi rož, ki je pokrivala cesto. In v Teharjih spet mladina, cvetje in žareča lica, v Petrovčah, v Šent- petru, v Žalcu spet pevski zbor in slavje in 24 kolesarjev kot častno spremstvo štafeti, 80 tekačev je dćJa sama Ljubečna. Parole in zastave so sprejele štafe- to, govor o stmjenosti okoli ljubljene- ga maršala in izvajanja pevskega zbora so še podčrtali praznično raz- položenje. Do prve predaje na na- daljevanju poti v Tmovlje sc je obe- nem s štafeto odtrgalo kot plaz kar 150 pionirjev. Tudi oni so hoteli so- delovati v čestitanju. V Laškem so se združili tekači iz Rečice, Šentlenarta in Trbovelj, Tr- boveljčan Pogačnik je tekel kar 16 predaj. Vojnik je navdušeno spremljal svo- jih 95 tekačev, 70 se jih je priklju- čilo iz Dobrne. 30 pionirjev iz Fran- kolova je teklo s štafetno palico ob grobovih talcev — v počastiicv nji- hovega prispevanja k današnjemu svobodnemu slavljenju naših prazni- kov. Tudi štafeto iz Št. Vida preko Pla- nine in Dobja v Šentjur so sprejemale in spremljale pesmi, zastave, cvetic in slike in pozdravi. Iz Škofje vasi v Celje je teklo 22 atletov Kladivarja. Množične predaje so se vrstile po celjskih ulicah. Spre-, jema združenih štafet pred mestnim ljudskim odborom celjskim se je u- deležilo 4000 ljudi. Pionirski odredi s svojimi živahnimi zastavicami so kar preplavili trg. Govoril je sekretar MLO-a tov. Skomina, čitali so čestitke Osvobo- dilne fronte, krajevnega sindikalnega sveta, ljudskega odbora, čestitke, kot so pritekale z vseh strani in sc dru- žile v mogočen poklik: vse sile za petletko, pod Titovim vodstvom v socializem. Foto Pelikan Od 664 celjskih udeležencev na štafeti je 200 tekačev jiiadaljevalo pot proti Ljubljani, Ramo ob rami fizkulturniki in pionirji, rudarji in. študenti, tovarniški delavci, kmetje in mladi graditelji ceste v Št. Petru, složni v borbi, složni v obnovi, slož- ni v navdušenju za svojo mlado, zdra- vo domovino. Z njimi je utripalo srce Slovenije: pozdravite, pozdravite našega TitaJ Stran 21 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 13 Plan ZQ zatiranje koloradskega hrošča v LRS za leto 1946 PROGLASITEV OKUŽENIH IN OGROŽENIH PODROČIJ 1. Za okuženo področje po kolorad- skemu hrošču se proglašajo vsa pod- ročja okraja Krško in okraja Novo-me- sto, ter področja krajevnih ljudskih od- borov: Olimje, Dol j ni Logatec, Šenčur, Kok, Hutinja vas, Hotič, Dobrnič, Ve- lika Loka, Račje selo, Mokronog, Sv. Križ pri Mokronogu ter Dobravce in Gorica pri Pra^;e:3'iei.i. 2. Za okužena po koloradskemu hroš- ču se bodo proglasila tudi ona področja na katerih se bo letos morebiti ugoto- vila nova ok'ižba, ki bi se pretvorila v stalno žarišče okužbe. Na področjih, ki so okužena, se bodo uporabile mere uničevanja, navedene pod poglavjem V. tega plana. Uni- čevanje koloradskega hrošča na parce- lah, ki so ugotovljene kot okužene, ali na parcelah, na katerih bi se naknad- no odkrilo žarišče, vodi Ministrstvo za kmetijstvo preko organizacije, ki so jo dolžni postaviti krajevni ljudski odbori v smislu določb v poglavju V. tega plana. 3. S področij, ki so proglašena za okužena, je prepovedano izvažanje ozi- itMna iznašanje krompirja, krompirje- vega lista, sadnih drevesc in drugih i-astlin s koreninami ter komposta. Na okužene njive teh področij je pre- povedan pristop nepoklicanim osebam. 4. Področje, ki je bilo po točki 1. pro- glašeno za okuženo, proglasi Ministr- stvo za kmetijstvo za neokuženo, ko ugotovi, da na njem ni več okužbe. S tem se razveljavljajo vsi karantenski ukrepi iz točke 3. za to področje. 5. Ker obstoja možnost, da se preseli koloradski hrošč iz okuženih mest, na druga neokužena, ter ker obstojajo sta- re neodkrite okužbe, se proglašuje celo področje LRS kot ogroženo od kolo- radskega hrošča. Na vsem ogroženem področju se bodo vršili posamezni in množični pregledi vseh krompirišč. DOLŽNOSTI LASTNIKOV ZAKUP- NIKOV ALI UŽIVALCEV KROMPI- RIŠČ V LRS 6. Lastniki, zakupniki ali uživalci krompirišč (neokuženih) so obvezni pra- vočasno odkriti ali prijaviti vsako {A;užbo na svojih krompiriščih. Zato jih morajo redno najmanj enkrat te- densko pregledati, ali pa se morajo po- j brigati, da bodo pregledana. Lastniki i so dolžni najkasneje do prvega množic- ( nega pregleda dati izjavo krajevnemu , ljudskemu odboru, ali so izvršili te- j denski pregled. j 7. Vsako novo odkrito okužbo mora- jo takoj prijaviti KLO-ju in OLO-ju. V ta namen morajo predložiti vse naj- dene hrošče, ličinke in jajčeca, ki so jih prej na licu mesta okužbe usmrtili s pomočjo vrele vode, špirita ali petro- leja. Vsak krompirjev grm, na katerem so » bila najdena jajčeca, ličinke ali hrošči, morajo takoj zaznamovati z vidnim zna- kom (palica ali krpa). 8. Če se odkrije neprijavljena okuž- ba, odredi Ministrstvo za kmetijstvo preiskavo po svojih organih v svrho ugotovitve, ali gre za prekršek odredbe. 9. Na okuženih njivah so dolžni la- stniki, zakupniki ali uživalci teh zem- ljišč, ponovno saditi krompir v celot- nem obsegu v čisti kulturi. Za časa rasti krompirja jih morajo očistiti od plevela in dobro negovati. Z okužene njive smejo začeti izkopavati krompir šele po predhodnem dovoljenju Mini- strstva za kmetijstvo. Okužene njive morajo opremit: s tablicami na katerih so podatki lastnika, najemnika ali uži- ^ valca krompirišča in katastrska šte- { Vilka. I 10. Lastniki, ali zakupniki, uživalci krompirišča so dolžni sodelovati pri množičnih pregledih krompirišč in pri • vkrepih, ki se izvajajo na okuženih njivah. KAZENSKA ODGOVORNOST j 11. Kršilce predpisov odredbe in tega ' plana kaznuje Okrajni ljudski odbor z ^ denarno kaznijo do 5000.— din v koli- j kor ni dejanje kaznivo po zakonu o nedovoljeni trgovini, nedovoljeni špe- [ kulaci j i in gospodarski sabotaži. j MNOŽIČNI PREGLEDI 12. Zaradi pravočasnega odkrivanja morebitnih novih okužb poleg po^- meznih pregledov, ki so jih dolžni vr- šiti lastniki, zakupniki ali uživ. krom- pirišč, so tudi množični pregledi. Mno- žični pregledi se vršijo dvakrat v mese- cu na vsem področju LRS. Dan in števi- lo teh pregledov odredi Ministrstvo za kmetijstvo. Množični pregledi se vrši- jo v lepem vremenu, med 10. in 15. uro. Ce je na odrejeni dan deževno vreme se odrejeni množični pregled brez na- knadnega obvestila preloži na prvi na- slednji lepi dan. 13. Množične preglede vršijo skupine 5 do 10 oseb, ki jih po odrejenih par- celah vodi skupinovodja. Njegova dolž- nost je, da s svojo skupino pregleda tako temeljito določena krompirišča, da odkrije vsaiko morebitno okužbo in jo takoj prijavi. 14. Skupine sestavi Krajevni ljudski odbor na osnovi števila in obsega krompirišč na svojem področju; na če- lu skupine postavi VODJO SKUPINE. Za vodstvo množičnih pregledov s sku- pinami odredi KLO KRAJEVNE IN VAŠKE VODJE MNOŽIČNEGA PRE- GLEDA ! Klrajevnega vodjo in vaške vodje, kakor tudi vodje skupin določi KLO za celo leto 1948. OLO so dolžni KLO nuditi vso pomoč' za vzpostavitev navedene organizacije pregleda in skrbeti za pravilno izvaja- nje množičnega pregleda. Nadalje so dolžni vršiti kontrolo nad potekom pre- gleda, zbrati vse podatke o izvršenem delu in jih takoj sporočiti Ministrstvu za kmetijstvo. Okrajni LO so torej dolžni ukreniti vse potrebno, da se v njihovem področju ugotove vse more- bitne nove okužbe. 15. Državna posestva, kmetijske de- lovne zadruge, šolska mladina z uči- j teljstvom, in množične organizacije naj se vključijo v preglede. UNIČEVANJE I KOLORADSKEGA HROŠČA 16. Okužbe koloradskega hrošča se bodo uničile na sledeči način: a) Z mehaničnim vsakodnevnim obi- ranjem in uničevanjem koloradskega hrošča v vseh oblikah na okuženih nji- vah. Vsako dnevni pregled vršijo sku- pine za obiranje koloradskega hrošča, ki jim je na čelu vodja skupine. Poleg vsakodnevnih pregledov okuženih njiv, se vrši dvakrat tedensko pregled njiv v neposredni okolici s potrebnim šte- vilom skupin; b) s kemičnimi sredstvi se bodo škro- pile ali zapraševale okužene njive in krompirišča, ki so do 500 metrov od- daljene od okuženih. Po potrebi se bo razkuževala zemlja z ogljikovim žveplencem. 17. Vsakodnevni pregled na okuženih njivah vodi vodja skupine, kateremu se dodeljuje določeno število njiv. Naloga vodje skupine je, da uniči ko- loradskega hrošča v njemu dodeljenih parcelah. Krajevni LO so dolžni, da določijo vodjo skupine in mu dajo vsak dan na razpolago potrebno število ljudi. 18. V okrajih, v katerih obstoja okuž- ba manjšega obsega, so vodje skupin odgovorni neposredno krajevnemu vo- dji antidoriforne akcije. V okrajih, v katerih obstoja na enem mestu ali več mestih okužba širšega obsega, se raz- deli teritorij tega okraja na dva ali več sektorjev; njim na čelu določi Okraj- ni LO vodjo sektorja. Dolžnost vodje sektorja je, da uniči koloradskega hro- šča na poverjenem mu področju. V vseh okrajih, kjer obstoja okužba odrede okrajni ljudski odbori okraj- nega vodjo antidoriforne akcije, ki vodi akcijo uničevanja koloradskega hrošča in ima nalogo, da uniči kolorad- skega hrošča na svojem področju. Dolžnost Okrajnega LO je, da ukrene vse za popolno izvršitev tega plana na svojem teritoriju. Vodje skupin bodo nagrajeni na pod- lagi pokazanega uspeha. 19. Za izvajanje predpisa in kemič- nih ukrepov uničevanja se organizira v vsakem okraju potrebno število teh- ničnih ekip, ki se jim dodeli potreb- na količina kemičnih sredstev in teh- ničnih pripomočkov. Člani ekipe bodo plačani z ozirom na delovni čas. Tehnične ekipe so neposredno pod- rejene okrajnemu vodji. 20. Za vodstvo akcije uničevanja ko- loradskega hrošča v okraju Krško, No- vo mesto in Trebnje se postavlja glav- no vodstvo antidoriforne akcije. Se- stavljeno je iz glavnega vodje antido- riforne akcije, strokovnega pomočnika in potrebnega pomožnega osebja. Naloga glavnega vodstva akcije je, da uniči koloradskega hrošča na teri- toriju navedenih treh okrajev. Sedež glavnega vodstva je v Brežicah. 21. Navedeno glavno vodstvo antidori- forne akcije, kakor tudi okrajni vodje v ostalih okuženih okrajih, ki vodijo tu- di množične preglede (IV. poglavje) na teh področjih, so neposredno odgovorni za svoje delo Upravi za zaščito rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo. Minister: Inž. Levstik Jože, 1. r. Žene pomagafo pri gradnji \ zadružnega doma v Medlogul Na gradilišču zadružnega doma v Medlogu (ta oznaka, ki smo se je navadili r.i točna, ker se dom gradi v vasi Babno) je vse živo. V veliki večini delajo ženske; izkazale so se člemice AFŽ. Toda Kremenška skrbi: za čiščenje opeke, za skladanje je torej rok dovolj, a kdo bo delal naj- Foto Pelikan nujnejše, kdo bo kopsJ jamo za klet, kdo naj ga^i apno, ki ne sme več čakati? Kdo neki — me! Medložan- ke in žene iz Ložnice k apnu, iz Jo- žefovega hriba, HI, četrti, Gaberja, mesta in Lave ... z lopatami v jamo! Vmes pa še vse drugo, kar je potreb- no, Sabina, ki tako malo govori, pa vse naredi, že meša apno, dve drugi j črpata vodo, izmenoma nakladajo v j lesenjači žgano apno v sćmiokoJnice- i To je res naporno delo, in ena, ki je skoraj ni videti iz prahu, pravi: »Ba- je je to celo zdravo za pljuča, a zdaj bom bolj vedela ceniti delo tistih, ki tak posel stalno opravljajo .,.« »Človek bi si moral izkusiti vsako delo, kadar nad svojim godrnja,« pravi druga, ki je vajena šivanke, pa so se ji od lopate naredili žuljL »Dru- gič se ti ne bodo več.« jo tolaži so- -seda, ki ima že čez trideset ur pro- stovoljnega dela. Olga prihaja z roko v obvezi, ker se je bila ranila v to- vaini in se opravičuje, da ne more delati in da gre domov, »Kaj še se oglasijo takoj druge, »dela tudi zate dovolj! Z levico lahko popišeš pri- sotne, od ."-kupine do skupine boš sto- pila in razdeljevala deH, pa vode boš nosila nam žejnim, da ne bomo časa zamujali.« Pri traktorju, ki je pripeljal opeko je nastal prepir. Nadzornik pravi, da je treba opeko hitro zmetati s pri- kolice, da ne bo čakanja, ženske pa se temu upro s svojim prirojenim ču- tom za štednjo, »Prav nič ne bomo opeke razbijali, smo jo pretežko pra- skale iz ruševin iti namesto vsake razbite bo treba narediti novo!« Pa si v vrsti podajajo opeko in nobeni prikolici ni treba čakati. Traktor brni neprestano, vmes se slišijo vzkli- ki voznikov, babenčani so pripeljali les. Vodja gradilišča tov. Kremenšek je zadovoljen (ta pojav je pri njem kaj redek) le vreme ga lomi, malo že škropi- »Devetinosemdeseta^'; zvr- ne tov. Zgombova samokolnico ilo- vice z nasipa, »Tudi moja je devetin- osemdeseta, še mćdo pa bi jih bilo sto, se jezi za njo tov, Sirkova z drug|im takim vozilom^. »Pa tov. Žgur?« »Ne, štejem« se oglasi izpod povezn'jenega klobuka i'n videti je res, da se še ogovorjeni prav ozreti ne utegne, tako hiti. Nu in takih je prav mnogo videti po lazsežnem pro- storu, TA šment, da bi dom kmalu ne začel v višino. Neopravičljive napake ob prvem pregledu krompirišč Nekaterim čitateljem se čudno zdi in ne razumejo kako to, da neprestano časopisi prinašajo članke o kolorad- skem hrošču. Tud,i naš časopils je prinesel že nekaj člankov o tem škod- ljivcu. Nevarnost, s katero grozi hrošč pa je tako velika, da bo potreb- no še mnogo dela in masovnega udej-. stvovanja, če hočemo, da rešimo krompirišča od okuženja. Vzemimo torej pojav tega hrošča za resno ne- varnost in podprimo v akciji našo ljudsko oblast, ki se trudi da uniči škodljivca in ga onemogoči vsepovsod kjer bi se pojavil. V čem se sestoji glavna nevarnost? Treba je predvsem vedeti, da se koloradski hrošč širi neverjetno hitro. Pri nas lahko samice izležejo dve generaciji na leto. Ena samica je zmožna v enem letu in pol dobiti 8 milijard zaroda, ki rabi za prehrano 1500 hektarjev krompirišč. Če bi škodljivca ne uničevali in ga ne onemogočili kjer se pojavi, bi lahko koloradski hrošč uničil v dveh letih vse krompirjeve nasade v Slo- veniji; krompir pa je naš glavni polje- delski pridelek. Ker je Slovenija ogrožena po kolo- radskem hrošču je Ministrstvo za kmetijstvo izdalo vse potrebne ukre- pe in samo vodi akcijo, ter opozorilo vse ljudstvo krajevnih odborov na ne- varnost napredujočega hrošča. Kako smo konkretno pri nas v Celju in v okraju Celje-okolica rešili to vprašanje naj povem nekoliko pri- merov iz obeh okrajev: Okrajni ljudski odbor je pred 14 dnevi dobil nalogo, da organizira 23, maja masovni pregled krompirišč. Z obveščevanjem terena je Okraj sicer malo zakasnil, kar pa ni glavni vzrok nekaterih površnosti pri pregledu. Na sedmih krajih v okraju Celje-okolica so se vršile konference predstavnikov KL odborov. Tam so se ustanovile nadzorne komisije, ki so imele nalogo nadzorovati, kako se pripravljajo KL odbori na pregled in kako se pregled vrši, V komisiji so zastopani: član okrajnega odbora, člani KLO in pred- stavniki množičnih organizacij. Bilo je še vedno dovolj časa, da se teren pripravi za masovni pregled krompi- rišč a vendar ponekod se to ni iz- vedlo dovolj vestno. Treba je gledati na to, da se k ta- kim meisovnim pregledom pritegne predvsem naše kmete. Kmetje, ki so pravzaprav sami najbolj ogroženi po- nekod niso pokazali dovolj velikega zanimanja. Da celo parole, da se pre- gleduje koliko krompirja ima kdo, so se začele širiti. Omenjamo toliko o teh parolah, da jih širijo prav tisti ljudje, ki jim najmanj gre zato da bi narod imel dovolj te najosnovnejše hrane in ki celo želijo, da bi se hrošč razširil in ogrožal naše gospodarstvo. Da pa ne bo bojazni o kaki škodi, ki bi jo pregledovalci lahko naredili je treba pritegniti v pregled čim več kmetov. Ravno naisprotno pa je storil KLO Žalec, ki je za ta namen priteg- nil zgolj člćme sindikata, medtem ko kmetov sploh ni bilo, V Žegrah se sekretarju OF ni ljubilo sklicati ljudi in je v nedeljo šel sam z 10 šolarji na njive in pregledal na- sade. Zgodila se je tudi ta napaka, da so tovariši z okraja, ki so bili v komisi- jah prepojzno prišli na teren. Kaj je bolj potrebno kot organiziranje in priprave? Na terenu bi morali biti že v soboto a ne v nedeljo, ko so se lju- dje spravljali v cerkev. Dober uspeh zavisi od dobre organizacije. Zgodilo se je tudi, da ljudje niso vedeli za pre- gled in kar je zelo nepravilno, pre- gledovali so nasade brez da bi vedeli' kako hrošč sploh izgleda, V Marijagradcu in v Sv, Rupertu pa so sestanek hoteli napraviti isti dan ko bi se pregled moral vršiti. To jc prepozno, veliko prepozno in sigurno je bil pregled tam površen, Kakor vemo se je koloradski hrošč pojavil v okraju Celje-okolica na Go- milskem, in se bo pri nas še bolj trdno začelo izvajati pregledovanje. Izdani so tudi že ukrepi proti tistim, ki bi prikrivali okužbo njiv. Okuženje je treba takoj prijaviti, ker se potem krompirišče da še vedno rešiti. Če pa pustimo in skušamo sami odstrćinitl hrošča, se to malemu številu ne bo posrečilo in vsako skrivanje bo kaz' novano. Bolje je pa še vedno uničiti kos okužene njive, kot da hrošč po- tem uniči vso njivo in še ostale t okolici. Kmetje morajo vsak čas iz«- koristiti in se posvetiti iskanju tega škodljivca, kajti če se bomo vsi pri'- Idjučili tej važni akciji, nam bo uspelo zadržati hrošča in ga končno uničiti. Saj to je pri nas mogoče bolj kot po ostalih državah. Pri nas so interesi skupnosti prvi in sodelovanje vseh množic zelo tesno. Treba je samo res- nejšega prijema in čuta odgovornosti pa bomo uspešno izpolnili tudi to na^ ložo- V 5lorafi so se skregali s higieno in čistočo Komisijo, posebno komisijo so zahte- vali, da bi uradno ugotovila vse tisto, kar dnevno ugotavljajo vsi, ki službe- no ali privatno romajo skozi Store. Pismeno se je moralo potrditi, da rabi- jo velikansko metlo, trdo ščetko in veliko vode, da bodo lahko počistili vso nesnago, ki je na in ob cesti, na dvoriščih in drugih mestih. No, in druge podrobnosti? Šolsko dvorišče obkroža z gornje strani jarek, poln gnojnice, odplake in druge smrdljive tekočine. Otroci so se popolnoma prilagodili taki okolici in izgleda, da }m pri telovadbi, posebno pri dihalnih vajah tako ozračje prav nič ne moti. Tudi vse tisto, kar iz zgor- njih hiš preko zida priteka k vodnjaku, je v popolnem skladu z opisanim sta- njem. Pred mesnico so velike mlakuže, pre~ ko katerih preskakujejo ljudje, ki y dveh dolgih kačah čakajo na meso in tobak. Sam izgled mesnice še ne bi bil tako napačen, če ne bi prihajalo v to mesnico meso iz klavnice, ki je zbi- rališče vseh muh iz Štor in okolice, če ne bi bil sestavni del mesnice pred- potopni hlev z neverjetno zanemarje- nim gnojiščem in drugimi neurejenimi pritiklinami. Nerazimiljivo in čudno je, kako so ljudje lahko ravnodušni ob nesnagi, ki se odteka iz klavnice v glavni cestni jarek, ki je leglo nesnage in je v sramoto vsem vaščemom. Pojdite naprej po glavni cesti proti Šentjurju, pa boste po starih škatljah, kosteh, papirju in drugih odpadkih ver- jetno dobili vtis, da so vse Store ena sama velika smetišnica. Prav nič se ne smete začuditi, če boste ob vstopu v majhno, temno mlekarno ugotovili, da ris poznajo čistoče in da se ne zave- dajo, da je tako stanje lahko zelo ne- varno za zdravje vseh odjemalcev. Pro- dajalki v tem prostoru je bilo kar ne- rodno, ko so menda prvič odprli za- strta okna in je bil odstranjen ne- potreben papir, kateri je ščitil uma- zano mlekarno pred radovednimi po- gifcdi mimoidočih. Poglejte še malo v pekarno, vtaknite nos v skladišče okrajne trgovine, za- držite se še tu in tam, pa boste verjet- no takoj pohiteli na postaj o^ da se čimprej odpeljete. Kdo pa je kriv vsega tega? Vidite, to je ravno tista zadeva, katero ne bo menda rešila nobena komisija. Poglejte! Glavni obcestni jarek je v kompetenci krajevnega odbora. Za mesnico in od- tekajočo nesnago je odgovorna tovar- na. Šola je na pol prosvetnega, na pol industrijskega značaja. Mlekarno bi moral urediti Mlekopromet, ker pa so odjemalci večinoma delavci, smatrajo, da bi to lahko uredila tovarna. Vsi na- vedeni pa so preko jarkov odvisni od železnice, katera mora dati dovoljenje, da se bo lahko izvedla pravilna kanali- zacija. Tak kompetenčni boj traja že več mesecev in ne bo nič čudnega, če bo prej prišlo do neke okužbe, kakor pa bo to, ne ravno komplicirano vpra- šanje, uspešno rešeno. Leto I. — Stev. 13. CELJSKI TEDNIK Stran 3 NaiKorna agitacija, važen einitelj v borbi za plan Ktmec prvega polletja drugega plan- skega leta se naglo bliža. Kmalu bo treba p<^agati obračun za izvršeno de- lo, pregledati uspehe, odpraviti bo tre- ba tudi napake, katere smo v prvem polletju napravili, ker le tako bomo ob koncu drugega planskega leta lahko mimo rekli: »Na delo, ki smo ga iz- vršili, smo ponosni.« Vsak je ponosen na delo, ki ga o- pravlja. Ponosen je, če kolektiv nje- gov trud vidi in upošteva, če se uči na njegovih izkušnjah in mu sledi. Vse to pa je mogoče, če uprava in sindikal- na podružnica skrbita za nazorno agi- tacijo v podjetju. Vsak uspeh je treba objaviti kolektivu. Na javnem mestu pa je treba tudi grajati zamudnike, pi- jance, lenuhe itd. Nazorna agitacija naj na lahko sprejemljiv način nudi vsa- kemu vpogled v življenje, ki se okrog njega razvija, naj mu bo vodnik in svetovalec. Oglejmo si kaj so v tovarni emajli- rane posode v Celju že naredili na tem polju.. Ko prideš pred tovarno, ti takoj pade v oči velik grafikon. Ponosno stoji nad vhodom in v odstotkih pri- kazuje dnevno in mesečno proizvodnjo. Vsakemu članu kolektiva je najboljši Foto Partizan pokazatelj. 2e pri vstopu na delovno mesto delavec vidi, ali je bil plan prejšnjega dne dosežen ali ne, za vsa- kega tujca pa je dokaz velike borbe celotnega kolektiva za izvrševanje planskih nalog. Poleg vhoda je v slikah leFK> prikazan potek operacij pri iz- delovanju posode; od prirezovanja plo- čevine pa preko vlačilnice, obliko- valnice, varilnice ročajev, emajlimice itd. vodi pot do skladišča. Čudiš se še in ogleduješ grafikon in že te privleče izložbeno okno s slikami. Stopiš bliže in bereš: »Udarniki, racionalizatorji, mladinske bi-igade — naš ponos in vzgled.« V izložbenem oknu se od ča- sa do časa množijo slike racionalizator- jev, ki s svojim strokovnim znanjem izboljšujejo potek proizvodnje. Cesto se pred izložbenim oknom ustavljajo delavci in marsikdo na tihem sklene, da bo kmalu tudi njegova slika v oknu med najboljšimi delavci tovarne. Na slikah so nasmejani obrazi ljudi, ki so ponos vsega kolektiva, ponos skupno- sti, avantgarde v borbi za plan. Racio- »alizatorijsko s svojina strokovnim zna- njem izboljšati potek proizvodnje udar- niki pa so s svojo marljivostjo in ve- stnostjo postavljene norme presegli — presegli so plan. In naprej je deska za objavljanje h^ireditev, črna tabla za imena tistih. I ki se še ne zavedajo, da je vsaka za- ; mujena minuti, vsak neopravičen iz- I ostanek opora sovražnikom delavskega I razreda, in dalje objavna deska za '; obratne gasilce, okrožnice uprave, ob- i jave, za fizkulturni aktiv »Kovinar.« i Fizkulturni aktiv ima tudi lepo urejen I pregled tekmovalcev za fizkulturni j znak z vsemi pomembnostmi, ki so z I tekmovanjem v zvezi. Kaj Pa je to? Pristopim in vidim: ' »Grafikon proizvodnih mladinskih bri- ; gad.« No, to so si pa res dobro omislili. I Zamislite si velik trebušast lonec, v I njem pa dvanajst krogov. Vsak od teh krogov predstavlja grafikon, v katerega j se dnevno včrtavajo doseženi uspehi mladinskih brigad. Na vsakem je ime brigade in številka. Moram priznati, da je to prikazovanje dobro zamišljeno, mladina pa je na dosežene rezultate ponosna. Kaj pa ideološka vzgoja? Tudi na to niso pozabili. Vstopi samo v sindikalne prostore, ki so zraven lovarne, Lepo I urejena mladinska s-iba, okrašena s prehodnimi zastavicami in parolami ti pove, da se tu mladina ideološko dvi- ga, da je ravno ta soba center njihove- l ga udejstvovanja. Tu se vršijo proiz- ■ vodna posvetovanja, tu se študira, vo- ' dijo sestanki, dajejo obveze za pro- stovoljno delo, snujejo načrti za izlete. In dalje v isti stavbi pevska soba, knjižnica z lepo izbiro leposlovnih knjig in rdeči kotiček z brošurami, šahom, revijami in radioaparatom. Še pred dobrim mesecem je bil prostor pred vhodom v tovarno dokaj nepriljuden, danes pa je urejen tu majhen park s iuopaii ui živo mejo v ozadju. Cisto drugače se človek sedaj počuti v takš- nem okolju, posebno kadar se oglasijo zvoki godbe iz zvočnikov nad vhodom v tovarno. Zvočniki pa so namer^'^eni tudi po posameznih oddelkih, ki služi- jo poleg oddajanja godbe tudi važnim sporočilom delovnemu kolektivu. Ko stopiš skozi obrat, vidiš v vsakem oddelku okusno izdelane parole, v ne- katerih oddelkih imajo tudi svoj sten- čas, na zelo vidnih mestih pa vise gra- fikoni s prikazi vsakodnevnih uspehov posameznih oddelkov, posebej še mla- dinskih brigad. Delavci se v odmoru radi ustavljajo pred grafikoni ter ugo- tavljajo mesečni dvig ali pa padec pro- izvodnje, da bi tako že naslednji dan lahko z večjo storilnostjo zopet dvignili črto na grafikonu. Z nazorno agitacijo dosegajo v to- varni emajlirane posode mnogo uspe- hov. Zavest delovnega kolektiva rase iz dneva v dan. Od vztrajne borbe za plan je odvisna naša gospodarska, kul- turna in politična rast, istočasno pa se dviguje v srcth naših delovnih ljudi pravi patriotski čut do nov.e domovine. Kakor v tovarni emajlirane posodCj tako bi lahko tudi v drugih naših in- dustrijskih obratih v večji ali manjši meri uporabljali nazorno agitacijo za IX)pularizacijo uspehov delovnih ko- lektivov, s tem vzporedno pa za vzgo- jo slehernega člana delovne skupnosti za plan — za socializem. PROMETNI TEDEN V času od 1. do 6. junija 1948 bo iz- veden v LRS, odnosno na celotnem ob- močju Jugoslavije Prometni teden. Namen prometnega tedna je seznaniti najširše ljudske množice, predvsem pa imetnike motornih vozil, šoferje, ko- lesarje, voznike, lastnike vprežnih vo- zil o cestno-prometnih predpisih, ter jih navajati k redu in disciplini na cestah. Po statističnih izkazih je največ cest- no-prometnih nesreč vsled nepoznava- nja cestnih predpisov. Prav posebna veliko nesreč se dogaja tudi vsled ne- discipliniranosti pešcev in to v strnje- nih naseljih prav kakor je mesto Celje. Prebivalci mesta Celja bodo imeli v tem tednu dovolj prilike, da se sezna- nijo s cestno-prometnimi predpisi, saj jih bodo odgovorni organi v tem tednu poskušali prevzgoj iti za pravilno hojo po cestah, najprej z opozorili, pozneje ' pa tudi z kaznovanjem. Zavedajmo se, { da mora, kakor vsepovsod drugod, za- j vladati tudi na naših cestah red in di- I sciplina. Potrebno pa je, da bi naši or- gani tudi po tednu prometa izvajali proti prekršiteljem prometnih predpisov stro- ge ukrepe ter naj bo vsled tega za vsa- kega prvenstvena dolžnost, da se sam seznani in pokorava cestnim predpi- som. Dolžnost vsakega posameznika je, da vedno in ob vsakem času opozarja tudi svoje sotovariše na točno izpolnje- vanje teh predpisov. Zavedajmo se, da se s cestno-prometnimi prekrški ustvar- ja velikcinska narodna škoda ter bodimo vsi pobudniki, da pripomoremo. da se ta škoda zmanjša, ali celo odpravi. S tem bomo pripomogli k delu za skupnost ter poskušajmo tudi na tem področju dela kar največ pripomoči k izgraditvi dr- žave. Zene v Celju se pripraiv^ljajo ita ,Tecleii matere in otroka^ Antifašilstična fronta žena Celje- mesto se priključuje prireditvam, kt so v programu »Tedna matere in otroka« z otroškim sejmom, ki bo v Celju menda prvi poizkus te vrste. Namen sejma je nuditi našim otro- kom razvedrila, poleg tega pa, kakor tudi vseh drugih prireditev v tem tednu, zbrati čim več sredstev za podkrepitev počitniških kolonij in o- troških domov, za podporo mater s šte- vilnimi otroci iii druge slične socialne namene, ter s tem prikazati skrb na- še ljudske oblasti za mater in otroka. Žene našega mesta so povsem ra- zumele važnost te prireditve in so se lotile z vnemo priprav. Posamezni odbori pripravljajo »pi- sano blago«, ki ga bodo prodajali na stojniczdi otrokom po nizkih cenah. Blago bo tako, po katerem bodo radi segali troci, pa tudi mamice bodo na- šle tam kaj za svoje miljenčke. V na- črtu so igračke, pisane oblekce iz ostankov blaga, katere delajo in šiva- jo najbolj zavedne žene z vseh tere- nov, pa tudi raznih sladkarij in slad- kih pijač ne bo manjkalo, da se bo naša otročad lahko pokrepčala. Vsega se niti navesti ne da, ker je še marsi- kaj skrivnost iznajdljivih žen, ki tek- mujejo med seboj. Ker pa mora biti otroški sejem res privlačen in razgiban, bodo za to po- skrbele razne igre, vrtiljaki in po- dobnd. Da bo sejem uspel, bo zelo velika pripomogla naklonjenost raznih niiših podjetij, ki so priskočila z raznimi sredstvi v pomoč, T. A. OBVESTILO ŠTABA DELOVNIH BRIGAD CELJE-MESTO V zadnjem času imamo zopet pri- mere, da razne sindikalne podružnice in delovni kolektivi organizirajo pro- stovoljno delo o katerem ne obvešča- jo predhodno Štaba delovnih brigad. Poročila, ki j h naknadno dostavljajo, pa vsebujejo podatke o delu, ki se nikakor ne more priznati kot prosto- voljno delo kot n. pr. kulturne prire- ditve, sindikalni članski sestanki iz- leti itd. Na sestanku brigadirjev, ki ga je sklical Štab delovnih brigad v mesecu aprilu jc bilo točno dogovorjeno, da se le tisto delo smatra kot prostovo- ljno delo v okviru zadanih obvez, ki je bilo pravočasno javljeno oziroma določeno od strani štaba. Zato ponov- no opozarjamo vse sindikalne podruž- nice v območju Celje-mesto kakor tu- di vse terenske aktive OF, AF2. LMS, da o vsem prostovoljnem delu pravo- časno obveščajo Štab delovnih brigad, ki bo dal svoj pristanek alj določil kraj dela. Dosedanji način organizacije od strani brigadirjev je pokazal grobe napćike in pomanjkljivosti in je nujno, da se brigadirji v vseh vprćišćmjih pro- stovoljnega dela obračajo na vodjo tov. Verka (pisar. Štaba delovnih bri- gad, Trg svobode hiša direkcie mest- nih podjetij II, nadstropje telefon 221), Na ta način bo dosežena povezava s pomočjo katere bomo skupno odprav- ljali razne napake in nedostatke. Bri- gadirji naj se v najkrajšem času zgla- se pri zgoraj omenjenem tovarišu ter prineso s sabo spiske opravljenega prostovoljnega dela, ki se bo primer- jal s spiskom, ki ga vodi štab zćiradi točnejše evidence, Štab delovnih brigad KULTURA IN PROSVETA Javni nasiop gojencev Glasbene šole Tretje leto poteka odkar je začela ži- veti glasbena šola v Celju novo živ- ljenje državnega zavoda. V tem času se je delo na šoli silno razmahnilo, ker so se s pomočjo ljudske oblasti odprle popolnoma nove možnosti razvoja, ka- tere prej niti slutili nismo. Pred tremi leti so bili z ministrsko uredbo šoli postavljeni čvrsti temelji, na podlagi katerih rase iz leta v leto zavod v vse pomembnejšo kulturno institucijo, 2e ictos so se gojenci in profesorji glasbe- ne šole nekolikokrat pojavili pred jav- nostjo ter doprinesli lep del sporeda kvalitetnim nastopom in svečanostim. Delo pa se razvija neumorno naprej, saj hoče tudi glasbena šola na svoj način doprinesti svoj delež k petletne- mu planu v kulturnem pogledu. Šolska vrata so odprta vsakemu lju- bitelju glasbe od ranega juaa do poz- nega večera, naj bo j c'.o'.'>rcdfj^ia pa je mladina iz vrst delovnega ljudstva, kateri so odprte vse možnosti za uspe- šen razvoj: brezplačno šolanje, instru- menti, note, obisk koncertov itd. Raz- like ni, pogoj je le eden: ljubezen do glasbe in volja do dela. Na šoli je sedaj 270 gojencev, 13 uči- teljev in profesorjev. Poslušalec na hod- niku ali pred šolsko zgradbo bo dobil kaj čuden vtis: glasovi klavirja so po- mešani z rezkimi toni trobente, pevci tekmujejo v navidezni popolni zmeš- njavi s klarinetom in flavto. Vse pa je smiselno urejeno, vsak oddelek hodi po svoji sistematični poti sledeč najvišjim smotrom umetnosti. Postal je že običaj, da polaga šola ob koncu šolskega leta obračun svojega de- la pred javnostjo v obliki javnih na- stopov gojencev. Letos se bodo vršili kar trije z 51 nastopajočimi gojenci iz oddelkov za klavir, violino, čelo in so- lopetje. Prvi nastop bo zaključilo 10 najmlajših violinistov, ki prvikrat oku- šajo radosti skupnega muziciranja. Na- daljna pot jih bo vodila v šolski or- kester, katerega sestavljajo že zrelejši gojenci, ki rc spet pripravljajo za udej- stvovanje v simfoničnih orkestrih. Šol- ski orkester bo zaključil spored na tret- jem javnem nastopu. Javni nastopi bodo v torek 1. junija, v sredo 2. junija in v četrtek 3, junija, v Domu ljudske prosvete. Začetek bo vsakokrat ob 18.30. Vstopnic ni, pač pa je za obiskovalce obvezen nakup spo- reda, ki stane za odrasle 10, za mladi- no 5 din. Literarno glasbeni večer literarne družine ,Srečko Koso jel' v sredo zvečer 19, maja t 1, je li- ; terarna družina »Srečko Kosovel« na I, gimnaziji priredila lepo uspeli lite- rarno glasbeni večer. Literarni krožki na staroda\Tii celjski gimnaziji imajo lepo izročilo. Zadnja leta pred vojno, ko je bil na zavodu duša literarnega življenja pesnik Destovnik-Kajuh, se je sicer klerofašistični Ijotičevski sku- pini posrečilo razbiti organizirano de- lo, toliko večji pa je bil idejni vpliv napredne borbene mladinske skupine. Po osvoboditvi se je že jeseni leta 1945 ustanovil literarni krožek, ki je že na- slednje leto osnoval svoje glasilo »Iskra« in priredil v februarju 1. 1947 samostojen večer z glasbo posvečen Kajuhu. Poldrugo leto nato so se nam mladi celjski literati piedstavili s či- tanjem svojih del. Ta mladinski lite- rarni večer je menda prvi te vrste pri nas in dober uvod v konferenco mla- dih književnikov, na katero so celjski mladi pamasovci poslali deseterico. Li- terarni program so poživili, obogatili m poglobili še mladi glasbeni inter- preti z Brahmsom, Dvofakom, Haydnom in Simonettijem (Sepe, Osetova, Hvala, Zeleznikarjeva, Ferberjeva, Prelog). Uvedel je večer s toplo, literarao pe- dagoško besedo prof. Suhadolnik brez izrazitega programatskega poudarka, s čimer je naznačil, da nekateri mladi pisatelji še niso našli poti do sociali- stičnega realizma, ki je v ostalem ne- sporna orientacija krožku. Prva je bra- la Bernarda Perčeva zgodbo iz življe- nja slovenskih študentov v nemški šoli v dobi okupacije. Stvar se mi zdi dragocena že zaradi svoje snovne za- nimivosti in dokumentarne vsebine. Kolikor vem, je v povojni literaturi tudi snovna novost, ker se je to življenje rado prekrivalo z molkom. Dvorana je pisateljico z veliko pozornostjo poslu- šala, saj je s precejšnjim darom in tehniko opisovala velik kos celjskega doga; an j a in doživljanja. Kako iz te klavrne vsebine okupacijskega /uvljc- nja. dv'.>Tniti »romantični sen«, v čig^r svitu bo zažarel nikdar ponižani člo- vek, nosilec naših časov, to je bilo tu vprašanje. Perčevi se je to kljub no- katcrijn h'ban* posrečilo, publika :'i šla za njo. Potem je bral svojo lirikD Pristovšek. Ob tej mladostno nepo- sredni, iskreni erotični pesmi so mi hodile na misel Kaj uho ve Ljubezen- ske. Kako vse drugače je ljubil v pe- smi Kajuh! njegova ljubezen je bila prav tako mlada in iskrena. Toda še en korak ali dva pa smo pri Pristovš- ku dotorej v subjektivnosti, da bi nje- gova pesem izgubila svojo socialno po- membnost. »Pusti peU mojga slavca« tu ni na mestu, saj je zahteva po pe- sniški svobodi nekdaj tolkla fevdalno literarno policijo prav tako, kakor za- hteva po socialističnem realizmu danes tolče na videz svobodo buržoaznih ka- pitulantskUi realistov ter v osebni svet in etos bežečih subjektivistov. 2e Pri- stovškov pesniški slovar (sam ne vem zakaj, začarane bele roke) sem in tja spominja na trnovo pot slovenske li- rike med obema vojnama od skrajne desobjektivizacije v ekspresionizmu d« nove stvarnosti. Silno je motila tudi po- manjkljiva ortoepija posebno pri voka- lizmu, ki je za akustično podobo pesmi pač najvažnejši. Člani »Srečka Koso- vela« bodo morali že zaradi 'imena svojega vzornika bolj paziti na to stran umetnine. Isto šibkost je namreč poka- zala tudi Jelka Vehovaj-jeva, ki pa je sicer podala spretno pisano sliko iz vojne, to pot iz doživetja begunstva. Liriko Janeza Zmavca je že tiskala Mladinska revija. Njegov »Cvet lju- bezni« in »Spomladanske pesmi« kaže- jo intezivno lirično dojemanje sveta z velikim registrom, s skoro preveč zve- nečo obliko. Bogastvo svojih rim ua igrivost svobodnega verza naj bi Zmavc poskusil skriti v zahtevnejšo pesniško obliko, saj je oblikovana de- kadenca tudi ena izmed nasledkov člo- veških blodenj kapitalističnega dvaj- setega stoletja kar je v nekaterih nje- govih pesmih »demobilizatorskega«, je odtehtala pesem »Frankolovo«, ki jo je recitiral Vasja Predan. Z metaforiko pesmi pa se kljub temu nisem mogel sprijazniti. Kot zadnji je nastopil naj- delavnejši član družine Vlado Mušič s Pravdo v Rebri. Kar njegovih stvari poznam, vse kažejo širok epski kon- cept ter velik opazovalni in obrazo- valni dar. Na njegovih literarnih delili se vidi, da mu roka z enako spretno- stjo suče pero in čopič. Morda prav za- radi tega njegovega epika nima dovolj smotrno, ekonomično razporejene zgradbe, morda prav zaradi tega ser* in tja kaka stilna neskladnost. Njego- va Pravda kaže, da Mušič dobro ve, kje in kaj je treba zastaviti, saj se je od vseh nastopajočih najbolj samo- zavestno spoprijel s problemom naše literature. Posvetiti je treba pažnjo njegovemu talentu, da mu »kako« ne bo delal prehudih težav. Strem 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. 13 Nekaj beležk k otvoritvi šoierskega tečaja avio-molo društva Šlander Dne 14. t. m. ob 7. uri se je zbralo v društvenih prostorih avto-moto dru- štva Slander v Celju okoli 50 tovari- šev in tovarišic, predvsem pa mladin- cev, navdušenih pristašev motorizma, ki komaj čakajo, da bi sedli za volan in z znanjem pridobljenim na tečaju vodili avtomobil ali motor. Tečaj je otvoril tov. Testen, in ori- sal pomen in važnost motorizacije v zvezi z petletnim planom, ki zahteva ravno od mladih tovarišev nov, spo- soben kader dobrih vozačev. Tov. Te- sten je pozval tečajnike k resnemu de- lu in opomnil navzoče, naj ne vzamejo tečaja prelahko, kajti biti dober šo- fer ni lahka stvar, potrebno je mnogo vaje in vestnega učenja, preden tečaj- nik, ki stoji pred izpitno komisijo po- kaže toliko znanja, teoretičnega in prak- tičnega, da mu komisija prizna naslov šoferja. Kot primer, naj tečajniki ne mislijo, da so si z vpisom v tečaj in pristopom v moto društvo, že pridobili šofersko izkaznico, je tov. Testen navedel 14 to- varišev iz prejšnjega tečaja, ki so rav- no tega dne bili na izpitih. Nekateri od teh so bili že drugič pri izpitu, kljub temu pa si je pridobil šofersko izkazni- co, samo 1 tečajnik. Uprava društva se je trudila in nudila tečajnikom vse možnosti, ki so bile na razpolago, toda omenjeni tovariši niso tečaja jemali resno niti ga niso redno posečali. Se- veda se je njim samim to najbolj ma- ščevalo pred izpitno komisijo. Ce pa mislijo, da jim bo samo članska iz- kaznica motodruštva in plačane pristoj- bine pripomogle do šoferske izkaznice, potem se bridko motijo. Za tov. referentom je spregovoril nastavnik tov. Sergan, ki bo na tečaju predaval teorijo in nudil tgčaJfliJsSffl praktičen pouk. Tov. Sergan je prav- tako pozval vse navzoče k resnemu delu kajti snov, ki jo bodo morali pre- delati je zelo obširna, kar zahteva mno- go pazljivosti in pridnega učenja, to- da kdor ima veselje in interes ta bo tudi nekaj pridobil in njegov trud ne bo zaman, ko bo stal pred izpitno ko- misijo. Nato je povzel besedo še tov. Šimenc, ki bo predaval cestno-policijske pred- pise. Tov. je poudaril veliko važnost spoznavanja vseh cestno-policijskih predpisov, kajti ni si mogoče misliti pešca, še manj pa vozača, predvsem šo- ferja na motornem vozilu, ki teh pred-^ pisov ne bi poznal. Pomislimo samo, kako bi pri vedno naraščajočemu pro- metu širom naše domovine izgledalo po naših cestah, če se šolerji ne bi držali točno cestno-policijskih predpisov. Ko- liko bi bilo smrtnih primerov, polom- ljenih kosti, razbitih avtomobilov, po- lomljenih telegrafskih drogov in slič- nih nesreč, če bi vsak vozač vozil ka- kor bi se mu zl j ubilo. Vse to pa je možno preprečiti, če vozač točno pozna vse cestno-policijske predpise in se po j istih tudi do potankosti ravna. S tem varuje svoje življenje in zdravje ter pravtako tudi svojih sotovarišev. Tečajniki so izvajanjem nastavnikov pazno sledili in sklenili, da se bodo učili vestno in vztrajno. Uprava dru- štva pa jim želi mnogo uspehov. ^ Društveno modelarsko prvenstvo SLD MALOV' v nedeljo, 23. maja je priredila mo- delarska sekcija SLD »Ckalov« v Lev- cu društveno modelarsko prvenstvo. To so bile tudi istočasno izbirne tekme za republiške modelarske tekme, ki bo- do prihodnji mesec v Ljubljani. Zaradi neugodnega vremena niso bili doseženi nobeni boljši časi. Plasman ekip je na- slednji. 1. Celje I. 666.2 točke 2. Celje II. 544.9 točke 3. Šoštanj 446.0 točk Vrstni red posameznikov (prehodni modeli): 1. Mule j Ljubo 706,3 točke 2. Rojnik Milggko .-__649^„ tfiOfe ... 3. Cerne Franc 643,3 točke 4. Molj Franjo 607 točk 5. Vučina Jože 652 točk 6. Papež Fric 370,3 točke 7. Dečman Slavko 325 točk 8. Mulej Maks 256,3 točke Dalje slede Vimer, Žagar, Jevše- nak. Vučina V., Jevšenak Z., in Bizjak. Za ekipo, ki bo zastopala SLD »Ckalov« na modelarskih tekmah v Ljubljani, pride v poštev prvih osem. Vrstni red posameznikov (Sposobni modeli): 1. Velej Vlado 939,5 točk 2. Tovornik Dane 311,5 točk JR I Vsem sindikalnim podružnicam Uprava Socialnega Fonda pri okr. odboru OF Celje-mesto je sklenila, da se z mesecem junijem 1948, ukine pobitanje prispevkov za Socialni fond po sindikatih in se uvede s 1. julijem 1948, pobiranje prispevkov za socialni fond ponovno na terenu. Pozivsuno zaradi tega vse sindikal- ne podružnice na območju OLO-a Ce- lje-mesto, ki so dvignile bloke za Soc, fond, da naj za mesec junij po- birajo prispevke še po sindikatih, a obračun vseh prejetih blokov za Soc. fond pa naj vse podružnice najpoz- neje do 25, junija 1948, predložijo blagajniku okrajne USFOF tov. Zaj- cu na fin, odseku MLO Celje. Uprava Socialnega Fonda pri OOOF Celje-mesto Predprodala vstopnic Ljudsko-prosvetni svet je v dogovo- ru z gledališko upravo sklenil, da se bodo odslej vstopnice za vse kulturne prireditve v Celju prodajale pri gle- dališki blagajni 2 do 3 dni pred dotič- no prireditvijo, od 16. do 18. ure. Na ta način bo odpadla zmešnjava, ki je vla- dala doslej v pogledu predprodaje vstopnic, ko so se vstopnice vsakokrat prodajale v drugem lokalu, ljudstvo pa ni vedelo nikdar točno, kje naj si ▼stopnice nabavi. Ureditev vprašanja predprodaje vstopnic je zato en korak naprej pri organizaciji prireditev in ga bo vsak pozdravil. Več vljudnosti v celjskih trgovinah o vljudnosti prodajalcev napram strankam je bilo že mnogo pisano, a izgleda, da se nekaterih ni prav nič prijelo. Pretekli teden sem doživela v Okrajnem magazinu Celje-okolica v oddelku za garantirano preskrbo (biv- ša trgovina Kolbezen) sledeče: Ko sem se zanimala za neko blago, se dve pro- dajalki nista zmenili niti zame, niti za dve prisotni kmečki ženi, pač pa sta kazali veliko zanimanje za promet na ulici. Sele na ponovno zahtevo strank, sta kratko in malomarno odgovarjali. Ko sem se nato pri tretji prodajalki pozanimala za nogavice, mi je kratko odgovorila, da imajo samo svetle na zalogi. Na mojo zahtevo, da mi jih pokaže, pa se ji je dogodila smola, da je slučajno prijela za škatljo s temni- mi nogavicami. Izkazalo se je, da je bilo še več škatelj temnih nogavic. Niti na misel pa ji ni prilo, da bi se opravi- čila, ampak se je vedla kot da se je vsa stvar ne tiče. Lahko si mislimo kako taika prodajalka postreže šele skromnim ženicam iz dežele. Ni čudno, da je premostitev prepada med mestom in deželo tako težka, če pa se pro- dajalci v mestih prav nič ne potrudijo, da bi si pridobili zaupanje in to celo zavirajo s svojim nevljudnim vede- njem. Vaščanka Napete tekme so za nami Pomladanski del prvenstva I. sloven- ske lige je za nami. Minule so nede- lje polne nervoznosti, rsizburjenja in čakanja, vrstili so se uspehi in ne- uspehi, vse to je spremljalo potek te- ga prvenstva. Zanimivo je bilo brez dvoma zato, ker so bili v zadnjih ko- lih vsi tekmovalci te lige na presene- čenje z Garnizonom vred izenačeni in nikakor ni bilo mogoče radi tega de- lati naprej prognoz. Ako je bil kateri navijač trdno prepričan v zmago svo- jega moštva, takrat je bil brez dvoma razočaran. In kadar smo računali na poraze, je bilo obratno. Res, žoga :e bila bolj okrogla, nego smo mislili Garnizon Ljubljana je ostal nepora- žen, kljub temu, da mu je šlo včasih »za nohte«. Ako bi imeli ostati slo- venski ligaši le količkaj več kondicije, bilo bi prvo mesto Garnizona večkrat v nevarnosti. Priznati pa moramo, da je zastopnik J A igral v celem prven- stvu, posebno v prvem delu, zelo le- po in si je pr\'-o mesto zaslužil. To gre pa na račun poedinih odMčnih igralcev raznih zveznih ligaških društev, kate- rim pa mi še iz daleka nismo kos. Kladi var je le s težavo obdržal dru- go mesto, priborjeno v jesenskem de- lu prvenstva. Igral je iz nedelje v ne- neljo nesigurno in samo s svojo bor- benos';jo ter požrtvovalnostjo zasedel mesto prvega slovenskega moštva I. slovenske lige. Nekaj zelo dobrih igra- čev je vsekakor pripomoglo k temu uspehu. Te nestalne forme je v veliki meri krivo vodstvo v minulem letu, ki je delalo velike napake ter tako osla- bilo Kladivarja. Enajstorico še čakajo v kratkem težke kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. Železničar iz Maribora, ki je bil v jeseni pohvaljen kot vzorno disciplini- rano moštvo, je s svojo surovo igro razburil občinstvo v Celju in doma. Ali prav ta njegova značilna igra »ho- ruk« mu je skoraj pripomogla do dru- gega mesta na tabeli, ali tik pred ci- ljem so mu Trboveljčani neprijetno zagodli. Moštvo je igralo tehnično ze- lo dovršeno igro. Nafta je v letošnjih prvih tekmah preživljala težko krizo. Sele proti kon- cu se je popravila, ali obdržala se je na sredi tabele. Najboljša stran te enajstorice sta bila branilca, ki sta predstavljala skoraj nepremagljivo ovi- ro pred lastnim golom. Nekdanji slo- venski prvak je pa v teku enega leta zelo popustil in ne predstavlja več te enote, katero je nekoč. Polet je bil zelo simpatično moštvo. Zal so bili v ostri igri z domačim riva- lom Železničarjem blesirani najboljši ,igralci in je tako kasneje izgubljal važ- ne točke. Brez dvoma pa bi si Polet zaslužil boljše mesto. Rudar je bil za marsikoga presene- čenje. Prvič je bil vseskozi borben in drugič fair. Slednjega se od Trbovelj- čanov ni pričakovalo in tej lepi igri moramo izreči sedaj vsekakor pohvalo. Moštvo igra manj tehnično nego bor- beno in F>ožrtvovalno in prav t tem je imelo večltrat nepričakovane uspehe. Zal je izgubilo v jeseni zapored tri tekme ter si tako pokvarilo položaj na tablici. Ljubljanska predstavnika Železni- čar in Krim sta se to pot slabo odre- zala. Z nestalno in dokaj slabo igro sta ^zasedla zadji mesti ter tako poslabšala svoj nevarni položaj. Kaj bo / njmia, bomo videli v prihodnjosti. Želeti bi bilo, da bi tako veliko mesto kot je Ljubljana imelo močnejše zastopnike, ki bi se častno borili za svoje barve. Toda, kar je bilo je bilo. Sedaj je potrebno delo, treningi in spet trenin- gi. Številno občinstvo, posebno v Ce- lju pa že komaj čaka, da vidi na zele- nem polju lepih in zanimivih, borbe- nih ter tehnično dovršenih devetdeset minut nogometa. Božo Videnšeic Naši ping-pongaši na drž. prvenstvu Kakor že javljeno, si je SFD Kla- divar osvojil največ zmag v namig- nem tenisu v prvenstvu Slovenije. Ker se pa vrši v Sarajevu državno prvensto v tej painogi, so odpotovali v Sarajevo naši najboljši ping-pon- gaši Čoh, Bradeško, Božič in Boga- taj, da častno zastopajo ne samo bar- ve Kladivarja, temveč, da si kot mo- štvo Slovenije pribore častno mesto v prvenstvu Slovenije. Redno razdeljevanje mesa Uprava prehranbenih obratov MLO klavnica Celje, obvešča vse upravi- čence na meso, da se bo do nadaljn«- ga delilo, odnosno prodajalo v vseh poslovalnicah MLO, sveže goveje, te- lečje in ovčje meso kakor tudi mesni izdelki trikrat tedensko ih sicer: Ob sredah od 7 do 12 ob petkih od 2 do 6, ob sobotah od 6 do 12 in 2 do 6, . Istočasno obveščamo potrošnike, da je čakanje pred mesnicami nepo- trebno. Še manj upravičeni so pa ia- govori, da se čaka zaradi bojazni, da bi zmanjkalo mesa, MLO odsek za tr- govino in preskrbo razpisuje za ga- rantirano preskrbo s svežim mesom vedno le tisto količino mesa in mes- nih izdelkov, ki so osigurani. Zadnji koncert letošnje sezone v Celju bo v petek, 11 junija v Domu ljudske prosvete. Nastopil bo šolski or- kester ljubljanske glasbene šole pod vodstvom prof. Sušteršiča. Spored je zelo zanimiv, orkester pa je najboljši te vrste pri nas. Vstopnice bodo v pred- prodaji pri gledališki blagajni 2 dni pred koncertom od 16. do 18. ure. Stanovanje 2 K sob s pritiklinami v središču Maribora se zamenja za sliš- no v Celju. Pojasnila daje Rajhman, Plečni- kova 3, Celje. Prodam 2 krasni, dolgi, svileni ob- leki za birmo, (velika postava). Na- slov v upravi tednika, Zamenjam moško športno kolo za žensko kolo. Naslov v pečatnici Mo- horjeve tiskarne OPREMLJENO SOBO išče mirna uradnica. Najraje v Celje-mesto. Na- slov v upravi CT. IProdam 2 angorski samici, težki p» 3.75 kg in 12 mladičev starih 3 meso« s hlevčki vred. Vprašati pri Smoa, Celje, Večna pot 2. FIZKULTURA 30. maj - praznik UzkuMurnihov Celja in okolice v nedejo dne 30. maja priredi OFO Celje in okolica okrajni fizkulturni na- stop. Po daljšem obdobju bomo prisostvo- vali res množični fizkulturni priredit- vi. Nastopilo bo okrog 2500 fizkultur- nikov in fizkulturnic, kar nam služi v dokaz, da fizkultura postaja vse večja potreba našega delovnega ljudstva. Iz vseh krajev okraja Celje-okolica, kjer je fizkultura prodrla v kmetska nase- lja, bo prihitela v Celje naša kmetska mladina, da skupno z delavsko in sred- nješolsko mladino pokaže uspehe svo- jega dela na fizkultumem polju. Naj- večje število nastopajočih bo iz vrst srednješolske mladine, kjer so za en- krat dani najboljši pogoji za fizkultur- no delo in to v okviru rednih vadbenih ur, ki jih vodijo kvalificirani strokov- ni kadri. Nedeljski nastop bo revija mladih in zdravih sil našega delovnega ljudstva, revija zdravja, življenjske radosti in moči naše fizkultume organizacije. Program nastopa, ki je bil objavljen v >Celjskem tedniku«, je izpopolnjen s kvalitetnimi točkami lahkoatletske sek- cije SFD Kladivarja in s predvajanjem praških vaj, ki nam jih bodo prikazali celjski fizkuJturniki-(ice). V ostalih točkah programa bodo predvajane se- stave prostih vaj predvidene za repub- liški fizkulturni zlet 1949 v Ljubljani. Tokrat se bodo predstavili tudi številni pionirji in pionirke z igrami, štafetnimi teki in prostimi vajami s palicami in krogi, ki bo obenem najbolj množična točka sporeda — saj bo hkrati nasto- pilo okrog 1000 pionirjev in pionirk. Pozdravljamo fizkultumike in fizkul- turnice iz podeželja v naši sredini in jim želimo, da bi se med nami počutili kar najbolje. S svojo udeležbo na nastopu, ki mo- ra biti vsekakor večja kot število na- stopajočih, bomo najlepše pozdravili našo mladino, njeno prizadevanje in pionirsko delo v okviru fizkulturnega udej stvovanja Prireditev bo na Glaziji s pričetkom točno ob 15 uri. 5 S A e BRZOTURNIRJI Rog. Slatina: V brzotumirju za pr- venstvo FD Edinstva Rog Slatina za mesec maj je osvojil prvo mesto J. Graser z 8 točkami. . (^>?)>=' Št Peter: Brzotiumirja za prvenstvo tukajšnje sekcije se je udeležilo 14 i- gralcev. Prvo in drugo mesto delita C. Arh in I. Kuhar z 11 točkami. Rogatec: Brzoturnirja za mesečno pr- venstvo šahovske sekcije Bratstva se je udeležilo 10 igralcev. Zmagal je K, Cesar z 8 in pol točkami pred Kunejem in Soteškom s 6 točkami. Celje: Brzotumir za mesečno prven- stvo v juliju bo dne 2. 6. 1948 ob 20. v igralnici Kavarne Evrope. Vabljeni ša- histi iz Celja. Šahovski dvoboj Slovenija — HRVATSKA PRELOZEN Za dne 6. 6. 1948 predvideni dvoboj med Slovenskimi in Hrvatskimi šahi- sti na 300 deskah je zaradi tehničnih ovir preložen definitivno na 5. septem- bra tega leta. OBČNI ZBOR OKROŽNEGA ŠAHOV- SKEGA ODBORA V CELJU V nedeljo dne 23. 5. 1948 je bil v Celju občni zbor Okrožnega šahovskega odbora. Na občnem zboru so z majhno izjemo bile zastopane po svojih dele- gatih skoraj vse akcije. Izčrpna po- ročila odbornikov kažejo, da je Okrož- ni odbor v minuli poslovni dobi bil ze- lo aktiven. Ce se ozremo samo na ma- sovne prireditve, kot dvoboj na 100 deskah med Celjskim in Mariborskim Okrožjem ter mošt veni brzotumir za prvenstvo Okrožja na katerem je sode- lovalo 36 moštev z po 8 igralcev. Prav tako vzorno organiziran turnir za Ama- tersko prvenstvo Slovenije. Vse te pri- razmah šaha v nažom Okrožju, reditve so velikega pomena za relik Tudi poročila delegatov kažejo, da je delovanje v sekcijah bilo pozitivno. Posebne pohvale za uspešno delovanje so dobile sekcije Edinstva Rog. Slatina, Proletarec iz Hrastnika, St. Petei-, Kla- divar iz Celja in Rudar iz Trbovelj. V novi odbor so bili enoglasno izvo- ljeni vsi stari odborniki z dopolnitvijo treh novih, kar zagotavlja, da bomo tudi v bodoče v Celju videli lepe pri- reditve, ki bodo kakor doslej kvalita- tivno in kvantitativno pripomogle k razvoju šaha sploh. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna. KINO METROPOL: od 29, maja do 4. junija »Vaška nči- telfica« (Sovjetski) j DOM: od 29. maja do 4. junija »Gosli in sanje« (Češki) POTUJOCi KINO CELJE-OKOLICA predvaja sovjetski film »PRISEGA« Predfilm: Obzornik Tmovlje, 1. jimija 1948 ob 20. uri Vojnik, 2. junija 1948 ob 16. uri v domu onemoglih Vojnik, 2. junija 1948 ob 20. uri Griže, 3. junija 1948 ob 20. uri Topolšica, 4. junija 1948 ob 15. uri v zdravilišču Velenje, 4. junija 1948 ob 20. tiri Dobrna, 5. junija 1948 ob 16. uri za mladino Dobrna, 5. junija 1948 ob 20. uri za odrasle Vransko, 6. junija 1948 ob 16. uri Gomilsko, 6. junija 1948 ob 20. uri Novo Celje, 7. junija 1948 ob 16. uri v zdravilišču Liboje, 7. junija 1948 ob 20. uri Predstave se bodo začele točno ob določeni uri. Zamudniki lahko vstopajo samo v odmorih. Opozarjamo vse kinoobiskovalce, da je v dvorani, kjer se predvaja, prepove- dano kaditi. Tovariše, ki bodo prejeli reklamne lepake, prosimo, da jih pravočasno raz- obesijo, šolska upravitelj stva pa naj pK)tom otrok o času predstave obveste stariše. K obilni udeležbi vabi Uprava