SEAT CORDOBA že za 1.902.064 sit Avto Jerenko, franc jerenko s.p. Zagrebška ceste 53,2251 Ptuj seat salon: 02 78 85 308 Dovršena popolnost. Samo 100% kakovost je OK! Goipodanka vozila Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, nuj Tel.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova6,Ptuj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška C. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmiljan Bračičs.p. Kulinarični icotičeic Ptuj, 24. maja 2001, letnik LIV, št. 21 - CENA 170 SIT TA TEDEN / ta teden Alkoholna n^^arnost Zgodilo se je v času malice v samopostrežnici novega naselja. Med šolsko mladino, ki je napolnila prodajalno, so pozornost pritegnila štiri rosna dekleta, ki so stala pri blagajni z litrom vodke in dvema plastenkama soka. Spogledali smo se, blagajničarka pa je po njihovem odhodu skomignila: "To je naša mladina, namesto malice vodka.' Eden od kupcev jo je dopolnil: "In to se dogaja skoraj vsak dan.' Ko sem odhajal domov, so dekleta sedela pred trgovino in brez sramu pila kar iz steklenice, pol ure pozneje, ko sem se peljal v mesto, pa so sedele na bližnjem travniku očitno že "nadevane". Profesorju, ki uči v Šolskem centru, sem namignil, naj si pogleda svoje "cvetke", pa mi je pojasnil, da to niso "njegove", ampak osnovnošolke, ki jih pozna. Na ta dogodek sem se spomnil prejšnji teden, ko sem na ptujski televiziji prebral opozorilo otroških in šolskih zdravnikov Ptuja in Ormoža, ki starše rotijo pred alkoholno nevarnostjo med šolsko mladino. Cilj in smisel zabave in druženja mladih je po njihovem mnenju prvenstveno pitje alkohola, saj pijejo že skoraj na vsakem koraku, tudi čez dan; okrog garaž v novem naselju, za Rimsko pečjo, za avtobusnim postajališčem, v Ljudskem vrtu, v Sončnem in velikem parku. Ste prepričani, da med njimi ni vašega otroka? Čeprav bi o vzrokih za ekspanzijo alkoholne zasvojenosti med mladimi lahko modrovali, je osnovni problem v premili zakonodaji, ki dovoljuje točenje in prodajo alkoholnih pijač prav vsem. Vsaj tu sta Amerika in del Evrope "za nami", saj pri njih lahko to počno šele tisti, ki so dopolnili 21 let. Dajem pobudo za prilagoditev evropski zakonodaji tudi na tem področju. Skrajni čas je za to, kajti Slovenci očitno postajamo alkoholiki. Tudi v ptujski bolnišnici imajo z vinjenimi otroki in mladoletniki vse več dela. Lani so jih na črpanje želodca pripeljali 20, v večina močno omamljenih, saj so imeli v povprečju od 1,5 do 2 promili alkohola v krvi. Da o mamilih ne govorimo ... PEKRE / 10-LETNICA USODNIH DOGODKOV Obletnica preizkusa odloinosti Slovencev Ob 10-letnici znamenitih pekrskih dogodkov, vojne za Slovenijo in ob dnevu slovenske vojske je bila v petek, 18. maja, pred domom obrambne vzgoje ob prisotnosti predsednika Milana Kučana osrednja slovesnost. Sfran 3 TccM 77nA_nioa O turizmu na Ptuju v zadnjem času vse bolj razmišljajo tudi mladi, zlasti še o novih prireditvah. Za viteške igre na ptujskem gradu se ogrevajo avtorice istoimenske raziskovalne naloge z OS Olge Meglič. Šolam bi jih ponudile tudi kot kulturni dan na Ptuju. Foto: Majda Goznik HODOŠ / odprli železniško progo med slovenijo in madžarsko Proga po^enala dobri evropski sosedi Po več kot 30 letih smo v Sloveniji zgradili novo železniško progo, ki je povezala še edini evropski sosedni državi brez neposredne železniške povezave. Nova proga dopolnjuje sistem evropskih prog in pomeni dograditev petega panevropskega koridorja, ki teče iz Benetk prek TTsta, Kopra, Ljubljane, Budimpešte in Bratislave do Lvova. Progo sta v sredo, 16. maja, svečano odprla predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade republike Madžarske Viktor Orban. Nova železniška proga pomeni nakrajšo pot med severnojad-ranskimi pristani{ci in severno Italijo na eni strani ter Madžarsko in vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Poteka od Puconcev prek Hodoša v Zalalovo, dolga pa je 43,5 km, od tega v Sloveniji 24,5 km, preostalih 19 km pa je na madžarski strani. Zgrajena je kot enotirna neelektrificirana proga za tovorni in potniški promet, omogoča hitrosti do 160 km na uro in je najsodobnejša železniška proga v Sloveniji, saj je opremljena z najsodobnejšimi elektronskimi signalnovarnos-tnimi napravami. Proga zadovo-1jnje visoke standarde varnosti. saj je večina križanj cest z železnico izvennivojskih. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je poudaril, da je proga pomembna za obe državi in za Evropo, saj gre za eno pomembnejših evropskih povezav. Nadalievanie na strani 3. o 77nn/. n i a^ n-i digitální FOTO-nUDIO^ UOKVIRJANJE PREDMfTau g 02/78 78600__ www.foto-tone-SD.si ^ VMAJU 2AmmsšiHm mmm msi/m fOTňSBůfUi Novo železniško progo sta skupaj odprla slovenski in madžarski premier Janez Drnovšek in Viktor Orban. Foto: M. Ozmec Murkova ul. 4. PTUJ I—^ f— kt. ■ A.A ď— II ■ -I- ■ ■ D PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO KULTURA PTUJ / 30 let zbora sv. Viktorina STRAN 7 [OLSTVO PTUJ / Gimnazija z novim šolskim letom v novi stavbi STRAN 5 REPORTAŽE KRČEVINA / Koristna pomoč mladih STRAN 14 PO OBČINAH DESTRNIK / Na informacijski avtocesti STRAN 11 9770040197022 AKTUALNO KIDRIČEVO / nakazali bodoči razvoj občine Bodo dosegli zlitje obiinske politike in kapitala? IZBRALI POLICENTRIČNI RAZVOJ — KIDRIČEVO BODOČE MESTO V občini Kidričevo so svoja razvojna snovanja zapisali v integralni razvojni program IRPOK, ki temelji na sonarav-nem in trajnostnem razvoju. Do pomembnega razvojnega dokumenta so prišli, ko je na pobudo odbora za gospodarstvo svet občine Kidričevo sprejel sklep, da pristopi k pripravi celovitega razvojnega programa. Izvedbo zahtevne naloge so zaupali znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra iz Ptuja. Podrobneje so ga predstavili 10. maja na razvojnem forumu dvorani osnovne šole Kidričevo. Kidričevski župan Alojz Šprah je v uvodnem razmišljanju povedal, da se obmo~je ob~ine s svojimi 18 naselji in vasmi razprostira na dobrih 72 kvadratnih kilometrih povr{in. Po zadnjih podatkih imajo 6852 prebivalcev, po gospodarskem potencialu pa sodijo med pomembnejše slovenske občine. Pojasnil je, da so besedilo delovnega gradiva IRPOK prem-levali in dopolnjevali tudi na številnih razpravah in sestankih, saj se zavedajo osnovnega cilja, to je zagotoviti kvalitetnejše življenje v prostoru občine, njihovo osnovno vodilo pa je sonaravno gospodarjenje, ki ga bodo dosledno upoštevali na vseh področjih delovanja. Direktor Bistre dr. Štefan Čelan je v predstavitvi strateškega dela integralnega razvojnega programa poudaril, da gre za delovno gradivo, ki ga bodo dopolnili s pripombami in sklepi foruma. Sicer pa so se v občini Kidričevo odločili za policentrično razvojno strategijo. Kot odprta lokalna skupnost bodo skrbeli za vzpodbujanje ustvarjalnosti prebivalstva prek pospešenega so-naravnega gospodarskega razvoja z osrednjim naseljem Kidričevo kot bodočim mestom. Razvoj urbanizacije mora Lovrenc in Cirkovce preobraziti v sodobno organizirana vaška naselja z lastnimi funkcijami, vsa druga naselja pa v urbanizirane vasi. Globalni cilj razvoja občine je regionalizacija. Strokovnjaki s posameznih področij so predstavili izvedbeni del posameznih sklopov razvoja. Dr. Aleš Gacnik je predstavil razvojne možnosti v javnem sektorju, civilni družbi in društvih, arhitekt Marjan Berlic na področju prostorskega planiranja, področje razvoja javne infrastrukture, ter okoljsko problematiko je predstavil dr. Štefan Čelan, razvojne cilje na področju gospodarstva in kmetijstva pa mag. Andrej Korošec. Snovanja s posameznih področij so dopolnjevali tudi zanimivi razpravljavci. Marko Košcak z ministrstva za kmetijstvo je poudaril, da nastaja kidričevski razvojni dokument v zelo pravem času, saj je v izdelavi tudi strategija gospodarskega razvoja Slovenije od leta 2000-2006, ki ji bo tako lažje slediti. Tudi Rado Klancar z ministrstva za gospodarstvo je bil prepričan, da je kidričevski dokument temelj uspešnega razvoja občine, ki temelji na regionalizaciji gospodarske politike, ter poudaril, da pri tem ne moremo mimo skladnejšega regionalnega razvoja. Svoje naloge pri tem se zaveda tudi ministrstvo, ki v no- senjak, ki sta se zavzela za večje sodelovanje in dogovarjanje med občinami na vseh področjih. Tudi popoldanski del razvojnega foruma, ki so ga nadaljevali z delom v treh okroglih mizah, je naletel na izredno ugoden odziv tako moderatorjev kot udeležencev. V ospredju je bila okrogla miza o gospodarstvu in kmetijstvu. Mi- ktor Taluma mag. Danilo Toplek je menil, da je razvojni forum primeren poskus iskanja priložnosti za uspeh in izrazil priznanje občini, da se je tega lotila. Zanikal je delitev na velike in male firme, saj pozna le uspešne in neuspešne. Prepričan je, da ima Kidričevo za razvoj industrije veliko prednost, saj ima bogato infrastrukturo, in pozval vse v občini Izvedbeni del IRPOK so predstavili, od leve: Zdenka Frank, dr. Štefan Čelan, župan Alojz Šprah, Igor Premužič in mag. Andrej vejšem obdobju namenja več sredstev za regionalne kot za lokalne programe. Prepričan je tudi, da bo sinergijski učinek dovolj velik, da bo vzpodbudil priliv sredstev iz državnih virov. Nad projektom sta bila navdušena tudi župan občine Starše Vili Ducman in podžupan občine Zavrč Peter Ve- lan Unuk, občinski svetnik, je za področje kmetijstva ugotovil, da to že dolgo ne zagotavlja več osnovnega dohodka. Ker pridelovanje hrane ni več tako pomembno, kot je bilo včasih, se je zavzel za okolju prijaznejše kmetovanje, saj to zagotavlja zdravje za nas in naslednje rodove. Glavni dire- JAVNI RAZPISI Naziv: Razpis za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo Rok prijave: Do 5. 6. 2001. Zadnji rok za dostavo dokumentacije za črpanje odobrenih sredstev v letu 2001 je 15. 10. 2001. Predmet: Predmet razpisa so projekti regionalne infrastrukture na področjih voodoskrbe in lokalnega cestnega omrežja. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev znaša 900.000.000 SIT. Pogoji prijave: Področje vodo-oskrbe po tem razpisu vključuje zajetje, primarne cevovode in potrebno čiščenje. Področje lokalnega cestnega omrežja po tem razpisu se nanaša na novogradnjo ali rekonstrukcijo lokalnih cest in rekonstrukcijo tistih prometnic, ki jih je po rekonstrukciji možno uvrstiti med lokalne ceste. Projekti regionalne infrastrukture so: - posamični objekti in naprave (en vodovod; ena cesta), pomembni za celotno regijo; - skupek (paket) lokalnih infrastrukturnih investicij, povezanih v skupni razvojni program. V drugem primeru lahko skupni razvojni program poveže tudi več posamičnih investicij lokalnega značaja. Prijava mora vsebovati posebno obrazložitev, ki predstavlja skupni cilj na medobčinski ravni, ki ga zasledujejo posamične investicije. Na razpis se lahko prijavijo projekti, ki se večinsko izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Prijavitelj projekta je (v imenu občin, ki izvajajo projekt) regionalna razvojna agencija, ki je pridobila status pri Agenciji RS za regionalni razvoj. Nosilka projekta in prejemnik sredstev je ena izmed sodelujočih občin v skladu s pogodbo med občinami in Ministrstvom za gospodarstvo. Vir: ULRS št. 32 - 33/2001 z dne 05.05.2001; Stran 2042; Ob-48194 Razpisna dokumentacija se dvigne na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrabčev trg 9/a, Ribnica, od 05.05.2001 do zaključka razpisa, vsak dan od 9. do 12. ure. Kontaktni osebi: Franc Florjan-čič, tel.: 01 836 19 53 (Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja) in Snežana Čanak, tel.: 01 478 37 59 (Ministrstvo za gospodarstvo). Razpisana dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo: http://www.sigov.si/mg. *** Naziv: Javni razpis za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanje zraka 23AP01A Razpisnik: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad Ljubljana. Rok prijave: Kandidati se lahko prijavijo na razpis od 09.05.2001 dalje. Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 28.02.2002. Predmet: Predmet razpisa je dodeljevanje kreditov Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: sklad) za zmanjševanje onesnaževanja zraka in emisij to-plogrednih plinov. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev po tem razpisu znaša 500.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 32 - 33/2001 z dne 05.05.2001; Stran 2044; Ob-48052 Razpisna dokumentacija z obrazci za prijavo je kandidatom na voljo v pooblaščenih poslovalnicah bank, navedenih v seznamu, ki ga sklad objavi ob izidu javnega razpisa. Informacije o pooblaščenih poslovalnicah bank je mogoče dobiti tudi pri NKBM (tel.: 02 229 29 00). *** Naziv: Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov mladinskega dela v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad RS za mladino, p.p. 1711, 1001 Ljubljana. Rok prijave: Ponudnik mora ponudbo za dodelitev sredstev poslati izključno s priporočeno pošto, najpozneje do četrtka, 04.05.2001, na naslov Urada RS za mladino, p.p. 1711, 1001 Ljubljana. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov mladinskega dela, ki so namenjeni: A) neformalnemu izobraževanju in usposabljanju ter vzgoji mladih za mladinsko delo, B) osveščanju in zmanjševanju vpliva dejavnikov tveganj, ki so jim izpostavljeni mladi, C) koordinaciji in izvajanju prostovoljnega dela mladih, D) koordinaciji in izvajanju raziskovalnega dela mladih. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 70.000.000 SIT, od tega: - za področje A in B: 40.000.000 SIT, - za področje C in D: 30.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 32 - 33/2001 z dne 05.05.2001; Stran 2046; Štev.: 22/2001; Ob—48092 Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, po pošti ali elektronski pošti. Razpisana dokumentacija je ponudnikom na voljo tudi na disketah. Vse dodatne informacije lahko ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, vsak delovni dan med 12. in 14. uro, po tel.: 01/426-57-01. ★★★ Naziv: Javni razpis priznanj za znanstvenoraziskovalno delo, ki jih podeljuje Ministrstvi za šolstvo, znanost in šport v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg Osvobodilne fronte 13, 1000 Ljubljana. Rok prijave: Ne glede na način prenosa morajo vloge prispeti v glavno pisarno Ministrstva za šolstvo, znanost in šport najkasneje do 08.06.2001 do 15. ure. Predmet: Predmet javnega razpisa so: I.: predlogi za priznanja ambasador RS v znanosti; II.: predlogi za priznanja za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije. Vir: ULRS št. 34 - 35/2001 z dne 11.05.2001; stran 2094; Aleš Gačnik, Marjan Berlič, dr. Korošec. Foto: M. Ozmec k razmišljanju v pozitivni smeri. Lastninska struktura v Talumu se korenito spreminja, tako da bodo kmalu prevladali ostri podjetniški interesi. Ti bodo pripeljali do tega, da bodo v petih letih v Ta-lumu ustvarili več kot milijardo DEM realizacije. To pa je velika številka tudi za slovenske razmere, zato je pozval občino Kidričevo, ki 8 let ni znala izkoristiti ponujene roke, h konkretnemu sodelovanju. Pri tem se je tudi sam zavzel za sonaraven trajnos-tni razvoj industrije, saj to v Ta-lumu počno že skoraj 10 let. Direktor firme Albin Promotion Albin Brencl se je sicer strinjal s Toplekovo uvodno trditvijo o velikih in malih, vendar dodal, da brez velikih ni malih. Napredek vidi predvsem v vlaganju v izobraževanje in znanje. V podatek, da je v občini Kidričevo brezposelnih okoli 500 oseb, pa je dvomil, saj se na razpise za pro- sta delovna mesta v njegovi firmi prijavljajo v glavnem iz Slovenske Bistrice, Celja ter manjši del z območja Haloz in Slovenskih goric, iz občine Kidričevo pa so prijave zelo redke. To trditev je potrdil tudi direktor podjetja Boxmark leather Bojan Vauda, kjer je trenutno zaposlenih 1160 oseb, potrebovali pa bi vsaj še 200 delavk, v glavnem šivilj, pa jih ne dobijo. Po-tarnal je tudi zaradi prostorske omejenosti, saj bi svojo proizvodnjo radi širili, pa od občine ne morejo kupiti dodatnega zemljišča, zato bodo proizvodnjo širili na območju Hrvaške. Samostojni podjetnik in svetnik Vlado Forbici je prepričan, da je razvoj občine možen le z zlitjem občinske politike in kapitala, zato je tako kot mnogi drugi pozdravil pripravljenost Taluma za sodelovanje z občino. Pridružil se mu je tudi svetnik Vojteh Rajher, ki mu je veliko pomenil odgovor gospodarstvenikov, da je možen sonaraven trajnostni razvoj občine in industrije. Župan Alojz Šprah pa je ob koncu zatrdil, da se tudi sam zavzema za tesnejše sodelovanje z industrijo, predvsem Talumom. Ker pa do sedaj pri tem niso bili dovolj uspešni, bodo v bodoče vlagali večji napor, saj brez uspešnega sodelovanja ni uspešnega življenja občanov. V razpravi je bilo slišati še veliko pozitivnih pripomb. Predstavnik lovske družine Cirkovce se je zavzel za tesnejše in skladnejše sodelovanje med kmetijci in lovci ter opozoril na to, da na območju od Pragerskega do Ptujske Gore, gre za okoli 100 ha zemljišč, skorajda ni dreves, le tu in tam kakšen grm. To pa je za ohranjanje divjadi daleč premalo. Milan Unuk je pojasnil, da poteka zložba kmetijskih zemljišč, pri čemer so sanirane gramozne jame predvidene za pogozdovanje. Razvojni forum so zaokrožili s sprejetjem sklepov in tiskovno konferenco, glede na dosedanje odzive pa so v občini Kidričevo naj svoj integralni razvojni program ponosni. M. Ozmec SLOvemja Doma v Evropi. Ob-48339 Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri mag. Daši Bole Kosmač, tel.: 01/478 46 29 ali preko 01/478 46 00. ★★★ Naziv: Javni razpis za sofinanciranje in donatorstvo programov ter projektov v letu 2001 Razpisnik: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana. Rok prijave: Vloge morajo biti predložene do 11.06.2001 do 9. ure na naslov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in donator- stvo programov ter projektov v letu 2001. Višina sredstev: Orientacijska višina sredstev znaša 70.000.000 SIT. Vir: ULRS št. 34 - 35/2001 z dne 11.05.2001; Stran 2094; Ob-48337 Razpisno dokumentacijo je možno dvigniti vsak delovni dan od dneva objave tega javnega razpisa od 8. do 12. ure v sobi 104/I poslovne stavbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana. Prijavitelji lahko razpisno dokumentacijo naročijo tudi pisno na navedeni naslov ali preko E-mail: bojana.kusarzzzs.si. Dodatne informacije o razpisu so na voljo pri Bojani Kušar, ZZZS, Miklošičeva 24, Ljubljana, tel.: 01/30 77 434, faks: 01/23 12 182. Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si. preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo O USTANOVITELJSTVU ZDRAVSTVENEGA DOMA Mestno občino Ptuj je morco letos občine no Ptujskem poz-volo, do se opredelijo od ustonoviteljstvo JZ Zdrovstveni dom Ptuj. Doslej je prejelo pet odgovorov. V občinoh Moj-šperk in Kidričevo ne soglošojo, do bi bilo mestno občino Ptuj ustonoviteljico ZD, Dornovo in Juršinci z ustonoviteljstvom mestne občine soglošoto, v Morkovcih po svet o tem še ni rozprovljol, občinski odbor zo družbene dejovnosti po z ustonoviteljstvom mestne občine soglošo. JUTRI O KONCESIJAH V ZDRAVSTVU C loni skupnosti občin Slovenije se bodo jutri v okviru de-lovnego posveto zbroli pri ministrstvu zo zdrovje Dušonu Kebru. Med drugim bodo govorili o koncesijoh v zdrovstvu in drugih zo lokolno skupnost pomembnih vprošonjih z delov-nego področjo ministrstvo zo zdrovstvo. S problemi, ki so v zodnjih dveh letih pestili mestno občino Ptuj no področju os-novnego zdrovstvo, se sedoj srečujejo tudi že v drugih mestnih občinoh. Osnovni problem je v tem, ker ministrstvo zo zdrovstvo, zdrovniško zbornico in zovod zo zdrovstveno zovorovo-nje Slovenije v glovnem pozitivno rešujejo vloge zdrovnikov zo koncesije. VIŠJEŠOLSKI PROGRAM ZA KOMERCIALISTE judsko univerzo Ptuj v sodelovonju z verificirono višjo šolo no Ptuju uvojo višješolski izobroževolni progrom komercio-listo. Vpišejo se lohko vsi, ki so z moturo, poklicno moturo oli zoključnim izpitom končoli koterikoli štiriletni srednješolski progrom, poklicni tečoj oli tem progromom ustrezne srednješolske progrome po prejšnjih predpisih. Možnosti po imojo tudi vsi, ki so oprovili izpit zo poslovodjo oli tisti, ki so končoli triletno srednjo poklicno šolo zo prodojolco (trgovco) in imojo tri leto delovnih izkušenj ter so oprovili preizkus znonjo iz splošno izobroževolnih predmetov v obsegu, ki je določen zo poklicno moturo oli zoključni izpit v srednjem strokovnem izo-broževonju. Studijsko delo se bo pričelo oktobro. MISS [TAJERSKE ponovno na PTUJU V okviru prireditev ob prozniku mestne občine Ptuj bo 4. ov-gusto no Ptuju ponovno tekmovonje zo izbiro miss Stojer-ske. V prejšnjih letih so dekleto s tego izboro imelo velike uspehe tudi no finolnem izboru. PROGRAM PTUJSKE TV V C etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: "Le drobiž". Soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: V informotivnem delu oddoje se bodo zvrstili prispevki o nojpomembnej-ših dogodkih zodnjih dni no Ptuju, od obisko držovne sekretor-ke v ministrstvu zo gospodorske dejovnosti, ki je predstovnikom občin in gospodorstvo Spodnjego Podrovjo in Prlekije predsto-vile oblike spodbujonjo gospodorske rosti, zlotego priznonjo zo donočki kruh Ptujskih pekorn in sloščičorn, premiere filmo Boro-be ptujskego režiserjo Mirono Zuponičo, do mednorodne kor-ting dirke zo pokol Slovenije in Hrvoške. Sledili bosto oddoji o zgodovini Slovencev in o svetovnem moto športu. MG PEKRE / 10-letnica usodnih dogodkov Obletnica preizkusa odloinosti Slovencev Ob 10-letnici znamenitih pekrskih dogodkov, vojne za Slovenijo in ob dnevu slovenske vojske je bila v petek, 18. maja, pred domom obrambne vzgoje ob prisotnosti predsednika Milana Ku~ana, obrambnega ministra Antona Grizolda in {tevilnih tujih voja{kih predstavnikov osrednja slovesnost. Za to, da so bili spomini izpred desetih let, ko so se gojenci centra in ob~ani Maribora uprli Jugoslovanski vojski, bolj živi, so poskrbeli v mariborskem studiu TV Slovenija, kjer so pripravili dokumentarni film in ga za uvod predstavili vsem zbranim na slovesnosti v Pekrah. Slavnostni govornik predsed- napoved kasnejših dogodkov. In uspelo nam je, saj danes stojimo kot zrela država pred vrati Evropske unije in NATO. Zaradi pravi~nega spomina in {e bolj zaradi prihodnosti bi bilo {koda, ~e bi pozabili - a to se ho~e dogajati - zakaj smo bili uspe{ni. Zato velja vedno znova spomniti na vsaj tri dobre Predsednik republike Slovenije in vrhovni poveljnik oboroženih sil Milan Kučan v spremstvu načelnika generalštaba SV Ladislava Nipiča med pregledom častnega batalojna v Pekrah. nik države Milan Ku~an je dogodke v Pekrah pred 10 leti ozna~il kot zgovorno znamenje, da je zavrel spopad dveh zamisli in projektov. Na eni strani je bil slovenski osamosvojitveni, na drugi strani pa na~rt centralizacije zvezne države s srbsko politi~no in gospodarsko hegemonijo. "Dogajanja v Pekrah so bila prvi vojaški oborožen preizkus odlo~enosti Slovencev, da uveljavijo in branijo odlo~itev o samostojni državi, bila so tudi razloge. Prvi je bil, da so tedaj sodelovale vse takratne politi~-ne stranke, organizacije ter civilna gibanja in pobude, drugi razlog je bil v izjemno velikem soglasju in podpori velike ve-~ine Slovenk in Slovencev, pa tudi državljank in državljanov neslovenskega rodu, tretji pomemben razlog pa je bil v jasnem akcijskem pristopu vseh politi~nih sil," je med drugim poudaril predsednik Ku~an. Tudi mariborski župan Boris HODOŠ / odprli zeleznisko progo med slovenijo in madžarsko Proga povezala dobri evropski sosedi Nadaljevanje s strani 1 To je proga prihodnosti, je dejal dr. Drnovšek, velikega gospodarskega pomena in pomembna tudi za severnoatlant-sko zavezništvo. Madžarska je že njegova članica, Slovenija pa v kratkem pričakuje povabilo v članstvo, je dejal. Nova proga je pomembna tudi za obmejno območje, saj odpira nove perspe- Ptuj se lahko pohvali, da je celoten kompleks mednarodne železniške postaje v Hodošu zgradilo GIP Gra-dis Gradnje Ptuj. Poleg postaje so namreč zgradili tudi pokriti peron, dolg 450 m, pregledni jašek za železniška vozila, oporni zid za progo in čistilno napravo za potrebe želetniške postaje ter naselja Hodoš. Vsa dela, ki so jih zgradili delavci ptujskih Gradenj, so ocenjena na okoli 800 milijonov tolarjev. Pred mednarodno železniško postajo Hodoš sta se prvič srečala madžarski (levo) in slovenski vlak. Foto: M. Ozmec ktive in večje možnosti tako za madžarsko narodnostno skupnost v Sloveniji kot za slovensko na Madžarskem. Zaradi vsega tega je zagotovo upravičila finančno zahteven poseg za obe državi. Tudi madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da je nova železniška povezava pomembna za obe državi, obenem pa povezuje med seboj tudi evropske regije. Tisti narodi, ki ne gradijo in razvijajo železniškega prometa, bodo po njegovih besedah izostali iz razvoja in napredka v 21. stoletju. Za Madžarsko je dogodek toliko pomembnejši, saj je to prva proga, zgrajena po letu 1942, sicer pa je dogodek označil za prelomnega in dodal, da gre za zače- tek nove prihodnosti in novih, zagotovo tudi skupnih izzivov. Na progi, ki jo je po projektih Slovenskih železnic s partnerjem GIZ Gradis in Primorje v dveh letih zgradilo podjetje SCT in je veljala 24,5 milijarde dolarjev, sta oba predsednika vlad nekaj pred trinajsto uro skupaj prerezala vrvico pred novo mednarodno železniško postajo in jo tako tudi simbolično predala svojemu namenu. Progo so pričeli graditi 30. aprila 1999, tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale konec septembra 2000, vsa gradbena dela so bila zaključena seredi decembra lani, po novi železniški progi je maloobmejni promet stekel že dan po odprtju, redni promet po mednarodnem voznem redu pa bo v polnem obsegu stekel 10. junija. Naj ob koncu zapišemo, da so vsi objekti ob novi progi že pripravljeni za gradnjo drugega tira proti Madžarski. M. Ozmec Pred vhodom v Dom obrambne vzgoje so odkrili spomenik na pekrske dogodke izpred desetih let. Foto: M. Ozmec precej spremenilo, izbrali smo pot h kolektivni obrambi, za severnoatlantsko zvezo, slovenska vojska pa postaja sodobna in za družbo odprta in vsako leto usposobi več tisoč vojaških obveznikov. Na slovesnosti v Pekrah je minister za obrambo Anton Gri-zold pripadnikoma slovenske vojske Renatu Petri~u in Antonu Turku ob povišanju v kapitana oziroma brigadirja SV svečano izročil brigadirski sablji. Red slovenske vojske je prejela šola za pod~astnike, zlato medaljo generala Maistra brigadirja Marjan Grabnar in Viktor Krajnc, zlato medaljo pa so prejeli podpolkovnik Jože Murko ter Igor Nered in Anton Šoštari~. Za izjemne zasluge pri razvoju in krepitvi slovenske vojske, za požrtvovalnost in domoljubje v osamosvojitveni vojni leta 1991 pa je mestna ob~ina Maribor prejela veliko plaketo ministrstva za obrambo. Mestna občina Maribor pa je 72. brigadi SV kot naslednici teritorialne obrambe zaradi njenega izjemnega prispevka k samostojnosti podelila domicil v mestu Mariboru. Prazniku v čast so pripadniki artilerijske enote izstrelili štiri salve, slavje pa so poleg orkestra Slovenske vojske popestrili pevci komorne vokalne skupine Canticum in mariborski kanta-vtor Zoran Predin. Ob zaključku slovesnosti so pred vhodom v Dom obrambne vzgoje odprli spomenik, ki bo na pekrske dogodke spominjal tudi poznejše rodove, ter si ogledali še razstavo fotografij, vojaške opreme in orožja iz časa pekrskih dogodkov in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. M. Ozmec Sovi~ je dogajanje v Mariboru v času pekrskih dogodkov označil za veličastno dejanje številnih ljudi, ki so izpostavili svoje življenje, da smo ohranili samostojnost. V imenu vseh se jim je zahvalil, zahvalil pa se je tudi Mariborčanom, ki so dokazali da so pravi domoljubi, pripadnikom slovenske vojske pa je ob prazniku čestital. Načelnik generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav Nipi~ je poudaril, da praznujemo pogumno in odločno dejanje izpred desetih let. Pripadniki teritorialne obrambe so takrat v maju začeli samostojno usposabljati vojaške obveznike v dveh učnih centrih - na Igu in v Pekrah se je za obrambo domovine pripravljalo prvih 300 vojaških obveznikov. To so bili prvi mirnodobni vojaki v zgodovini slovenskega naroda. Danes, 10 let kasneje, se je nacionalno in mednarodno okolje PTUJ / predstavitev knjige »razmerje med mestom in vasjo« Odslikave stoletja V poro~ni dvorani Mestne hi{e na Ptuju bo 28. maja ob 12. uri predstavitev knjige z naslovom Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno, ki je pravzaprav predstavitev nekoliko skr~ene magistrske naloge Kristine [amperl Purg z istim naslovom. Avtorica knjige je raziskala delček zgodovine Ptuja pred sto leti in ugotoviti in ugotavljala, ali to mesto živi samo zase ali je povezano z okolico ali okolica vpliva na to mesto in obratno. Raziskavo je delno podprla tudi Mestna občina Ptuj. Predstavitev bo povezovala Marija Hernja Masten, zapela bo ženska pevska skupina Spominčice iz Ptuja in župan bo ponudil kozarček vina. Predstavitev je namenjena svetnikom, občinskim uslužbencem, šolnikom, kulturnikom, novinarjem in vsem iz mesta in okolice, ki jih zanima omenjena tematika. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / osnovnosolsko regijsko tekmovanje iz kemije le šest uiencev na državno tekmovanje 6. aprila je na osnovnih šolah po vsej Sloveniji potekalo tekmovanje iz kemije za bronasto Preglovo priznanje. V ptujsko-ormoški regiji se je na 25 osnovnih {olah za to priznanje potegovalo 483 učencev sedmih in osmih razredov. 160 učencev je prejelo bronasto priznanje, 104 učenci pa so se uvrstili na regijsko tekmovanje za srebrno Preglovo priznanje, ki je potekalo 4. maja v Šolskem centru na Ptuju. V zadnjih 15 letih, kot je dolga tradicija kemijskih tekmovanj, zagotovo pa v zadnjih petih letih se {e ni zgodilo, da bi se le {est učencev uvrstilo na državno tekmovanje iz kemije. Že rezultati šolskega testa so pokazali manjšo udeležbo na regijsko tekmovanje. Število učencev, ki je prejelo bronasto priznanje, se je v primerjavi s prejšnjim letom prepolovilo, tretjina manj jih je prejela srebrno priznanje, kar šestkrat manj pa se jih je uvrstilo na državno te- KOLNKISTA / pogovor z janijem virkom "Edina prava nagrada je, da smo sploh na tem svetu." Nocoj, 24. maja, bo v Kolnkišti gost literarnega večera Jani Virk, vrhunski pisatelj našega časa, dobitnik nagrade Prešernovega sklada '99 za zbirko novel Pogled na Tycho Brache, nagrade zlata ptica za zbirko Prestop in številnih drugih. Jani Virk se je rodil leta 1962, diplomiral je iz germanistike in primerjalne književnosti. Je pisatelj, pesnik, esejist, publicist, scenarist in prevajalec. Prevaja predvsem iz nemškega jezika. Njegov domislek je bilo komercialno izjemno uspešno prevodno delo iz začetka prejšnjega desetletja Miti in legende ameriških indijancev. V njegovem prevodu lahko beremo roman H. C. Ar-tmana Sonce je bilo zeleno jajce ali pa "potovanjski roman" Zimsko potovanje Gerharda Rotha. Virk je bil pred leti glavni urednik revije Literatura, urednik kulturne strani, kasneje glavni urednik časnika Slovenec, nato urednik uredništva kulturnih oddaj na RTVS, trenutno pa je urednik kulturnodokumentarnih oddaj na slovenski nacionalki. Virk je doslej izdal 10 samostojnih književnih del. Romani: Rahela, 1895 potres, Zadnja Ser-gijeva skušnjava in Smeh za leseno pregrado. Zbirke novel: Vrata in druge zgodbe, Moški nad prepadom, Prestop, Na robu resničnosti in Pogled na Tycho Brahe. Leta 1990 je izdal tudi svojo edino pesniški zbirko z naslovom Tečeva čez polje. Prisrčno vabljeni v Kolnkisto! Jana Skaza Pop n Roll Glasbene oddaje za mlade na televiziji — na splošno velja, da je bolje prižgati radio kot pa imeti prevelika pričakovanja glede teh oddaj. Pa vendarle — kljub mačehovskemu odnosu televizije do popularne glasbe so prav v glasbenih oddajah začele največje televizijske zvezde — spomnimo se samo Saše Einsidler in Jonasa Žnidaršiča. Ali gre po njunih stopinjah tudi voditeljica Pop'n'Rolla Janja Sodja? Mlada dama je svojo kariero vsekakor začela podobno kot Jonas in Saša. Sprva smo jo namreč spremljali v tridesetminutni oddaji na Pop TV, kjer se je s svojim sovoditeljem tiščala na zadnjem sedežu avtomobila. Sedaj so se časi zanjo spremenili — dobila je svojo enourno oddajo, med katero se lahko preteguje na udobnem kavču in izgleda bolje kot kdajkoli — da je to dosegla, je seveda morala materi naravi nekoliko pomagati. Toda nič ne de — plastične operacije so tudi na sončni strani Alp postale zelo priljubljene, nanje prisega večina slovenske estrade s šefico razvedrilnega programa nacionalke na čelu. Kaj pa sama oddaja Pop'n'Roll? Njeno bistvo so videospoti, glasbeni gosti in telefonski klici gledalcev, ki ob glasbeni želji odnesejo še kakšno nagrado. Na prvi pogled dokaj zanimiv koncept oddaje, izkaže pa se, da so glasbene želje omejene na vnaprej določene spote, kar zatre individualne želje že v kali, pogovori z gledalci so enolični in nezanimivih, nagrad se nihče ne veseli, glasbeni gostje pa se v glavnem prikažejo le zato, da bi predstavili svoj novi videospot, ki trenutno še ne zanima nikogar. No, važno pa je, da šestdeset minut nazadnje le nekako mine. Da bo Janja Sodja nekoč postala tako znana medijska zvezda kot Saša in Jonas, je res nekoliko dvomljivo. Toda pri napovedih se ne gre prenagliti, saj punca zna vzbuditi pozornost — na večeru viktorjev se je z imidžem Jane, ki je pravkar ušla iz Tarzanove džungle, globoko usidrala v spomin večine Slovencev. Nataša Zuran kmovanje, kjer se bodo potegovali za zlato Preglovo priznanje. Najuspe{nej{i izmed učencev sedmih razredov so bili Ale{ Cer-nezel (90% točk) in Aleksander Miložič (87,5%), oba iz osnovne {ole Breg z mentorico Ireno To-manič, ter Mitja Govedič (85%) iz osnovne {ole Sredi{če ob Dravi, mentorica Olga Daljavec. Vsi trije so se uvrstili na državno tekmovanje. Iz osmih razredov so se na državno tekmovanje uvrstile Iva Horvat (85%) iz osnovne šole Videm, mentorica Darja Petek, Andreja Emeršič (77,5%) iz osnovne šole Olge Meglič, mentorica Darja Lipovec, in Teja Pintarič (77,5%) iz osnovne šole Breg, mentorica Irena Tomanič. Letošnjega slabšega rezultata prav gotovo ne moremo iskati v slabem znanju učencev ali v slabem delu njihovih mentorjev. Vzrok je v izbiri nalog - te niso bile dovolj jasne in razumljive, nekatere med njimi so bile tudi zavajajoče. Zakaj takšna izbira, lahko samo ugibamo. Morda je eden od vzrokov tudi ta, da ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ni potrdilo financiranja državnega tekmovanja in so si organizatorji na ta način zmanjšali stroške. Morda jim naenkrat ni več do množičnosti in do popularizacije kemije, ampak samo še za iskanje nadarjenih učencev, morda pa je razlog za tako nizko uvrstitev na državno tekmovanje le nepremišljen izbor nalog. Upam, da razočarani učenci ne bodo izgubili volje do iskanja in poglabljanja znanja, da se bo upravičena jeza mentorjev polegla in se bomo v naslednjem šolskem letu spet z veseljem pripravljali na kemijsko tekmovanje, ki bo najverjetneje organizacijsko precej spremenjeno. Vodja regijskega tekmovanja Boris Zmazek VIDEM / zgodbe uciteljice, ki je v uživala v svojem poklicu Prpreki iz na{e {ole V soboto je bila v Vidmu pri Ptuju promocija knjižice z naslovom Prpreki iz naše šole, ki jo je napisala nekdanja učiteljica in ravnateljica Marija Černila. Po besedah avtorice je knjižica drobna, saj pripoveduje preproste zgodbe majhnih ljudi, skromnost pa je tudi odlika avtorice same. Marija Černila je vso svojo poklicno delovno dobo, polnih 35 let, preživela na videmski šoli. Zadnjih šest let je bila ravnateljica, sicer pa je poučevala razredni pouk, največ v drugem razredu. ljice, ki je ob rednem poučevanju prisluhnila željam in potrebam svojih učencev in predvsem njihovim stiskam in tegobam, ki na tak ali drugačen način tarejo bo-sopetnika ali mladostnika. Recenzent knjižice France For-stnerič je zapisal, da so posebne odlike teh drobnih spisov: psihološko natančen in realen problem zapleta, čustveno vzvišeno, vendar ne solzavo opisovanje dogodkov in čist funkcionalni jezik brez koketiranja z "visoko literaturo". Z ilustracijami je knjižico opremil Jože Foltin, stanovski kolega, ki se je s tem likovnim žanrom spopadel prvič. Franc La~en TEDNIKOVA KNJIGARNICA V spomin mojstru Douglasu Adamsu Tam zunaj v neraziskanih zaplotjih nekega popolnoma nemodernega predela Galaksije onkraj Zahodnega spiralnega rokava plava majhno neugledno rumeno sonce. Okrog njega kroži v razdalji kakih dvaindevetdeset milijonov milj skrajno nepomemben modrozelen planetic, katerega iz opic izvirajoče življenjske oblike so tako obupno zaostale, da se jim zdijo digitalne zapestne ure kar bistra pogruntavščina. S tem planetom je - bolje rečeno, je bilo - nekaj narobe: večina ljudi na njem je bila večinoma nesrečna. Seveda so se številni prebivalci tega planeta spoprijeli s tem problemom, v rešitvah, ki so jih predlagali, pa je vedno znova šlo za premetavanje majhnih zelenih koščkov papirja, kar je čudno, saj navsezadnje ti zeleni papirčki niso bili prav nič nesrečni. In tako je težava ostajala; precej ljudi je bilo hudobnih in večina nesrečnih, tudi tisti z digitalnimi urami. Čedalje številnejši so bili tisti, ki so videli poglavitno napako v odločitvi, da je treba zlesti z dreves na trdna tla. Nekateri so trdili celo, da je bil položaj zavožen že na drevju in da predvsem nihče ne bi smel zlesti iz morja. In potem je nekega četrtka, skoraj dva tisoč let po tistem, ko so nekega človeka pribili na drevo, ker je govoril, kako lepo bi bilo, če bi bili za spremembo prijazni med seboj, Ravnokar ste prebrali, dragi bralci Tednikove knjigarnice, prvo četrtino uvoda knjige Štoparski vodnik po Galaksiji, ki so je doslej prodali v 14 milijonih izvodov. To je knjiga - prva izdaja je iz leta 1979 - ki je prinesla slavo Douglasu Adamsu, britanskemu avtorju preroške znanstvenofantastične literature, ki navdušuje strokovno javnost in številno bralno publiko vseh starosti. "Vse, kar v življenju potrebuješ, je zobna ščetka, brisača, sreča, knjiga in kopica humorja, ljudskega bivanja na Zemlji. Naslednje njegove knjige navdušujejo milijone bralcev po vsem svetu: Štoparski vodnik po Galaksiji, Restavracija ob koncu Vesolja, Zbogom in hvala za vse ribe, O življenju, Vesolju in sploh vsem, Pretežno neškodljiva, Holisti-čna detektivska pisarna Dirka Gentlyja. Douglas Adams, novinar, pisec, naravovarstvenik, humorist, humanist, je bil rojen leta 1952 v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Avtor je preminil minuli teden zaradi srčnega infarkta med telovadbo v Santa Barbari v Kaliforniji, kjer je živel in se pripravljal na snemanje filma po svoji uspešnici. Douglas Adams bo zapisan v svetovnem literarnim spominu z velikimi črkami! Liljana Klemen~i~ Douglas Adams OBVESTILO Mladinski oddelek, ki je ta teden zaprt zaradi inventure, bo v ponedeljek, 28. maja, ponovno posloval po ustaljenem redu: od osmih do devetnajstih, ob sobotah do dvanajstih. Hvala za razumevanje. Marija Černila, upokojena ravnateljica na videmski šoli Po upokojitvi si je najprej odpočila, potem pa je začela pogrešati svoje prpreke - učence (v knjigi zvemo, kako je prišlo do prpre-kov). V spomin so ji prišle posamezne zgodbe, ki so se dogodile v času njenega poučevanja na šoli. Začela jih je zapisovati in kolegica iz šole jo je prepričala, da je te zgodbice spravila v knjižni zapis in jih izdala. Imena junakov v knjigi niso izmišljena, le v dveh primerih si je sposodila že znane literarne junake. Iz zgodbic veje navdih učiteljice, ki je rojena za to delo, učite- HALOZE / prva pesniska zbirka jožice Stumberger "Med vinskimi griii" V soboto je bila v Vidmu pri Ptuju promocija knjižice z naslovom Prpreki iz naše šole, ki jo je napisala nekdanja učiteljica in ravnateljica Marija Černila. Po besedah avtorice je knjižica drobna, saj pripoveduje preproste zgodbe majhnih ljudi, skromnost pa je tudi odlika avtorice same. Jožica Štumberger, upokojena ekonomistka, je zelo navezana na Haloze. Tu je preživela svojo mladost, pozneje pa si je ustvarila tudi družino. Haloški griči ji dajejo tudi pesniški navdih. Jožica pove, da se ji je že v mladosti utrnila marsikatera pesem, vendar so največkrat ostale skrite v predalih. Pred kratkim pa je izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Med vinskimi griči. PROGRAM 24.5.- 7.6.01 Staro gledališko pravilo, da slaba kritika zmeraj škodi in dobra redko koristi, popolnoma drži. Carl Hagemann NASLOV URA DATUM VSEBINA MARJETKA, str. 89, gostovanje v Kopru in Laškem 24. in 25. maj NAJBOUŠA KOMEDIJA LETA 2001! MARJETKA, str. 89 19.30 27. maj nedelja Predstava, kije v LJubljano ne bo. TA PRESNETA UUBEZEN, gostovanje v Kopru 10.00 11.45 30. in 31. maj Igra o prvi ljubezni in spolnosti. V pesmih Jožice Štumberger lahko prepoznamo značaj ha-loškega človeka V svojih pesmi obuja svoje spomine na temne in svetle trenutke iz svojega otroštva, govori o zdajšnjih bolečinah in sreči, ki jo doživlja kot mama in babica, iz pesmi pa veje tudi veliko lepote haloškega sveta. Pesniško zbirko Med vinskimi griči so nedavno v vinotoču Pri Majdi v Gruškovcu predstavili njena hčerka Danica, vnuki in sosedje. MS KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / gimnazija z novim solskim letom v novi soli V Sloveniji iaka vei kot 300 šolskih investicij Prejšnji četrtek je Markovce in Ptuj obiskal državni sekretar za investicije pri ministrstvu za {olstvo Herman To-mažič. Na Ptuju si je ogledal nove prostore gimnazije in zagotovil, da so rešeni vsi problemi, ki so se pojavljali v zvezi z razpisi za njeno opremo, tako da bo mogoče v novem šolskem letu začeti pouk v novih prostorih. V Sloveniji so velike potrebe po investicijah v šolstvo, saj nov sistem devetletne {ole zahteva dodatne prostore, ki jih skoraj gotovo ne bo mogo~e zagotoviti do leta 2003, ko naj bi vse osnovne {ole za~ele delati po programu devet-letke. Zato bo ministrstvo za {ol-stvo predlagalo, da se ta zakonska obveza premakne naprej, obenem bodo predlagali, da se podalj{a zbiranje {olskega tolarja. Trenutno ~aka na realizacijo 284 investicij pri osnovnih {olah, 55 objektov srednjih {ol in 20 projektov fakultet. Za izgradnjo teh objektov potrebujemo v Sloveniji vsaj 10 let. Realno je pri~akovati, da bodo {ole, ki so po vrstnem redu okoli tridesetega mesta, zgrajene v naslednjem letu. Tudi na ptujskem podro~ju je nekaj želez v ognju: Grajena, Olga Megli~, Vitomarci, Trnovska vas in vrtec v Markovcih. Pri investicijah ni vse odvisno od ministrstva za {olstvo, temve~ v prvi vrsti od lokalnih skupnosti, ki morajo glede na svojo razvitost prispevati petdeset odstotkov ali ve~, Ptuj celo 70 % cene investicije v osnovnošolski prostor. Ptujska ob-~ina je sicer prispevala preko 200 milijonov sredstev tudi za prostore gimnazije, za infrastrukturo in nadstandard, to pa bo nedvomno popla~ano, saj smo v novi gimnaziji pridobili kulturno dvorano, Ravnateljica gimnazije Meta Puklavec, državni sekretar za investicije v {olstvu Herman Tomaži~ in ptujska poslanka Lidija Majnik na tiskovni konferenci. Foto: Fl ki bo po svojih zmožnostih lahko služila tudi širšim potrebam. V Markovcih se je sekretar pogovarjal s ~lani ob~inskega sveta, ki so za~etno na~rtovano investicijo v otroški vrtec s 150 milijonov zmanjšali na zgolj 18 milijonov, saj se bo vrtec delal v sklopu šole. Gradnjo želijo za~eti že letos, ob-~ina pa mora zagotoviti polovico sredstev. Franc Lačen PTUJ / ekonomska sola Državno prvenstvo v tehniki prodaje Srednja ekonomska šola iz Ptuja, ki je lani slavila štiride-setletnico, je bila organizatorka 26. državnega prvenstva tehnike prodaje, ki je bilo na Ptuju v torek, 15. maja. Prvenstva se je udeležilo šestnajst slovenskih šol, ki imajo v svojem učnem programu tudi prodajalce, s 128 tekmovalci tretjih letnikov. ptujska podjetja, pa so dobili vsi udeleženci. Tekmovanje je trajalo od desete do štirinajste ure v ptujskih trgovinah. Zjutraj so vse udeležence pozdravili: ravnateljica ptujske ekonomske šole Branka Kampl Regvat, ptujski župan Miroslav Luci, Branko Kumer, ravnatelj Ravnateljica {ole Branka Kampl Regvat Vsakega tekmovalca je spremljala tri~lanska komisija ter ocenjevala postopek tehnike prodaje od osnovne komunikacije s stranko do svetovanja, postrežbe, izpeljave pla~ila in dodatnega svetovanja. Vsak tekmovalec je imel na voljo petnajst minut. Posebej so bili nagrajeni tekmovalci, ki so se uvrstili do tretjega mesta, priložnostna darila, ki so jih prispevala Šolskega centra Ptuj, pa je predstavil ptujski center, ki je po številu dijakov najve~ja tovrstna ustanova v Sloveniji. Pred podelitvijo nagrad in priznanj so nastopili dijaki ptujske ekonomske šole s prisr~nim kulturnim programov, vse udeležence pa je nagovoril tudi predsednik uprave Mercatorja SVS Ptuj Stanko Bro-dnjak ter na kratko orisal položaj trgovine v Sloveniji v primerjavi s svetom. Rezultati tekmovanja: živila: 1. Milena Novak - Domžale, 2. Natalija Zgajner - Celje, 3. Peter Strm- Ale{ Bunder{ek iz Novega mesta je zmagal v prodaji bele tehnike. Ale{ je bil zelo kriti~en do svojega nastopa, sicer pa je praktikant v trgovini v Trebnjem, kjer prodaja belo tehniko. SV. ANTON / tekmovanje pihalnih orkestrov Zlato za ptujski orkester V nedeljo, 13. maja, je bilo pri Sv. Antonu pri Kopru državno prvenstvo pihalnih orkestrov IV. kakovostne skupine. Prireditev je organizirala Zveza pihalnih orkestrov Slovenije. Tokrat so se ga udeležili tudi mladi godbeniki ptujske glasbene šole po vodstvom Marjana Rusa. Dosegli so zlato plaketo in si tako pridobili mesto za tekmovanje v višji kakovostni skupini. Za svoj nastop so izbrali skladbe Vinka Štrucla Koncertna ko-ra~nica in mala suita, ki je bila obvezna skladba, ter Jamesa Lasta Happy music mit James Last. Po nastopu smo se pogovarjali z Marjanom Rusom in izvedeli, da je bil pihalni orkester glasbene šole Karola Pahorja ustanovljen v šolskem letu 1996/97. S tem so želeli, da se mladi glasbeniki u~ijo pravilne orkestralne igre in na tak na~in izražajo svoje glasbene potrebe in hotenja. Orkester je že nastopil na tekmovanju v Ormožu v zabavnem programu in v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. Na Primorskem jih je ocenjevala pet~lanska komisija v sestavi: dr. Wolfgang Supan iz Avstrije, Jože Hriberšek, Alojz Zupan in Tomaž Habe iz Slovenije in Mladen Tarbuk iz Hrvaške. Pri izvaja- nju so posebej dobro oceno dobili iz ritmike. Nastopilo je 55 ~lanov orkestra, pri ~emer so imeli pet sposojenih godbenikov, ostalo so bili u~enci šole oziroma bivši u~enci. Vaje imajo enkrat tedensko (ob sobotah), termine pa je zelo težko uskladiti. Z enotedenskimi vajami ni mogo~e delati po sekcijah (po posameznih instrumenti), zato poskušajo te vrzeli zapolniti pri rednih urah, za kar se zahvaljuje tudi kolegoma iz šole Majdi Kramberger in Rudiju Toplaku za pomo~. Pri delu dirigenta najbolj obremenjujejo obrobni, organizacijski posli, ki v~asih vzamejo ve~ ~asa kot same vaje orkestra. Franc Lačen ~nik - Slovenj Gradec; konfekcija: 1. Aljoša Posavec - Ptuj, 2. Metka Štok - Maribor, 3. Andreja Ali~ -Kranj; kozmetika: 1. Lidija Ku-selj - Brežice, Dragana Tokali~ -Koper, Jana Bohar - Murska Sobota; barve - laki: 1. Gregor Ošlo-vnik - Slovenj Gradec, 2. Andrej Plaznik - Novo mesto, 3. Danijel Leopold - Maribor; metrsko blago: Mar jetka Brada~ - Maribor, Mojca Kodri~ - Ptuj, Nuša Lilija - Celje; železnina - orodje: 1. Denis Horvat - Murska Sobota, Marko Krajnc - Ptuj, Andrej Vidmar - Ivan~na Gorica; bela tehnika: 1. Aleš Bunderšek - Novo mesto, 2. Marko Cvetko - Ljubljana, Aleksander Kraner - Ptuj; obutev: Branka Cuk - Ljubljana, Monika Puhan - Murska Sobota, Jana Kurež - Ptuj. V šolskem centru na Ptuju je ekonomska šola po številu dijakov najve~ja, saj jo obiskuje ve~ kot 1300 dijakov v petih programih: ekonomski in upravni tehniki, ekonomska gimnazija, podjetniško poslovanje in trgovci. Na šoli pou~uje 98 strokovnih delavcev, kar štirinajst jih je vklju~enih v eksterno ocenjevanje mature, kar je odsev kontinuiranega izobraževanja u~iteljev. Na šoli delujejo številne obšolske dejavnosti (kulturne, strokovne, mednarodni projekti). V sredo, 16. maja, so u~enci 1. razredov ekonomske gimnazije pripravili razstavo slikarskih del na temo krajina, ki je na ogled v razstaviš~u Mestne hiše. Franc Lačen PTUJ / ADAPTACIJA SEDANJE [OLE -NAJCENEJŠA VARIANTA Nii ne pomaga, ie si na petem mestu Problem šolskega prostora je v zvezi s prehodom na devet-letko tudi v osnovni šoli Olga Meglič na Ptuju. O tem smo se pogovarjali z ravnateljem šole Ervinom Hojkerjem, ki je obenem ptujski podžupan. Povedal je, da je na šoli 454 u~encev v dvajsetih oddelkih in štirih oddelkih podaljšanega bivanja. Vsebinsko so že pripravljeni na devetletko, saj so se njihovi u~itelji doslej udeležili vseh izobraževalnih modulov, ki so potrebni za prehod, že vrsto let tudi delajo po novih metodah, prostorsko pa niso pripravljeni. Najbolj jih skrbijo prostori bivšega dijaškega doma (risalnica in spodaj telovadnica), saj so vprašljivi iz stati~nega vidika (pogrezanje). Pri na~rtovanju nove šole so imeli ideje o drugih lokacijah (vojašnica, marof) , sedaj pa se jim zdi najprimernejša adaptacija šole na lokaciji, kjer so, saj je ta varianta ob~utno najcenejša. Po vrstnem redu investicij so na ministrstvu za šolstvo na visokem petem mestu, odlo~itev pa bo v kratkem moral sprejeti mestni svet ob~ine Ptuj. Fl GLEDALIŠČE PTUJ / na reki so se predstavile male scene Uspešna ptujska igralca V začetku maja je bil na Reki v sosednji Hrvaški mednarodni festival malih scen, katerega rdeča nit je bila sodobna evropska dramatika. Selektor Jasen Boko iz Splita je iz Slovenije za festival izbral predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega Ognjeni obraz Mariusa von Mayenberga, ki jo je režiral ptujski režiser Samo Strelec, direktor ptujskega gledališča. V predstavi sta kot gosta nastopala tudi ptujska igralca Iva Krajnc in Tadej Toš ter oba prejela nagradi za mlade igralce. Ob tej priliki je Samo Strelec povedal, da bi doživljal ustvarjalni mrk, ~e se ne bi ob birokratskem direktorskem delu ukvarjal tudi z režiranjem. Zdaj že ~etrto leto vodi na novo ustanovljeno ptujsko gledališ~e, ki vztrajno niza dobre rezultate in tako upravi~uje Samo Strelec, direktor ptujskega gledali{~a in režiser svoje kulturno poslanstvo v Ptuju. Ptujsko gledališ~e je eno redkih, ki ustvari kar 30 odstotkov lastnih prihodkov od vstopnin in odkupov predstav; evropski standardi so od 10 do 15 odstotkov. 48 odstotkov dobijo od mestne ob-~ine Ptuj, ostalo so si izborili od ministrstva za kulturo. V gledališ~u so veseli, da je mestni svet potrdil sistemizacijo delovnih mest v gledališ~u in s tem zaposlitev štirih igralcev, žal pa zaenkrat ni denarja, da bi jih tudi dejansko lahko zaposlili. Je pa to dobra osnova za bodo~e planiranje in razvoj teatra na Ptuju. Kljub temu da se sezona po~asi kon~uje, na~rtujejo zadnjo predstavo še v juliju, in sicer Nagon Franza Xaverja Kroetsa. Samo Strelec naslednje leto kon~uje svoj direktorski mandat in se še ni odlo~il, ali bo v tej vlogi nadaljeval ali ne, saj ga mika ustvarjalnejše režisersko delo. Franc Lačen VIDEM PRI PTUJU / revija haloskih pevskih zborov Pri nas v Halozah prelepih V sredo 16. maja, so na osnovni šoli Videm pri Ptuju običajni zaključni koncert šolskega pevskega zbora preoblikovali kar v revijo haloških šolskih zborov. Po nagovoru ravnateljice šole Marije Šmigoc, ki je pozdravila vse gostujo~e pevce in obiskovalce v telovadnici šole, so se najprej predstavili otroški pevski zbori: iz Zavr~a pod vodstvom Irene Sabler, ki je vodila tudi zbor iz Cir-kulan, Leskovca pod dolgoletnim vodstvom Ide Poto~nik in Zetal z zborovodjem Jakobom Fegušem. Sledili so trije mladinski pevski zbori: videmskega je vodila Sonja Winkler, podlehniškega Jakob Feguš, majšperškega pa Stanka Erjavec. Zavr~ani so se predstavili z lepim zvokom in ~isto intonacijo, žetalskemu zboru je nekoliko po-nagajal klavirski posnetek, zvo~-no in dinami~no so zapeli pevci iz Leskovca, mladi pevci iz Cirku-lan pa so se ob lepem zvoku spopadli tudi s troglasjem. Videmski mladinski zbor se je predstavil z lepim tonom in dikcijo (pred ~asom je zbor nastopil na medobmo~ni reviji mladinskih pevskih zborov na Ptuju). Prisr-~no je bilo slovo od pevk, ki so osem let prepevale v zboru, in njihovo slovo od zborovodkinje. Podlehniški zbor se je predstavil s Šivicevim Potrkanim plesom in dvema angleškima popularnejši- ma skladbama zabavne vsebine. Zbor iz Majšperka pa je zaklju~il nastope mladinskih zborov z dobrim muzikalnim nastopom. Za zaklju~ek smo spremljali še skupni nastop videmskega otroškega pevskega zbora s Sonjo Winkler in šolske folklorne skupine z mentorico Darijo Ostroš-ko. Zapeli in zaplesali (zaigrali) so splet Pomlad se men prav luš-tno zdi. S tem spletom so na državni reviji v Rogaški Slatini dobili zlato priznanje. Prireditev je lepo uspela, udeleženci se nadejajo, da bo postala tradicionalna, prizoriš~e pa se bo najverjetneje spreminjalo iz leta v leto. Fl MAJSPERK / 100 let solske stavbe Kolo napredka se vrti naprej Učenci 7. in 8. razreda osnovne šole Maj šperk so ob 100-letnici sedanje {olske zgradbe z mentoricama Barbaro Vedlin in Milenko Butolen v raziskovalni nalogi odkrivali preteklost in sledili spremembam v razvoju svojega hrama u~enosti. Ugotovili so, da 100 let ni starost, ampak ponos, svoja spoznanja pa so v ~etrtek, 10. maja, predstavili svojim staršem, učiteljem in gostom na prireditvi v telovadnici svoje šole. Majšperk ima bogato šolsko tradicijo, saj bodo čez dve leti proslavili že 200 let šolstva v tem kraju, letos pa mineva 100 let, odkar so zgradili sedanjo šolsko zgradbo, zato so učenci 7. in 8. razredov o tem pripravili raziskovalno nalogo. Pregledali so šolske kronike in arhive v Ptuju, na občini in v župnišču, obiskali starejše občane, prebirali stare časopise. Šolo so v Majšperku ustanovili leta 1803. Dolga leta je bila eno-razrednica, leta 1879 pa so ji dodali še drugi oddelek. Leta 1898 je zaradi povečanih potreb nastala štirirazrednica. Sedanjo šolsko zgradbo so svečano odprli 4. novembra 1901; v njenem pritličnem delu je imel stanovanje ravnatelj, tri sobe pa so bile namenjene učiteljem. Leta 1943 so otrokom pričeli vcepljati Nem- Od leta 1994 je ravnatelj šole Rajko Jurgec. Foto: M. Ozmec ščino, a ne za dolgo, kajti 10. maja 1945 so prišli v Majšperk partizani in šolo osvobodili. Po vojni je kraj zaživel s tovarno volnenih izdelkov in tovarno tanina. Otrok je bilo vse več in leta 1949/50 so povečali šolski okoliš, leta 1951 pa se je sedemletna šola preimenovala v nižjo gimnazijo. Leta 1965 so pričeli graditi prizidek, leto kasneje pa so adaptirali stari del šole, tako da je bila otvoritev prenovljene šole decembra 1966. V šolskem letu 1970/71 so pričeli uvajati proste sobote, leta 1974 so pričeli graditi telovadnico, saj je do tedaj pouk telovadbe potekal na hodnikih. Leta 1976 je postala ravnateljica šole v Majšperku Ivanka Galun, ki je šolo vodila 18 let, za njo je bil ravnatelj Jože Smole, nato nekaj časa Štefan Cvahte, od leta 1994 pa je ravnatelj Rajko Jurgec. Zanimivo je, da opažajo v sto letih nenehno nihanje števila otrok. Tako so imeli leta 1927 najmanj, le 161 otrok, največ pa jih PTUJ / s prireditve ob 17. prazniku vrtca Otroci navdu{ili S prireditvijo otrok pod naslovom Drava se spominja in s sve~anim zborom in sre~anjem delavcev so se 18. maja kon-~ale leto{nje prireditve ob 17. prazniku ptujskega vrtca. Ta je eden redkih v Sloveniji, ki ima svoj praznik. V slovenskem prostoru je prepoznaven po zelo kakovostnem delu, po organizaciji strokovnih srečanj, družabnosti in navezanosti na mesto, ki jo skozi svojo dejavnost nenehno dokazuje, ga je pohvalila tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Štefka Meršnik, ko je nagovorila svečani zbor delavcev v ptujskem Narodnem domu. Zaposlenim je ob tej priložnosti govorila ravnateljica vrtca Božena Bratuž. Na prireditvi v Šolskem centru je otroke in njihove starše nagovoril ptujski župan Miroslav Luci. Navezanost na mesto je vrtec pokazal tudi z letošnjim projektom Moje mesto, v okviru katerega je potekala strokovna in siceršnja izmenjava še z vrtcema Pirana in Škofje Loke. Piranski vrtec je za zdaj edini slovenski vrtec, ki je vključen v Unescovo mrežo šol. Ptujski vrtec naj bi mu po napovedih sledil, skupaj pa naj bi pripravila Unescov program v vrtcih za to, kot je dejala ravnateljica piranskega vrtca Tanja Tomic, da se ne ne bi izgubili v šolah. V piranskem vrtcu se tudi že veselijo obiska ptujskih otrok, ki jih bodo obiskali prvega junija. Na petkovem zboru in sreča- nju delavcev so se zaposleni v ptujskem vrtcu s posebnimi priznanji zahvalili za posebne zasluge pri uveljavljanju predšolske vzgoje Ksenji Stipetic, Janezu Veselicu, Sonji Žižek, Hildi Leben in Dušanu Kolaricu, dr. med., specialistu pediatru, predstojniku otroškega oddelka ptujske bolnišnice, ter vsem, ki so pomagali ustvarjati letošnji projekt: Jožici Zaranšek, Danici Petrovič, Tinki Kostanjevec in Darinki Ba-rin Turica. Štirinajst zaposlenih Štefka Meršnik, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, je sprejela spominsko darilo ptujskega vrtca - ravnateljica Božena Bratuž ji je izročila risbico otrok. Foto: Črtomir Goznik S prireditve "Drava se spominja", s katero so otroci navdušili pa je prejelo jubilejne nagrade za deset, dvajset in trideset let dela. Ob 17. prazniku ptujskega vrtca je zaposlenim in upokojenim delavcem za dosežke na področju predšolske vzgoje čestitala tudi predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefka Meršnik. Želja ptujskega župana Miroslava Lucija pa je, da se ptujski vrtec s svojim projektom Moje mesto vključi v promocijo turizma mest Evrope. Na svečanem zboru in srečanju delavcev ob letošnjem prazniku vrtca je za lepe trenutke poskrbel tudi ženski pevski zbor vrtca Ptuj, ki skupaj z malimi pevci vabi tudi na koncert 25. maja v Šolskem centru. MG ■ ' ï iB.- "^- Poslopje stare šole v Majšperku je letos staro 100 let je bilo v šolskem letu 1967/68, ko jih je bilo kar 523. Zadnja leta število učencev nenehno pada. Čeprav so šolsko zgradbo redno vzdrževali, večkrat dograjevali in obnavljali, je očitno, da so leta storila svoje in učenci si skupaj z učitelji močno želijo nove šole. In so skupaj s krajani prepričani, da si jo tudi zaslužijo. Nekaj svojih spominov na šolo je obudil nekdanji učenec, sedanji občinski svetnik Milan Jager, učencem pa sta k dobro opra- vljeni nalogi čestitala ravnatelj šole Rajko Jurgec, ki je dodal še čestitko za srebrno priznanje, ki so ga prejeli učenci na 9. regijskem srečanju mladih raziskovalcev, ter majšperški župan Franc Bezjak, ki je obljubil vso podporo občine in svetnikov pri skupnih prizadevanjih za čimprejšnjo gradnjo nove šole. Prizadevanja za gradnjo nove šole so se v Majšperku pričela že pred leti, a se je pred tremi leti kolo šolskega napredka žal usta- -, r. vilo. Naslednje leto so ga spet zagnali in sedaj pri svoji odločitvi trdno vztrajajo. Župan in svetniki pritiskajo na ministrstvo za šolstvo, saj je vse v njegovih rokah, sicer pa so iz občinskega proračuna v letošnjem letu že rezervirali 100 milijonov za pri-četek gradnje nove šole. Upajo, da jim bo tokrat vendarle uspelo, lepšega darila si leta 2003, ko bodo proslavili 200-letnico šolstva v Majšperku, res ne bi mogli želeti. M. Ozmec PERUTNINI O T I Č E K Piscancji zvitki z zelenjavo Sestavine za 4 osebe: Plščančji file Perutnine Ptuj 4 kom Rozine 50 g Surova gnjat 100 g Kapre 1 žlica Sol. . . šopek peteršilja Olivno olje 4 žlice Pelati 100 g Sveža rdeča paprika 1 kom Kisla smetana 200 g , poper, baziUka, lovorov list, rožmarin, timijan, za noževo konico sladkorja, 3ek petej..... Priprava: Rozine zavremo v vodi, gnjat zrežemo na kocke, peteršilj operemo, posušimo in sesekljamo. Rozine odcedimo ter jih zmešamo z gnjatjo, peteršiljem in kaprami (nadev). Piščančje fileje razpolovimo, potolčemo, nasolimo in popramo, obložimo jih z nadevom, zvijemo in spnemo z zobotrebcem. Olje razgrejemo in v njem zlato opečemo zvitke. Dodamo pelate, malo vode, smetano, lovorov list ter ostale začimbe in vse skupaj dušimo 20 minut. Papriko zrežemo na rezance ter jo zadnjih deset minut dušimo z zvitki, omaki še primešamo sladkor. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 wwvvr.pemtnina.si Stoletje dobrih okusov m Perutnina Ptuj PTUJ / viktorinov večer Na mavrici prijateljstva MLADI PEVCI IZ ŠMARTNEGA OB PAKI S SLOVENSKIMI IN ZAMBIJSKIMI PESMIMI V MINORIT-SKEM SAMOSTANU V PETEK, 25. MAJA, OB 19.30 [martno ob Paki pod zahodnim pobo~jem romarske gore Oljke v Savinjski dolini je slovenski javnosti poznano tudi po odli~nih gledali{~nikih in pevcih, {e posebej po mladinskem pevskem zboru na osnovni {oli pod vodstvom Anke Jazbec. Ime osnovne {ole bratov Letonja pa je dostikrat omenjeno tudi v zvezi z Upanjem za Afriko. To je namre~ projekt, ki že ve~ let te~e v sodelovanju s patrom Mihom Dreven{kom, slovenskim misijonarjem v Zambiji. Od leta 1997 so šmarški učenci botri zambijski siroti Davisu Shawi, ki je že pri sedmih letih ostal brez obeh staršev. Mali Šmarčani se enkrat v letu odpovejo kepici sladoleda in to zadošča za plačilo Davisove šolnine. Z njim si tudi dopisujejo; a ne le-to: že dvakrat jih je obiskal. Prvič je bilo to ob gostovanju Drevenškove skupine Ba Stella pred štirimi leti. Za drugo sre- pripeli zlato priznanje na državnem tekmovanju v Zagorju in bili povabljeni na letošnje mednarodno tekmovanje v Celju, kjer so pred dnevi dosegli odlično drugo mesto (srebrno odličje) kot najboljši slovenski zbor v svoji skupini. Upamo si trditi, da bo mladinski pevski zbor osnovne šole iz Šmartnega ob Paki pod vodstvom Anke Jazbec navdušil tudi Pater Miha Drevenšek in mali Davis na podelitvi listine o botrs-tvu v [martnem ob Paki čanje pred dvema letoma, ko je Davis prišel v Slovenijo s skupino Ba Angelo, pa so si učenci svojega ljubljenca tako zelo želeli, da so mu plačali letalsko vozovnico. V ta namen so organizirali dobrodelni koncert, na katerem sta pela Irena Vrčkov-nik in Adi Smolar. Zambijci so v Šmartnem preživeli ves dan in igrali ne le na bobne, ampak tudi nogomet, jahali konje in plesali polko. Domačine so naučili zambijske narodne. Nad pesmijo "Mrvapoleni" je bil prijetno presenečen tudi borec za pravice plemena Nuba Tomo Križ-nar, ko je konec marca obiskal Šmartno ... Vse o svojem prijateljevanju z vedno nasmejanimi Afričani bodo tudi ptujskemu občinstvu v sliki in besedi, predvsem pa s čudovitimi pesmimi prikazali mladi Šmarčani v petek, 25. maja, ob 19.30. uri v refekto-riju minoritskega samostana na Ptuju. V drugem delu svojega enournega programa bodo predstavili še pesmi s svoje zgoščenke s pomenljivim naslovom Na mavrici prijateljstva, ki je tik pred izidom. Naslovno pesem je na besedilo Tine Šteblovnik uglas-bila Irena Vrčkovnik in jo z mladinskim pevskim zborom šole tudi poje. Pesem je bila napisana za srečanje z Davisom. Mladi pevci pričakujejo, da bo na Ptuj prišla tudi gostja Irena Vrčkov-nik, če ji bo to njen naporni urnik dovolil. Pevci se bodo predstavili tudi z zahtevnejšim repertoarjem. S temi pesmimi so si lansko leto ptujsko občinstvo. Spoštovani, prisrčno vabljeni na Viktorinov večer, poln otroškega veselja in pesmi. br. Miha Majetic PTUJ / slavnostni koncert ob 30-letnici zbora sv. viktorina Radost petja, radost druženja Petje ima v na{em prostoru globoke korenine in dolgo tradicijo. Mnogim generacijam je že polep{alo vsakdan in pripomoglo k bolj{i volji. Zborovsko petje pa pomeni druga~no dimenzijo, saj je povezano z druženjem in skupnim delom. V zboru sv. Viktorina vse to počnemo že 30 let. Skupaj se trudimo na vajah, iščemo nove pevce in se skupaj veselimo uspehov našega druženja. Ti so vidni predvsem na gostovanjih v Italiji, Avstriji, Poljski in Hrvaški ter pri sodelovanju na občinskih revijah. Sodelovali smo tudi pri organizaciji srečanja treh najstarejših mest Slovenije. Vsako sezono pripravljamo božične ali zaključne koncerte. Zelo smo ponosni tudi na priznanje občine Ptuj - na podeljeno oljenko, ki smo jo prejeli za naše dosežke in delovanje na kulturnem področju. 30 let skupnega dela nas je naučilo mnogo pesmi življenja in umetnosti druženja. Veliko mladih smo pospremili skozi občutljivo obdobje spoznavanja in odraščanja, nekatero smo se tudi poročili med seboj in si ustvarili družine. Sedaj že pojemo skupaj z našimi otroki ... Tukaj se rojevamo, odraščamo in se poslavljamo. To je naš svet v malem in morda sploh ne vemo, kako nam je lepo. Zahvaljujemo se za vse, kar smo doživeli. Predvsem se zahvaljujemo za milost, da smo smeli in znali v harmonijah neštetih skladb odkrivati Njegovo veličino in vsemogočnost, majhnost in preprostost, predvsem pa ljubezen. Upam, da nas je prav ta ohranila v "življenju" in nam tudi v naprej smelo obeta preživetje. V prvem delu koncerta bomo pod vodstvom zborovodkinje Sonje Winkler a capella predstavili dela Gallusa, Palestrine, Men-delsohna in Maksimilijana Fe-guša. Z gosti sopranistko Dunjo Spruk, dirigentom prof. Maksimilijanom Fegušem, organistom Jožetom Vagnerjem in komornim orkestrom pa bomo izvedli mašo Josepha Haydna Missa bre-vis St. Joannis de Deo. Prisr~no vabljeni na slavnostni koncert zbora sv. Viktori-na Ptuj v soboto, 26. maja, ob 20. uri, v cerkev sv. Jurija na Ptuju. Svoje veselje do petja želimo deliti z vami! Dušan Vinkler, predsednik zbora Zbor sv. Viktorina na leto{nji obmo~ni reviji v Ptuju. Foto: Langerholc BUDINA Prvi koncert domačega zbora Mo{ki pevski zbor Jezero DU Budina Brstje je po dveh letih delovanja v krajevni dvorani v Budini priredil prvi koncert. V zboru poje 12 pevcev, vodi pa ga znani ptujski zborovodja Ladislav Pulko. Opevanje zbora pred nastopom. Foto: S. Brglez Zbor je v goste povabil pevsko skupino Spominčice, ki jih vodi Marija Stoeger. Vsak zbor je zapel deset pesmi. Po kon- certu je zbor pripravil za vse obiskovalce koncerta družabno srečanje. Sb, Fl ... PA BREZ ZAMERE Zvezda je rojena SLOVENIJA- SREDIŠČE SVETA Ha! Pa saj to ni res. Kakšen krompir. Kakšen zegn. Kakšna sreča. Včasih, pa je ta svet res malo čuden. Ali pa kar precej. In včasih te sreča zadene, čeprav ne narediš absolutno nič za to. Taka sreča je tokrat zadela našo malo državico. Ko sem najprej slišal za to, nisem mogel verjeti svojim ušesom. Ampak tudi CNN je objavil novico. Potem bo že nekaj na tem. Naša mala državica naj bi šestnajstega junija postala za kakšen dan središče sveta. Kaj središče sveta, postala bo središče, center vesolja, kot ga poznamo. To je tista priložnost, ki smo jo čakali. To je naših petnajst minut slave. Kdo pravi, da so majhni vedno obsojeni na pozabo in spregled? Šestnajstega junija bomo postali živi demanti tega reka. Šestnajstega junija se bo vsa pozornost obrnila na nas. Slovenija bo dobesedno na očeh vsega sveta. Vsega kozmosa, uh! Na naših tleh se bodo lomila kopja globalne oborožitve in določala se bo prihodnja hitrost vrtenja sveta. Naša državica bo pravzaprav postala prizorišče otvoritvene partije. Vložki bodo veliki, igralca slavna. Tako rekoč mega zvezdi. In nobeden od njiju ne bo hotel izgubiti partije, pa čeprav verjetno ne bo zadnja. Verjetno se bosta sicer razšla z remijem, ampak vsak bo v domačem klubu hotel partijo prikazati kot svojo zmago. Verjetno vam je sedaj že jasno, da te partije ne bosta odigrala morda Karpov in Kasparov, ampak dva mnogo pomembnejša igralca, ki šaha sicer ne obvladata tako kot prej omenjena, obvladata pa zato mnogo pomembnejšo igro, v kateri so vloge in stave veliko pomembnejše kot pri navadni partiji šaha. Gre seveda za to, da sta se ta mali Bush in ruski car Putin odločila, da se bosta šla malo turistov in si malce pogledala svet. Spotoma pa še pokramljala o orožju in miru. Okej, to se pač do- gaja, taki so običaji. Zanimivo, fascinantno pa je, da bosta svoje turistične ambicije uresničevala v Sloveniji. Torej pri nas. Tako rekoč pred vašim pragom. Pri vas doma. V vaši kuhinji. Heh, v vaši spalnici. Kaj bi še želeli več? Usoda sveta se bo odločala pri vas doma, praktično na vašem stranišču. Sicer pa nas pravzaprav bolj kot to, kateri izmed obeh bo zmagal, zanima to, kako bomo vso zadevo izkoristili mi. Se pravi, kaj bo od tega imela Slovenija. Vsa zadeva nas bo praktično katapul-tirala na naslovnice vseh časopisov. In to po vsem svetu. Treba je priznati, da bo pa to kar velika promocija za našo malo državico. Ne vem, ali ne večja kot naši fuz-balerji, basketaši, smučarji, hokejisti, rokometašice in tako dalje. Huh, in za to sploh nismo potrebovali igrati kakih kvalifikacij. Še v igro se nismo prijavili. Pa tudi na doping kontrolo nas niso poklicali. No, baje smo imeli edino konkurenco v Poljski, ampak tudi tukaj se nismo ravno preznojili in namantrali, da smo jih namahali. Pravzaprav se sploh nismo trudili, saj nismo imeli ravno velikega vpliva na izid tega dvoboja. Okej, zdaj bodo sicer vsi na zunanjem ministrstvu trdili, kako so prav oni zaslužni za ta novi slovenski čudež pri Kobaridu, ampak itak vsi vemo, da se jenkiji in Rusi niso ravno prevečpraska-li po bučah in se dali nagovarjati in prepričevati, da smo mi boljši poligon za svetovne rošade kot pa Poljaki. No, saj mogoče smo, ampak gotovo nas niso izbrali zaradi naše politične aktivnosti. Ta malemu Bushu se itak zdi, da mora nonstop dokazovati, da je boljši od Clintona, se pravi, da mora, če je Bubba šel v neko Slavonijo, tja poromati in se slikati z domorodci tudi sam, Putinu pa verjetno tudi godi, da se bo srečanje odvilo na evropskih, bratskih slovanskih tleh. Vidite, že to bi lahko interpretirali kot majhno zmago. Putin bo lahko svojim mužikom v Rusiji rekel, češ, poglejte, ta mali Bush mora priti v E'vropo, v Slovenijo, na tla naših bratov v slovanskem poreklu, že to je mala zmaga, ne? Ta mali Bush bo pa, po drugi strani, doma ateju lahko rekel: Glej, ata, Putina sem spravil na srečanje v najbližjo kandidatko za vstop v Nato, to je že zmaga, ne? In bosta oba zadovoljna. Kako bomo torej izkoristili to nenadno sonce pozornosti, ki bo zasijalo nad našimi griči in dolinami? Kajti tudi če se nas neposredno ne tika tema pogovorov, saj ni pričakovati, da se bosta nonstop pogovarjala o cvičku in mesu iz tunke, bi bil nedvomen zločin, če take ponujene priložnosti ne bi zagrabili z vsemi štirimi. Ta priložnost se nam je ponudila tako rekoč gratis. Oproščena davka. Zanjo ni bilo (menda) treba plačati ničesar. Kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bo tudi realizacija zastonj. Daleč od tega. Za naš že itak okleščeni in shirani proračun ta obisk zagotovo ne bo dobrodošla stvar. Zato je vsekakor potrebno po drugi strani nekaj s celotno zadevo tudi zaslužiti - pa ne mislim na prodajanje majic s podobama obeh gospodov in raznih štantov ter podobne krame, ampak predvsem na politični kapital. Pa tudi mogoče malo na to, da bi lahko bila to krasna priložnost, da ostali svet izve, da dejansko sploh bivamo, da obstajamo. Že to bi bilo dovolj. Lahko pa nam gospoda še tako by the way povesta, kaj si mislita o biomedicinski pomoči pri oploditvi samskih žensk. Se posebej zanimivo bi bilo slišati, kaj ima o tem povedati ta mali Bush. Ce pa smo že pri tem, pa se nikar ne veselite prehitro, saj je čisto možno, da pri nas srečanja ne bo, ker se gospoda ne razumeta. Tako kot je ta mali Bush enkrat našega premiera že krstil za premiera Slovaške, morda tudi sedaj misli, da bo srečanje na Slovaškem. Gregor Alic ORMOŽ / 10 let ormoške planinske poti Jubilej privabil množico planincev "apfmaiibin V soboto 12. maja, so planinci planinskega društva Maksa Meška iz Ormoža in vsi, ki po njej radi pohajajo, praznovali desetletnico ormoške planinske poti. Jubilej so obeležili s pohodom po "jubilejni" poti do domačije ljudske pisateljice Erne in njenega moža, po katerem nosi planinsko društvo ime, Maksa Meška iz Lahoncev. Ideja o ustanovitvi ormoške planinske poti se je porodila Cirilu Mešku, sinu Erne Meško, ob prebiranju njene knjige Rada bi vam povedala, ko je v njej tako lepo opisovala majhne prle-ške griče, ki v sebi skrivajo toliko lepega. Ob misli, da bi to lepoto lahko videli tudi drugi, je nastala pot, ki vodi iz Ormoža preko Huma, Koga, Jeruzalema, Lahoncev in Kostanja do Gomile. Prehodilo jo je že veliko ljudi, v tem letu pa je bila ponovno premarkirana. Po ormoški poti vodi tudi del evropske pešpoti. Pohodniki so se v soboto pred ormoškim gradom zbrali ob 9.00 uri, pot jih je vodila izpred ormoškega gradu preko Dobrave, kjer so se ob kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Dobrava, ustavili tudi ob kova-čnici. Nato so se podali v La-honce. Na domačiji Meškovih je planince in pohodnike pozdravil predsednik planinskega društva Marjan Kukovec, govoril pa je tudi gospodar domačije Ciril Meško, ki je bil vesel velikega obiska in dobrega odziva. Kulturni program so pripravili Jubilej ormoške planinske poti je privabil množico planincev. Foto: Ciril Ambrož Tfrbica iz PAPIRNICE vSIomškovi ulici 12 Pri meškovi domačiji v Lahoncih učenci osnovne šole Ivanjkovci, zaplesala je folklorna skupina, z Zdravljico pa so slovesnost pospremili pevci ivanjkovskega moškega pevskega zbora. Po-hodnikom, ki so bili v lepem vremenu in prijetnem ozračju dobro razpoloženi, so pri Meš-kovih ponudili "polenke", jed iz krušne peči z ocvirki, ki je vsem zelo teknila. Še toliko bolj, če so jo poplaknili z dobro kapljico. Mateja Hržič TOMAŽ / ŠPORTNA AKADEMIJA V OŠ v za zdravje V osnovni šoli Tomaž pri Ormožu se vedno kaj dogaja. V petek, 18. maja, so člani šolskega športnega društva pripravili športno akademijo in jo poimenovali Šport za zdravje. V goste so povabili znane športnike z ormoškega konca. Povabilu so se odzvali župan Vili Trofenik, ki je zelo dejaven v 1. slovenski moški rokometni ligi, Marjan Magdič, član kluba malega nogometa Tomaž Poetovio Mila od Svetega Tomaža, dr. Vesna Mele, uspešna strelka, tekač Ivan Golob ter strelca, ki sta v svoji športni dejavnosti zelo uspešna tudi na mednarodnem področju, Maja Frangež in Blaž Kukec. Povprašali so jih o njihovih uspehih, željah in ciljih. Podelili so tudi nazive častni član šolskega športnega društva. Prejeli so jih Vili Trofenik, Ani- ca Megla, nekdanja učiteljica telesne vzgoje, in Vlado Kovačič, bivši ravnatelj OŠ Tomaž pri Ormožu. Obiskovalcem na akademiji so predstavili ples, drobce atletike, igre z žogo, najnovejšo aerobno vadbo tae bo, športno strelstvo, gimnastiko, zaplesali pa so tudi plesalci. Ob koncu prireditve je ravnateljica šole Alenka Čurin Janežkovič podelila še pokale za športnico in športnika leta. Športnica leta je postala Maja Prejac, športnik pa Simon Majcen. Mateja Hržič IVANJKOVCI / KONCERT MLADIH PEVCEV Obleka naredi pevca V osnovni šoli Ivanjkovci radi prepevajo in imajo kar dva pevska zbora. Zelo radi bi se tudi primerno oblekli za pogoste nastope. Vendar pa se, kot vsepovsod, tudi pri njih zatika pri denarju. Prav zato so konec prejšnjega tedna v dvorani v Ivanjkovcih pripravili koncert, sredstva, zbrana z vstopnino, pa bodo porabili za nakup novih oblek. Najprej so se na oder postavili pevci otroškega pevskega zbora, ki jih vodi Leon Lah, ter se predstavili na pristen, prisrčen, otroški način in s tem navdušili do zadnjega kotička napolnjeno dvorano. Predstavili so s pesmicami Mu-zikantska, Enkrat je bil en škrat, Sladka dežela in Papagaj. Mladi pevci so v goste povabili tudi svoje vzornike - člane moškega pevskega zbora Ivanjkovci, ki so z veseljem zapeli tri pesmi iz svojega bogatega repertoarja; na oder jih je popeljal zborovodja Branko Fifnja. Koncert pa so sklenili malce večji pevci, ki se že lotevajo zahtevnejših pesmi. Prav tako jih vodi Leon Lah. Pevci mladinske- ga pevskega zbora osnovne šole Ivanjkovci so se predstavili s pesmimi Omnis mundus, Oj, Triglav moj dom, Ne čakaj na maj, Pustite nam ta svet in Ko se sme-ješ. Ob koncu so se mladi nadebudni pevci zahvalili vsem, ki so jim kakorkoli pomagali pri izvedbi koncerta, še posebej zborovodji obeh zborov Leonu Lahu, ki je v njih že v zgodnji mladosti zbudil ljubezen do lepega petja. Zahvala je šla tudi ravnateljici šole, ki je tudi sama pohvalila učence in njihovo voljo do petja. Zagotovo bodo v novih oblekah zapeli še z večjim žarom in iskricami sreče v očeh. Mateja Hržič mtatf/nfoiii, SREDIŠČE OB DRAVI / SEJA SVETA KS V ponedeljek 21. maja so se na 18. seji sešli člani sveta KS Središče. Razpravljali so tudi o ustanovitvi lastne občine. Medse so povabili predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev občine Središče ob Dravi Branka Pani-ča, ki je povedal, da je v izdelavi elaborat, ki ga potrebujejo, če želijo imeti svojo občino, saj so v njem zbrani vsi potrebni podatki. Vendarle bi morali pri agenciji, ki pripravlja elaborat, zahtevati nekakšno poroštvo, da bo elaborat dobro izdelan. Razpravljali so tudi o odvodnji v Obrežu ter o drugih sprotnih zadevah. ORMOŽ / PRVENSTVO RIBIČEV V torek, 15. maja, je pri ribniku v Savcih pri Svetem Tomažu potekalo regijsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za ekipnega in posameznega prvaka severovzhodnih društev upokojencev Slovenije za leto 2001. Organizirala ga je Zveza društev upokojencev Ormož. Udeležilo se ga je enajst ribiških družin s 55 udeleženci. Najbolje se je odrezal Edo Drak-sler iz Ribiškega društva Pesnica, drugi je bil Alfred Krmelj iz Ribiškega društva Skoke in tretji Franc Krušman iz Ribiškega društva Pobrežje. Ekipno je bila najboljša ekipa Ribiškega društva Pobrežje, drugi so bili ribiči Ribiškega društva Pesnica in tretji člani ekipe iz Ribiškega društva Tabor. Najboljše tri ekipe se bodo udeležile državnega prvenstva. JERUZALEM / SREČANJE DRUŽIN 15. maj je mednarodni dan družine. Tega se vsako leto spomnijo tudi člani ormoške občinske zveze prijateljev mladine in na Jeruzalemu organizirajo srečanje družin. Tudi letos je bilo tako. Na Jeruzalem je prispelo okoli 150 otrok in njihovih staršev, ki so se zabavali z najrazličnejšimi aktivnostmi. Med drugim so se igrali in dobili balone, ki so jih nekateri ponesli domov, drugi pa spustili v nebo. ORMOŽ / PREVERJANJE ZNANJA PRVE POMOČI V torek, 22. maja, je v prostorih doma društev Ormož potekalo občinsko preverjanje znanja iz prve pomoči za osnovnošolce. Hkrati so pripravili tudi zaključno prireditev natečaja Zdravi zobje — lep nasmeh. Najprej je potekalo preverjanje, nato pa so podelili priznanja in nagrade, podelitev pa je spremljal tudi kratek kulturni program. ORMOŽ / PO VINSKI CESTI V sredo, 23. maja, je projektni svet ormoške vinske turistične ceste VTC 14 pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili pravkar izšlo zloženko o tej cesti. Spregovorili so tudi o programu dela za letošnje leto. Nato so udeležence s konjsko vprego popeljali po vinski cesti in predstavili ponudbo in ponudnike. MIKLAVŽ / SEJA SVETA KS Danes se bodo na svoji 28. seji sveta sestali člani sveta Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. Govorili bodo o gramoziranju javnih poti, izvedbi prepustov in prevalov ter izkopu jarkov. Na dnevni red pa so vključili tudi dogovor o urejanju stopnišča ob župnijski cerkvi Miklavž, pripravo na 37. krajevni praznik, plan ureditve športnega parka Miklavž, Evropo-hod, razvitje prapora PGD Miklavž in prekrivanje mrliške vežice. Mateja Hržič PODLEHNIK / 20 let podjetja spc toplak Predstavitev novega peugeota 307 Letos mineva 20 let, kar je Franc Toplak po vrnitvi iz tujine odprl v Podlehniku avtomehani~no delavnico. Zadnjih 10 let je poobla{~eni serviser za vozila znamke Peugeot, od leta 1992 pa je ob delavnici {e sodoben prodajni salon za vozila te znamke. Danes imajo Toplakovi pravo družinsko podjetje: v njem delata tudi žena Zofija in sin Robert, ki se ukvarja s prodajo. Običajno je pri Toplakovih zelo živahno, saj jih obiskujejo številne stranke, ki is~ejo servisne storitve. Svoje stranke imajo po vsej Sloveniji, pa tudi iz sosednje Hrvatske. Posebej živahno pa je te dni, ko predstavljajo novega člana družine Peugeot. Gre za model 307, ki prinaša številne zanimive novosti. Na prvi pogled se nam zdi, da sodi peugeot 307 med manjše avtomobile, kar pa zanika njegovih 4,20 metra dolžine. Nekoliko krajši se nam zdi zato, ker je razmeroma visok. Višino strehe opazimo kot udobno prednost, ko sedimo v njegovi kabini. Tu nas navduši velika prostornost, ki daje občutek, da sedimo v enoprostorcu. Ta občutek nam dopolnjuje pogled skozi vetrob-ransko steklo, saj pokrova motorja ne vidimo. Vozilo je široko 1746 mm, medosna razdalja znaša 2608 mm. Sprednji kolotek meri 1505 mm zadnji pa je nekoliko širši - 1509 mm, kar daje avtomobilu izjemne vozne odlike. Posebnost je tudi na novo zasnovana zadnja prema, ki z delno gibljivim prečnim drogom izboljša lego na cesti. Novi peugeot 307 ima številne novosti, ki prispevajo k varnosti potnikov. Recimo pomoč pri zaviranju v sili. Ta sistem dopolnjuje protiblokirni sistem zaviranja. V primeru, ko voznik močno pritisne na zavorni pedal, mehanični sistem ojača in omogoči izrabo celotne potencialne zavorne moči vozila. Pri sunkovitem zaviranju se vključijo tudi vse štiri varnostne utripalke in ostanejo prižgane toliko časa, dokler voznik ponovno ne pos- peši vožnje. Novi 307 se ponaša tudi s servo volanom, ki olajša obvladovanje vozila. Za varnost skrbi šest zračnih blazin in aktivna naslonjala sedežev. Slednja v primeru trčenja od zadaj preprečujejo poškodbe vratu. Sistem se aktivira, ko se oseba ob trčenju nasloni na naslonjalo sedeža in se ta skupaj z vzglavnikom no, predvsem pri speljevanju na spolzkih površinah; CDS pa zagotavlja optimalno ravnotežje. V ta namen senzor, ki je nameščen na sredi vozila, primerja smer, v katero je obrnjen volan, s smerjo vozila. Če zazna opazno razliko, sistem zavre eno ali več koles in zmanjša obrate motorja, če je to potrebno, in tako vozilo ohrani v pravi smeri. Se veliko bi se dalo povedati o elementih varnosti, ki jih vsebuje peugeot 307, vendar bo najbolje, da se o tem prepričate sami, prijazno vas bodo o vsem poučili pri Toplakovih v Podlehniku. Poleg klimatske naprave, ki je pri Novi Peugeot 307 pred prodajnim salonom SPC Toplak v Podlehniku. Na kupce ~aka od 1. junija. pomakne naprej. Vzglavnik tako spremlja gibanje tilnika in prepreči njegovo poškodbo. Volan je nastavljiv po globini in višini, prav tako pa je udobno nastavljiv voznikov sedež. Peugeot 307 je opremljen s sistemom ESP (elektronski nadzor stabilnosti), kar je pri večini avtomobilov možno za občutno doplačilo. Sistem združuje štiri funkcije: sistem REF porazdeli zavorno silo na vsa štiri kolesa, glede na njihovo oprejemljivost cestišča in obremenitev vozila; ABS preprečuje nevarnost blokiranja koles; ASR preprečuje vrtenje koles v praz- nekaterih modelih serijska, pri drugih za doplačilo, ima vozilo atermično vetrobransko steklo, ki preprečuje pretirano segrevanje notranjosti avtomobila. Zanj je uporabljenih precej lahkih materialov, od aluminija do plastike, ki zmanjšujejo celotno težo vozila. Protivlomni sistem je izpopolnjen tako, da so na vratih vgrajene posebne ključavnice, ki onemogočajo poskuse vlamljanja z različnimi predmeti, saj ključavnica sprejme samo pravi ključ. Tudi volan je zavarovan s posebnim mehanizmom proti kraji. Kot dodatna oprema je na voljo PTUJ / trije umetniki za ptujsko bolnišnico Umetnost je tudi zdravilo V mini galerijo je spremenjen dnevni prostor na kirurgiji ptujske bolnišnice. Od 17. maja ga krasijo dela likovnih umetnikov Klavdija Tutte in Klementine Golija ter umetniškega fotografa Igorja Pustovrha. Skupaj so umetniki podarili 14 del, ki bodo poslej stalno krasila dnevni prostor kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, ki je bil pred ureditvijo po besedah slikarja Klavdija Tutta - ta je tudi avtor njegove ureditve - v zelo slabem stanju. Donacija ptujski bolnišnici je po besedah direktorja bolnišnice Lojzeta Arka, ki je tudi pred- sednik Rotary cluba Ptuj, plod sodelovanja med ptujskimi in kranjskimi rotarijanci, ki so to V ptujski bolni{nici odprli mini galerijo. Foto: MG priložnost izrabili še za eno koristno druženje. Klavdij Tutta je tudi avtor nove celostne podobe ptujske bolnišnice, s katero se ta postavlja že nekaj časa in je na ogled tudi na razstavi. Zadovoljen je bil ob odprtju mini galerije na ptujski kirurgiji tudi njen predstojnik Marko Bri-celj, ki je prepričan, da bo polepšano okolje pozitivno vplivalo tudi na bolnike, da bodo hitreje ozdraveli. Za opremo dnevnega prostora ptujske kirurgije je poskrbelo podjetje ISS servissystem, d.o.o., Maribor. Na odprtju razstave se je ptujski bolnišnici za dosedanje uspešno sodelovanje, ki ga po novem plemeniti tudi donacija, zahvalila pomočnica direktorja tega podjetja Lidija Breznik. Tudi z odprtjem mini galerije želijo po besedah direktorja Lojzeta Arka narediti bolnišnico pacientom prijazno. Razstavo Klavdija Tutte so odprli tudi v romanskem pala-ciju ptujskega gradu in v restavraciji Ribič. MG še varnostni sistem, ki onemogoča odpiranje vrat iz notranjosti vozila, če nekdo razbije šipo. Proizvajalec daje 12-letno garancijo na prerjavenje pločevine, 3-letno garancijo na barvo in enoletno neomejeno garancijo, ne glede na prevožene kilometre. Ob nakupu kateregakoli avtomobila znamke Peugeot dobite tudi tako imenovano asistent kartico, ki zagotavlja 24-urno pomoč pri morebitnih okvarah avtomobila, v primeru, da okvare ni mogoče odpraviti takoj, pa nadomestno vozilo. Vozilo poganjajo trije bencinski motorji, od 1,4- do 2,0-litrskega, ter dva dvolitrska dizelska motorja z 90 oziroma 110 KM. Najmanjša poraba bencinskih motorjev pri vožnji na odprti cesti znaša 5,5, pri dizelskih motorjih pa 4,5 litra goriva. Vožnja s peugeotom 307 je udobna. Čeprav daje občutek špor-tnosti, nežno premaguje cestne neravnine in prijetno "plava" celo po neasfaltirani cesti. V kabini je poskrbljeno za visoko stopnjo udobja, tudi s šestimi zvočniki in uravnavanjem radia kar z volana. Na displeju je zapisana tudi zunanja temperatura, prijetna je osvetlitev armaturne plošče, avtomobilski računalnik pa nas opozori tudi na čas, ko je potrebno opraviti servis. J. Bračič Še so stvari, Id nam vzamejo sapo. SPC TOPLAK s.p. Dežno Id,2286 Podlehnll<.tel.:02 788 40 50 Em Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio Tednik d.o.o. razpisuje delovno mesto (pripravnik) PROPAGANDISTA Delo zajema prodajo in planiranje medijskih prostorov. Od kandidatov pričakujemo: -VI. /VII. stopnjo izobrazbe, smer ekonomija / marketing, lahko tudi druga smer - komunikativnost - poznavanje računalniških programov Word, Excel, Outlook - vozniški izpit kategorije B - obvladanje slovenskega jezika - pasivno znanje nemškega in hrvaškega jezika Ponujamo perspektivno delo in možnost zaposlitve za nedoločen čas po preteku pripravništva. Kandidati pošljejo vloge na sedež družbe Radio Tednik d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, s pripisom "propagandist" v 8 dneh po objavi. Vsak nov naročnik Tednika do 7.6.2001 in njegov predlagatelj sodelujeta v žrebanju za privlačne nagrade. 1. nagrada: abonmajska vstopnica (za 12 kopanj) 2. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi 3. nagrada: kopanje s kosilom za eno osebo NAROČILNICA: Nepreklicno naročam časopis Tednik za obdobje 1 leta od datuma naročila. Naročnino bom poravnal v štirih trimesečnih obrokih. x EIMII3 staierska kronika NOV NAROČNIK: Priimek:_ Ime:_ Naslov:_ Pošta:_ Mesto:. DŠ:_ PREDLAGATELJ: Priimek:_ Ime:_ Naslov:_ Pošta:_ Mesto:_ DŠ:_ Podpis:. Datum naročila:. v žrebanju ne sodelujejo obstoječi noročnik! in vsi tisti, ki so prekiniii naročniško razmerje pred manj kot 90 dnevi. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Tedniku 14.7.2001. Prediagateij je lahko samo naročnik Tednika. Naročilnico pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, PTUJ 2250. PTUJ / pogovor o ustanovitvi lokalne turistične organizacije Članarina bo simbolHna! V Sloveniji je po najnovejših podatkih ustanovljenih že 32 lokalnih turisti~nih organizacij, ki delujejo kot zavodi, v mestni ob~ini Ptuj pa jo ustanavljajo že tri leta; tik pred sprejemom je drugi odlok o njeni ustanovitvi v obliki zavoda (po prvem odloku naj bi v LTO preoblikovali GIZ Poe-tovio vivat, ki ni izpolnil pri~akovanja ustanoviteljev). Udeleženci petkovega delovnega pogovora o ustanovitvi lokalne turistične organizacije v MO Ptuj so njeno ustanovitev podprli, čeprav se je podobno kot že na obravnavah ptujskega mestnega sveta govorilo največ o članarini, ki bodoče člane bolj skrbi kot vsebina delovanja organizacije. Po zagotovilih ptujskega župana Miroslava Lucija in podžupana Ervina Hojkerja, ki sta vodila pogovor, na katerem so v glavnem sodelovali predstavniki turističnega gospodarstva in svetniki, bo članarina minimalna. Do sprejema odloka o članarini pa je še daleč, najmanj leto dni, vmes bo prišlo tudi do spremembe zakona o pospeševanju turizma, zlasti v delu, ki govori o članarini, pa tudi uredbe, ki opredeljuje dejavnosti zavezank za plačilo članarine. Mestna občina želi tudi s članarino v novo organizacijo pritegniti čim več turističnih organizacij in drugih, ki delajo za turizem, da bi ta v bližnji prihodnosti le prinesel temu okolju večji prihodek. Sicer pa so nekateri problem članarine umetno napihovali, ker so držali fige v žepu, da bi temu območju znova spodletelo pri povezovanju turističnega gospodarstva. Nesporno dejstvo pa je, da tisti, ki niso pripravljeni nekaj prispevati, tudi koristi ne morejo pričakovati. Do ustanovitve lokalne turistične organizacije naj bi prišlo čim prej, ker zdajšnja stihija ne vodi nikamor. Boljša organiziranost pa vodi tudi do večje kvalitete v turistični ponudbi tega območja. Previdno pa mora biti to okolje tudi pri kadrovanju, zlasti še pri vodstvu nove lokalne turistične organizacije, ki mora imeti večji nadzor kot na primer prejšnje vodstvo GIZ-a Poetovio vivat. Da to območje nujno potrebuje organizacijo, ki bo delovala pove- zovalno na področju turizma, je pokazala tudi razprava. Ta je odprla že stare rane ptujskega turizma. Maja in junija je na Ptuju zlasti opazen problem parkiranja turisti~nih avtobusov: na parkiri-{~u pod gradom lahko parkirata dva oziroma trije, ~e ga seveda ne zasedejo osebna vozila. Direktorica Vedut Sonja Krajnc opozarja tudi na nevarno izstopanje otrok na cesto. V nobenem primeru si ne moremo privo{~iti kak{ne ne-sre~e, ker sicer bomo na dalj{i rok izgubili {e {olske izlete. Da je parkiranje avtobusov vedno ve~ji problem, že nekaj let opozarjajo v podjetju Ptujske vedute, saj se v najbolj turisti~nih mesecih vsakodnevno sre~ujejo s tem problemom. Ker se turisti odlo~ajo le za nekajurni obisk Ptuja, jim parki-riš~e na Zadružnem trgu ne ustreza, pa tudi starejšim ljudem ne. Župan Miroslav Luci je ob tej priložnosti napovedal novo študijo o prometu; ta naj bi predvsem nakazala rešitev za parkiranje zunaj mesta in za mestni promet. Direktor ptujskega Pokrajinskega muzeja Aleš Arih se ja zavzel za to, da bi morali do ustanovitve LTO nekako prebroditi vmesni ~as in se nemudoma lotiti reševanja najbolj nujnih zadev. Zbrane pa je tudi seznanil, da doslej ponudbe za ureditev grajske restavracije še niso dobili. Direktor ptujskih Term Andrej Klasinc je povedal, da je te dni postalo povsem jasno, da Kmetijski kombinat ne namerava ve~ neposredno vlagati v razvoj h~erinskih term. Iščejo strateškega partnerja, ki bi na osnovi vložka postal njihov večinski lastnik. Dota term ni majhna, "snubca" pa si želijo čimprej, saj so v primerjavi z drugimi termami, ki niso stare toliko kot oni, precej nazadovali. Brez naložb v notranje in zunanje bazene ter v povečanje števila postelj na okrog 550 prihodnosti ne bo. Na petkovem delovnem pogovoru o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije Ptuj naj bi vodstvo Območne obrtne zbornice Ptuj, ki za zdaj odklanja soustano-viteljstvo, podrobneje predstavilo razloge za to, pa tudi predloge za spremembo zakona o pospeševanju turizma, a se to ni zgodilo. Prišla je le predsednica sekcije gostincev Danica Dorotic Zem-Ijaric in povedala, da ožji člani podpirajo LTO, ne soglašajo pa s članarino. Poleg tega si želijo, da bi bili bolj vpeti v ta projekt in tudi v druga turistična dogajanja na Ptuju - vsaj tisti, ki imajo gostilne na Ptuju. Pričakujejo tudi, da jim bodo predstavniki občine na enem prihodnjih sestankov gostinske sekcije predstavili prednosti ustanovitve oziroma vključevanja v lokalno turistično organizacijo. Obrtniki si želijo imeti tudi večji vpliv v njene, upravnem odboru. Svetniki mestne občine Ptuj bodo o predlogu o ustanovitvi zavoda LTO Ptuj razpravljali na seji 28. maja. Članarina ni obvezna! Z aprilskim dopisom državnega ministrstva za gospodarstvo, ki pa ga v mestni občini poznajo le redki, pa so se razblinile še zadnje nejasnosti glede članarine za Lokalno turistično organizacijo. Odločitev o uvedbi članarine je namreč prepuščena občini (torej ni obvezna), ta pa na osnovi programa dela LTO daje soglasje k letnemu finančnemu načrtu, iz katerega so razvidne potrebe in viri sredstev. Občina je kot ustanoviteljica LTO dolžna zagotoviti sredstva za izvedbo sprejetega osnovnega programa LTO v okviru pospeševanja turizma. Mestna občina Ptuj bo za to po odloku o ustanovitvi namenila do 0,7 odstotka letnega proračuna. Po razlagi ministrstva uvedba članarina pomeni le pridobivanje dodatnih sredstev, ta pa se namenjajo za izvedbo razširjenega programa aktivnosti, o katerem bi moralo odločati članstvo. Sklep o uvedbi članarine sprej- me svet občine, mora pa biti argumentiran, izhajati mora iz strokovne presoje programa dela LTO in dejanskih potreb po njegovi širitvi. Občina možnost za uvedbo članarine pridobi šele na podlagi odločbe o podelitvi statusa turističnega območja. V nobenem primeru pa uvedba članarine ni cilj ustanavljanja LTO in pridobitve statusa turističnega območja, cilj je pospeševanje razvoja turizma na nekem območju, ki želi razviti kakovostno in raznoliko turistično ponudbo. Ker članarina ni omejevalni dejavnik za ustanovitev LTO, se je v mestni občini ne bi smeli bati. Po še veljavnem zakonu o pospeševanju turizma, ki pa bo napovedih doživel nekatere spremembe, bi bilo potencialnih zavezancev za plačilo članarine 428, od tega 165 družb in 263 samostojnih podjetnikov. Ce bi LTO ustanovili za celo območje bivše občine Ptuj, bi bilo teh zavezancev okrog tisoč, v blagajno LTO pa bi letno skupaj prispevali na podlagi izračunov 17,8 milijona tolarjev. Višina članarina je odvisna od tega, v kateri skupini je zavezanec in od višine prihodka. Izračun na primer za Terme Ptuj pove, da bi glede na dejavnost "dobile" 150 točk, višina prihodka bi jim prinesla 100 točk, kar je skupaj 250 točk. Ker je točka vredna 1000 tolarjev, bi Terme Ptuj plačevale letno 250 tisoč tolarjev članarine. Gostilne bi lahko zbrale do 160 točk. Občina pa ima tudi možnost, da lahko članarino predpiše na bistveno manjšem številu točk, kot je to določeno v 14. in 15. členu zakona. Uvedba članarine bi tudi za občino ustanoviteljico LTO prinesla dodatne obveznosti. Morala bi izdati več sto odločb, še prej pa za zavezance pridobiti potrebne podatke za izračun članarine; občina jih namreč nima, zato si jih bo morala pridobiti, kar tudi ne bo lahko. Za izdajo odločb bi tako potrebovala še najmanj enega delavca. MG Orfejikova parada v okviru praznovanje 3. praznika obiine Destrnik v nedeljo ob 15.30 uri Nastopili bodo: duo "Rocco" - ansambel "Tornado" - ansambel "Pomlad" - ansambel "7. raj" - Franc Žerdoner s prijatelji - ansambel "Slovenski zvoki" - Marjan Zgonc - Prijatelji iz Ptuja - ansambel Krona iz Ptuja - ljudske pevke z Destrnika - pihalna godba PGD Destrnik - Karmen Kodrič Po končani prireditvi Orfejček bo veselica, ki jo prireja PGD Destrnik, na njej pa igra ansambel Prijatelji iz Ptuja. Vljudno vabljeni! Sponzorji Orfejikove parade Destrnik, 27. maja ob 15.30 NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA Hardek 34g 2270 ORMOŽ POSLOVNA SKUPINA Tel.:02/741 13 80 Fax:02/741 13 81 GSM:041/755-853 Slovenija OKNA VRATA SENČILA ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA POLICE 10 RAZLOGOV, da se odločite ZA NAŠE PODJETJEI 1. KVALITETA DO NAJMANJŠEGA DETAJLA - v letu 2000 smo prejeli znak kakovosti v graditeljstvu za PVC okna od gradbenega inštituta ZRIWK. 2. STROKOVNO SVETOVANJE in MERITVE 3. KVALITETNA MONTAŽA IN SERVIS - smo tudi prvi in edini dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu za montažo v letu 2001 izdanega od gradbenega inštituta ZRMK. 4. ABSOLUTNA VREMENSKA OBSTOJNOST 5. ENERGIJSKO VARČNO OKNO -z nakupom našega okna ste opravičeni do državne subvencije. 6. OPTIMALNA ZVOČNA IZOLACIJA 7. ENOSTAVNA NEGA IN VZDRŽEVANJE 8. OPTIČNO MEHKE POTEZE 9. EKOLOŠKO PRIZNANI MATERIALI 10.MOŽNOST IZBIRE MED TREMI TIPI PROFILOV ACCORD med tipi MD85, MD 70 in AD70 je razlika v ceni do 15% DANA BESEDA OBVEZUJE d.o.o. Naj bo hladno ali vroče v stanovanju, kaj komur se zahoče. Za varen, topel in hladen dom TAMES pravi je naslov! ELEKTRO - VODOVOD - TOPLOVOD - PLIN - KLIMA PRODAJAMO - MONTIRAMO - SERVISIRAMO - GARANTIRAMO - IN UGODNO KREDITIRAMO - Tames d.o.o. Ptuj, Ormoška 14, tel.: 02/778-10-11, fax: 775-28-61 DESTRNIK / tretji občinski praznik Destrnik na informacijski avtocesti Leto je naokoli in na Destrniku v teh majskih dneh znova praznujejo svoj občinski praznik. Največ prireditev se bo zvrstilo ta konec tedna z orsrednjo v soboto ob 19.30 uri v športni dvorani Destrnik z otvoritvijo kabelskega sistema na območju občine in podelitvijo občinskih priznanj. "Še pred leti smo bili na robu demografsko ogroženih območij, danes pa lahko trdimo, da smo se s tega roba dvignili, celo več, pri informacijski infrastrukturi smo prehiteli nekatera urbana naselja," nam je pred praznikom občine povedal destrniški župan in poslanec državnega zbora Republike Slovenije Franc Pukšič. V letih samostojne občine so na Destrniku postorili veliko, morda celo ve~, kot so sami pri-~akovali. V soboto bodo uporabi predali novo kabelsko omrežje, ki po besedah Franca Pukšiča v destrniške kraje ne prinaša le televizijskih programov, temveč za občino pomeni pravo informacijsko avtocesto, ki so jo gradili skupaj s Telekomom. Še pred leti so bili s takratnim PTT v sporu pri gradnji telefonskega omrežja, sedaj pa so uspeli v vsa gospodinjstva v občini pripeljati kabelsko televizijo in telefonsko omrežje z drogov prestaviti v zemljo. Pravi rezultati projekta, ki so ga uresničevali ves čas svoje samostojnosti, naj bi bili vidni šele v prihodnjih letih. Kot rezultat dobro opravljenega dela je letos prišla prva nagrada za varčevanje z energijo destrniški osnovni šoli, ki jo je podelilo ministrstvo za okolje in prostor oziroma agencija za učinkovito rabo energije, hkrati pa šolski objekt uvrstila med najvarčnej-še v državi. ""Res je, da je nagrado prejelo podjetje Menerga, ki je projekt projektiralo in nadziralo, vendar smo se v tej nagradi videli vsi, od vseh projektantov, izvajalcev in seveda investitor kot ključni, saj se je na občini odločalo, ali se bo takšen projekt realiziral ali ne. Inženirski pristop se je izkazal kot pravilen, zato smo na to nagrado zelo ponosni," dodaja župan Franc Pukšič. Na Destrniku so v minulem letu veliko postorili tudi na vodovodnem omrežju, saj so dela elektroinstalacije ZELENIK Jože Zelenik s.p. Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel./Fax: 02/753-14-11 GSM: 041/731-214, Email: joze.zelenik@amis.net éSImufo Otmar Arnuš s.p. ELEKTROINSTALATERSTVO Občinski svetnik čestita posiovnim partnerjem ter občanom za občinski praznik Destrnik 38a, tel.: 02/753-29-81, GSM: 041 640-462 i ^ £XPK£S KEMIČNA I CISTILNICA ^ ^ tN PRALNICA ^ Vsem občankam in občanom ter našim strankam čestitamo ob prazniku občine Destrnik Marko Antolič s.p. Janežovski Vrh 14c, tel.: 02 753-45-41 Potrčeva c.l, Ptuj, tel.: 02 778-88-21 E-mail: marko.antolic@amis.net TRGOVINA IN OKREPČEVALNICA pri MIGI OBČANKAM m OBČANOM TER NAŠIM CENJENIM STRANKAM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE DESTRNIK Silvo Kokol s.p., Janežovci 12/b, tel.: 0S/752-01-S3 Župan občine Destrnik in poslanec državnega zbora RS Franc Puksi~ ne skriva svojih smelih na~rtov na podro~ju turizma pri koncu, tako da imajo sedaj vsa gospodinjstva v občini možnost priključka na vodovodno omrežje, dokončali pa so tudi gradnjo kanalizacije. Slednjo bo to nedeljo slovesno odprl državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar. Destrničani so bili uspešni tudi na področju cestne infras-trukure, več pa je bilo tudi manjših projektov. Franc Pukšič dodaja, da so k uresničitvi zastavljenih ciljev veliko pripomogli vaški odbori in občinski svet ter občinska uprava. Seveda se ob vsem tem poraja vprašanje, kje iskati skrivnosti uspehov te mlade slovenjegoriške občine. Nedvomno je veliko k razvoju pripomogel sam župan, sicer tudi poslanec državnega zbora Franc Pukšič, menijo mnogi, a sam odgovarja: "V naši občini se ukvarjamo z vsebino in ne politikantstvom. Veste, ko se ukvarjaš sam s seboj, potem gospodarstvo in drugo stagnira. Ce pa so zade- ve razčiščene in so razprave obrnjene v smer boljšega razvoja, potem je to konstruktivno. Potrebno je združiti ves potencial v občini, tako da občani in občanke vidijo, sodelujejo in potem stvari enostavno tečejo." RAZVOJ NA TURIZMU IN SVEŽEM KAPITALU Občinski praznik je priložnost, ko si po občinah postavijo nove načrte. Teh pa v Destr-niku ne manjka. Prepričani so, da so osnovne infranstrukturne pogoje že izpolnili in sedaj zrejo naprej ter že razmišljajo o tem, kako dvigniti standard ljudi v teh krajih. "Brez tujega kapitala, brez svežih naložb ne bo šlo," meni Franc Pukšič in nadalje razkriva vizijo razvoja občine. Občina se že sedaj vključuje v projekte CR-POV (celostni razvoj podeželja) in premore več turističnih objektov, ob tem pa vasi tamkajšnje občine sodijo tudi pod vinsko turistično cesto 13, kjer prav v teh časih kujejo nove načrte za naprej. Ob vsem tem so Des-trničani ponosni tudi na svojo čisto in zdravo, ponekod celo neokrnjeno naravo, ki bi jo želeli predstaviti tudi drugim, zato ne preseneča dejstvo, da so njihovi pogledi zazrti v razvoj turizma. V občini so prepričani, da potrebujejo predvsem projekt s svežim kapitalom, v mislih pa imajo reprezentančni objekt, ki bi na destrniški konec pritegnil več obiskovalcev. Z njim naj bi se postopoma v teh krajih razvijala še ostala turistična ponudba. Na Destrniku verjamejo, da jim bo v prihodnjih dveh do treh letih uspelo pridobiti investitorja za tovrstni objekt. Prostora za gradnjo je po županovih bese-dav v občini še dovolj, trenutno pa se že pripravlja idejna zasnova, ker pa gre za dolgoročnejši projekt, bodo prvi rezultati vidni šele čez nekaj let. Ob tem nameravajo vzporedno razvijati tudi drugo turistično ponudbo. Med možnostmi, s katerimi se doslej v teh krajih niso ukvarjali, je tudi lega na geotermalnem območju z vodo do 60 stopinj Celzija v globini tisoč metrov. V občini, kot je Destrnik, pa se jim, kar se razvoja turizma tiče, seveda ni bati, saj tod deluje tudi prizadevno turistično društvo, ki prav letos praznuje 20-letnico obstoja. Župan Franc Pukšič je prepričan, da idejo o razvoju turizma podpirajo tudi občani in občanke, ki si prizadevajo pridelati in prodajati zdravo kmečko hrano in bi želeli delati v domačem kraju. Smeli razvoji na področju turizma pa odpirajo že nove teme, o katerih bomo v prihodnje v Tedniku nedvomno še veliko pisali. Prav tako kot o medobčinskih projektih, s katerimi občina De-strnik že skuša temu območju zagotoviti še več državnih sredstev. Še bi lahko naštevali načrte občine Destrnik v prihodnjih letih, o njih bo beseda tudi v pozdravnem nagovoru občanom in občankam, nam je ob koncu pogovora zaupal župan Franc Puk-šič, ki je s svojim poslanskim in županskim delom razdvojen med svoj Destrnik in prestolnico. Anemari Kekec LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE wamS Vsem občankam in občanom občine Destrnik čestitamo ob OBČiNSKEiVI PRAZNIKU in žeiimo lepo praznovanje. Občinski odbor LDS PTUJ / odcepitvene težnje v mestni četrti panorama Do'voli jim je ignorantske politike mestne obiine Prejšnji četrtek zvečer naj bi se sestal svet mestne četrti Panorama. Na dnevnem redu so imeli pregled zapisnika 17. seje sveta mestne četrti, na kateri so se zavzeli za anketo med občani o gradnji plinskega omrežja v Orešju, sočasno ob tej gradnji naj bi potekala tudi rekonstrukcija ceste Vičava - Orešje, pregled realizacije plana in finan-čneg načrta za lansko leto ter program dela s finančnim načrtom za letos in imenovanje člana v varnostni sosvet mestne občine Ptuj. Zaradi nesklepčnosti načrtovane seje niso izpeljali. Trije člani sveta pa so se ob predstavnikih mestne občine (Herbertu Glaviču in Milanu Pavlici z oddelka za gospodarsko infrastrukturo, Heleni Naudau-er, pravnici z oddelka za splošne zadeve, ter Jožetu Maučecu iz služb mestnih četrti) ob tej priložnosti lahko seznanili z odce-pitvemi težnjami v tej četrti. Na svet mestne četrti Panorama je namreč skupina občanov naslovila pobudo za ustanovitev nove občine v mejah mestne četrti Panorama. V imenu iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine je razloge za nezadovoljstvo in ustanovitev nove občine predstavil Janez Lah. Povedal je, da govori v imenu 15-članskega iniciativnega odbora, ki bo svojo pobudo predstavil tudi svetnikom primestne četrti Grajena, da bi novo občino ustanovili skupaj. Clani iniciativnega odbora so prepričani, da je mestna občina s svojo politiko zanemarila ta del občine, ki je tudi infrastrukturno najmanj razvit v primerjavi z drugimi četrtmi v mestni občini Ptuj. V odboru so tudi naredili izračun, ki je pokazal, da v to mestno četrt pride štirikrat manj sredstev kot v druge. Posledica tega pa je, da nimajo pločnikov, jav- ne razsvetljave, kanalizacije, torej osnovnega infrastrukturnega standarda. Precej kritike je Janez Lah izrekel na račun svetnikov četrti, ko je dejal: "Sramota je, da ne vidite, kje ste nas pustili." Kritičen je bil tudi do dela obeh svetnikov v mestnem svetu s tega območja Lidije Majnik in Milana Križeta, ki pa si - resnici na ljubo - v mestnem svetu zelo prizadevata, da bi se rešili osnovni infrastukturni problemi tega območja. Ti bi po La-hovem prepričanju že urejeni, če bi imeli svojo občino. Da je tako, so zgovorni dokazi v vseh bivših krajevnih skupnostih, ki so postale občine. Iniciativni odbor bo odgovornim v mestni občini poleg že zastavljenih vprašanj iz pobude pripisal nove, na katere želijo jasne in nedvoumne odgovore, na osnovi katerih se bodo lažje odločali v nadaljnjih aktivnostih za ustanovitev nove občine. V mestni občini se po Lahovem tudi napačno lotevajo razvojnih vprašanj, poleg tega sredstva ""na- črtno" plasirajo tja, kamor ne sodijo, kot na primer v industrijsko cono, v Podjetje za stanovanjske storitve ... Letos naj bi v okviru proračunskih sredstev za potrebe mestne četrti Panorama namenili več deset milijonov tolarjev: za javno razsvetljavo v Škrabarjevi ulici 770 tisoč tolarjev, za sekundarno in meteorno kanalizacijo na Srnčevem bregu v okviru prve etape 12 milijonov tolarjev, v okviru druge 38 milijonov, za pločnik v Orešju 7 milijonov, štiri za modernizacijo cest na tem območju, deset milijonov pa je stala obnova mostu čez Grajeno, vključno z odcepom. Projektna dokumentacija za ureditev pločnika ob regionalni cesti Ptuj - Grajena -Maribor (Maistrova ulica) je že izdelana, poteka postopek revizije, čaka se odgovor od države oziroma njena odločitev o višini sofinancerskega deleža, sporazum o tem pa je že pripravljen. MG PTUJ / ustanovljen podmladek stranke sls + skd Nova generacija Od 21. aprila je Ptuj bogatejši se za eno politično stranko mladih. Poleg že znanih podmladkov je začel delovati tudi podmladek strank SLS+SKD pod imenom Nova generacija. Ustanovni občni zbor je bil v Koruzjaku. Ustanovitelj ptujskega odbora dr. Robert Ceh je v zaželel ptujskemu odboru, da bi želje in poti, ki so si jih zadali, uspele in da bi bilo delovanje Nove generacije prepoznavno v okolju ter da bi njeni najmlajši člani v končni fazi dozoreli v politične osebnosti, ki bodo nadaljevale politično delo, dokler bodo želeli. V upravni odbor so bili izvoljeni Kristijan Masten, Boris Pirš, Damjan Mlinaric, Peter Mrden in Mitja Faric; tajnik je Damjan Mlinaric, podpredsednik Mitja Faric, predsednik pa Peter Mrden. Ob tem je povedal: "Nova generacija SLS + SKD je politična organizacija mladih, katerih temeljna usmeritev je človek s pravico do osebne svobode, nedotakljivosti in dostojanstva ter neprecenljivost človekovega življenja. Pri svojem delovanju bom izhajal iz temeljnih zgodovinskih vrednot SLS in SKD, ki temeljijo na krščanstvu in etičnih vrednotah slovenskega naroda. Delovali bomo z namenom razvijati kulturo, družbeno, javno in politično življenje mladih. Sodelovali bomo tudi pri oblikovanju politične volje na vseh področjih javnega življenja, dajali bomo politične pobude in zavzemali politična stališča pri pomembnih javnih vprašanjih. Potegovali se bomo za pravice in potrebe mladih. Prepričani smo, da država mora omogočiti, da se civilna družba nenehno krepi. Mladi, ki se želimo udejstvo- ten osebni razvoj. Demokracija omogoča svobodno dialog vseh družbenih skupin, kar je ključnega pomena za zdrav razvoj družbe. Naša glavna načrta za prihodnost sta pridobiti čim več mladih somišljenikov, kajti več glav več ve, potrudili pa se bomo tudi, da še v tem letu organiziramo prireditev, ki bo zabavala mlade." Zbrane je nagovorila tudi gostja Nataša Kavaš, predsednica Peter Mrđen, predsednik, (desno) in Mitja Faric , podpredsednik podmladka stranke SLS + SKD vati na družbenih področjih, moramo imeti možnost, da se svobodno izražamo, da dajemo prosto pot svojim izvirnim idejam in uporabimo svoje pravice. Naše mnenje je, da je demokracija edini politični sistem, ki posamezniku omogoča celo- Nove generacije v Sloveniji. Kljub temu da je Nova generacija podmladek stranke SLS + SKD je bilo na občnem ptujskem zboru v Koruzjaku prisotni zelo malo mladih, a vseeno ostajajo zelo optimistični. Ozren Blanuša SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Center sveta Nekaj junijskih ur bo Slovenija glavno mesto sveta. Konec tedna je svet ob{la senzacionalna novica, da sta ameri{ki predsednik Bush in sovjetski voditelj Putin Ljubljano izbrala za mesto svojega prvega sre~anja. Ne glede na velike spremembe na svetovnem politi~nem zemljevidu in ne glede na novo kvaliteto mednarodnih odnosov so (razmeroma redka) sre~anja med voditeljema držav, ki sta dolga leta simbolizirali nevarno delitev sveta na dva antagonizirana pola, {e vedno prvorazreden dogodek, ki privla~i zanimanje vsega sveta. S tega vidika seveda ni nikakr{no pretiravanje trditev, da bo Slovenija v sredi{~u svetovne pozornosti in da bo postala sestavni del zgodovine dveh držav z izjemnim vplivom na svetovna dogajanja. Karkoli se bo zgodilo na junijskem sre~anju med Bushem in Putinom, bo ne-lo~ljivo povezano s Slovenijo. Hladna vojna, ki je po drugi svetovni vojni zajela Evropo in svet, ideolo{ka in voja{ka napetost med sovjetskim in zahodnim blokom je prva povojna leta povsem izklju~evala možnost sre~anj na najvi{ji ravni. Zadnja zahodna sre~anja s Stalinom so potekala med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu. Potem pa sta se po Stalinovi smrti ameri{ki voditelj Eisenhower in sovjetski partijski voditelj Hru{-~ov sestala leta 1959 v Camp Davidu v ZDA. To je bil po dolgih letih obojestranske hoje po robu vojne vsaj previden žarek upanja, da svet vendarle ne bo zgr-mel v novo medsebojno morijo. Sre~ala sta se državnika dveh najmo~nej{ih svetovnih velesil in znamenita veterana druge svetovne vojne. Nikita Hru{~ov je obisk v Združenih državah Amerike izkoristil za propagandno vojno proti zahodu, Združenim državam Amerike je med drugim napovedal mirnodobno tekmovanje in trdil, da jih bo v njem Sovjetska zveza gospodarsko dohitela in prehitela. V generalni skup{~ini Združenih narodov je sezul ~evelj in z njim udarjal po govorni{kem pultu, da bi {e dodatno podkrepil svoje besede. To so nasprotniki Hru{~ova nekaj let pozneje zlorabili kot dodatni dokaz "neresnega vladanja" ob njegovi nenadni zamenjavi z Brežnjevom ... Hru{~ov se je junija 1961 na Dunaju sestal z novim ame-ri{kim predsednikom Johnom Kennedyjem. Čeprav si je ves svet obetal novo laj{anje svetovne napetosti, pa je bilo ravno Kennedyjevo obdobje eno izmed najbolj dramati~nih v sovjetsko-ameri{kih odnosih. V ta ~as sodi sovjetska sestrelitev ameri{kega vohunskega letala U-2 globoko nad sovjetskim ozemljem, ki je hipoma zamrznila že tako hladne sovjetsko-ameri{ke odnose in za nekaj ~asa odložila tudi ravno za tisti ~as napovedano vrhunsko sre~anje med Hru{~ovom in Kennedyjem. Vrhunskemu ameri{ko-sovjetskem dunajskem sre~anju je že ~ez tri mesece sledila ruska postvi-tev berlinskega zidu, ki je postal {e dodatna "materialna" potrditev hudih delitev med Vzhodom in Zahodom. Že ~ez eno leto - leta 1962 - pa je bil svet sploh na robu ene najhuj{ih in najne-varnej{ih kriz po drugi svetovni vojni, ko je resno grozil voja{ki spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ameri~ani so na Kubi, torej v svoji neposredni bližini, odkrili tajno gradnjo sovjetskih raketnih opori{~ in Kennedy je od Hru{~ova ultimativno zahteval, da Sovjeti s svojimi napravami zapustijo Kubo.. SLOVENSKE ZASLUGE Naslednja ameri{ko-sovjetska sre~anja so potekala že v znamenju izrazitej{ega popu{~anja mednarodne napetosti, ~eprav o kak{nih idili~nih odnosih med velesilama {e vedno ni bilo mo-go~e govoriti. Vendar pa se je med obema že globoko utrdilo prepri~anje, da sta svojim doktrinam o ravnovesju mo~i kot pogoju za ohranitev miru vendarle ~edalje bolj zaznavali, da sta tudi v tak{nih razmerah obsojeni na vsaj minimalno sodelovanje, ~e ho~eta prepre~iti svetovno katastrofo. Brežnjev, ki je v Moskvi zamenjal Hru{~ova, je nadaljeval prakso sre~anj z ameri{kimi voditelji. Leta 1986 pa sta se prvi~ se{la tudi sovjetski reformatorski predsednik Mihail Gorba~ov in ameri-{ki predsednik Ronald Reagan. Lahko bi rekli, da so se zadnje velike politi~ne spremembe v Evropi pred dobrim desetletjem odvijale v sozvo~ju med ZDA in Sovjetsko zvezo Mihaila Gorba-~ova. Čeprav je bila tedaj Sovjetska zveza že propadajo~a in na vseh straneh ranljiva velesi- PTUJ / bibliobus prihaja Bodo župani približali knjigo obianom Ptujska knjižnica v sodelovanju z ministrstvom za kulturo želi tudi s projektom bibliobusa približati knjigo najširšemu krogu bralcev. Bibliobus je posebna knjižnica, ki potuje, kompletna knjižnica na kolesih, ki ima najmanj 2500 enot knjižničnega gradiva in je računalniško opremljena. Ker pride tako rekoč na dom, je še posebej dobrodošel za območja, ki imajo otežen dostop do večjih mest. Prav tako je dobrodošel za bolnišnice, vrtce, domove upokojencev, pa tudi za šole, čeprav so nekateri še vedno mnenja, da če imajo šolsko knjižnico, je za njihovo okolje dovolj. Šolska knjižnica ni v nobenem primeru ekvivalent javni knjižnici. Območje nekdanje ptujske občine naj bi bibliobus dobilo med zadnjimi v Sloveniji; v ta namen država ponuja 23 milijonov tolarjev, še enkrat toliko pa naj bi do prihodnjega leta zagotovile tudi občine na Ptujskem. O potujoči knjižnici oziroma županskemu interesu zanjo naj bi se prejšnji četrtek v ptujski knjižnici pogovarjali župani petnajstih občin na Ptujskem. Žal se je poskus izjalovil, ker sta na pogovor, ki ga je sklicala ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Tjaša Mrgole Jukic, prišla le župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in podžu-panja občine Majšperk Darinka Fakin. Ker pa država s ponudbo ne bo dolgo čakala, bo potrebno interes občin izkazati čimprej, zato so se dogovorili, da bodo županom poslali poseben dopis z željo, da naj se čimprej opredelijo do tega projekta. Do- govoriti se bo potrebno tudi za kriterije sofinanciranja posameznih občin - bodo to kriteriji iz delitvene bilance, število prebivalcev ali pa predvideno število postajališč za bibliobus. V večini občin, kjer bibliobuse že imajo, so se odločili za sofinanciranje po številu prebivalcev. Na denar za bibliobus, če se zanj ne bodo odločili v občinah na Ptujskem, željno čakajo tudi v drugih okoljih, posebej še na Dolenjskem. Bibliobus je najcenejša oblika približevanja knjige najširšemu krogu bralcev, zato se ga petnajst občin na Ptujskem ne bi smelo odreči. Tudi zato ne, ker ima samo ena od občin, in sicer občina Kidričevo, pogoje za ustanovitev enote matične knjižnice. Za zdaj pa v tej občini ustanovitev enote odklanjajo. MG la, bi se lahko brez tega sozvo-~ja marsikaj razvijalo veliko bolj dramati~no in tragi~no, kot se je. Sre~anje Busha in Putina na slovenskih tleh bo zgodovinsko že po tem, ker bo prvo med predsednikoma, ki sta {ele pred nekaj meseci prevzela vodenje svojih držav. Tudi sicer bo spektakularno. Vsako mednarodno potovanje ameri{kega in ruskega predsednika ima poseben bli{~ in poseben varnostni scenarij. Oba predsednika se - kamorkoli se že napotita - vozita izklju~no v svojih limuzinah, ki jih s posebnimi tovornimi letali prevažajo za njima. Oba imata stalno pri rokah "kov~ke" z ukazi in komandami za morebitni atomski voja{ki napad. Morda imata ravno ta dva "kov~ka" poseben simbolni pomen, saj nenehno opozarjata, ne glede na hladne vojne ali resni~ne ali navidezne trenutke sožitja med državama, kolik{na mo~ in odgovornost je skoncentrirana ravno pri njih. Vsekakor ima prav premier dr. Drnov{ek, ko pravi, da pomeni sre~anje ameri{kega predsednika v Sloveniji zanjo tak{no promocijo in uveljavitev, ki je ne bi mogli "v nobenem primeru pla~ati oziroma dose~i z nobeno promocijsko akcijo". Seveda zdaj tudi ni nobene potrebe, da bi se medsebojno pretirano pre-pri~evali, ali je do sre~anja v Ljubljani oziroma v Sloveniji pri-{lo po naklju~ju ali po zaslugi slovenskih (politi~nih in drugih) kvalitet. Lahko bi pritrdili premieru dr. Drnov{ku, da ne gre za naklju~je, ampak predvsem za dejstvo, da je slovenska politika tak{na, da smo lahko sprejemljivi tako za ameri{ko kot rusko stran. To je bilo zagotovo bistveno in tak{na "sprejemljivost" Slovenije za vse je tudi najbolj{i dokaz, da se obrestuje politika dobrega sodelovanja z vsemi in da je zelo prav, da je Sloveniji uspelo - kljub nekaterim sku{-njavam - prepre~iti preve~ enostransko (in nekriti~no) naslonitev zgolj na eno stran. Vsekakor tudi ni nobene potrebe, da bi med seboj odpirali kak{ne posebne polemike in "simpozije" o tem, kaj vse je vplivalo na ameri{ko in rusko izbiro Slovenije, ne kaže - skratka -pretiravati s podcenjevalnimi novinarskimi komentarji in poudarjanjem "naklju~nosti" izbora, pa tudi ne z visokozvene~imi opozorili doma~ih politikov, kot da bi bilo sre~anje v Sloveniji posledica nekak{ne posebne rusko-ameri{ke {tudije razmer v Sloveniji in njenega obna{anja v dalj{em ~asovnem obdobju, ne-kak{no posebno "priznanje slovenskim prizadevanjem za mir in popu{~anje napetosti v svetu, predvsem v jugovzhodni Evropi, za prizadevanja Slovenije kot ~lanice Varnostnega sveta OZN in tudi za tisto, kar je na{a država naredila na poti gospodarskih, politi~nih in socialnih reform" (Milan Ku~an, predsednik države). Zdaj je najpomem-bnej{e, da se Slovenija izkaže kot dobra organizatorica in gostiteljica. Ne samo za oba predsednika, ampak tudi za vso množico, predvsem tudi novinarjev, ki ju bo spremljala. Jak Koprive otffojimfa^ MARIBOR / KOORDINACIJA SINDIKATOV PODRAVJA Pred podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju vseh sindikatov Podravja so se v sredo, 16. maja, sestali v prostorih Policijske uprave Maribor na prvi neformalni seji koordinacije sindikatov Podravja. Kot je povedal pobudnik in sklicatelj, predsednik Policijskega sindikata Pod-ravja Vlado Marini~, so se med drugim dogovorili o potrditvi koordinacije med vsemi sindikati, o ciljih delovanja koordinacije in skupnih to~kah sodelovanja, dorekli so tudi priprave za ustanovitev ekonomsko-socialnega sveta Štajerske, pokomentirali aktualne zakone, ki so ali bodo v parlamentarni proceduri, ter se dogovorili o politi~ni ustanovitvi regije. (-OM) KIDRIČEVO / CIVILNA INICIATIVA O SE@IGALNICI IN ODPADKIH Civilna iniciativa proti sežigalnici v Kidri~evem je pripravila v sredo, 23. maja, ob 16. uri v osnovni {oli Kidri~evo posvetovanje o sežigalnici in predstavitev teme "Politika brez odpadkov -~iste re{itve ravnanja z odpadki". V razpravi so sodelovali mednarodni strokovnjaki nevladnih organizacij s podro~ja ravnanja z odpadki iz ZDA, Anglije in Slovenije. Poleg problematike gradnje sežigalnic so se lotili tudi smotrnej{ega ravnanja z odpadki v Sloveniji, problematike kostne moke, prionov, problemov sežiga v cementarnah in toplarnah ter aktualne okoljske problematike. (-OM) LENDAVA / NOVI OBRAT ALBIN PROMOTION Zasebno podjetje Albin Promotion je v sodelovanju z Nafto iz Lendave in družbo Petrol v delu lendavske rafinerije uredilo proizvodni obrat invalidskega podjetja AP-PRO, d.o.o., za izdelavo kompresorjev. V novem obratu bo dobilo zaposlitev 42 invalidov iz podjetja Nafta Lendava. Slovesnost ob odprtju bo v sredo, 30. maja, ob 11. uri. (-OM) KIDRIČEVO / ZDRAVO TALUM V kidri~evskem Talumu že tretje leto izvajajo aktivnosti za po-ve~anje skrbi za zdravje pod sloganom ZDRAVO TALUM. Z njimi vzpodbujajo zaposlene, da bi se zavedali, kako pomembna vrednota je zdravje. Tako plavajo, kolesarijo, hodijo na pohode, igrajo tenis. Letos so v aktivnosti vklju~ili tudi otroke zaposlenih v Talumu in h~erinskih firmah, stare od 4 do 15 let, ki so risali in pisali na temo zdravje. Njihova dela bodo razstavili v restavraciji PAN v Kidri~evem; razstavo bodo odprli v petek, 25.maja, ob 15.30, gost prireditve pa bo Adi Smolar. (-OM) LENART / JUNIJA DVE KOLESARSKI PRIREIDITVI V prostorih podjetja TBP v Lenartu bo danes, v ~etrtek, 24. maja, ob 13. uri tiskovna konferenca kolesarskega kluba TBP kjer bodo predstavili klub, leto-{nje rezultate in na~rtovane prireditve. Lenar{ki kolesarski klub TBP bo namre~ 29. junija organizator državnega prvenstva v cestni vožnji na kronometer za mlaj{e in starej{e mladince, 30. junija pa bo v Lenartu {e 9. kolesarska dirka za veliko nagrado Lenarta za kategorije de~ki C, B in A, ki se to~kuje za pokal Slovenije. (ak) mtatffntaffl; JUROVSKI DOL / LE PEŠČICA ZA LASTNO OBČINO Nedeljski zbor občanov v krajevni skupnosti Sveti Jurij, ki ga je sklical lenar{ki župan Ivan Vogrin, je pokazal, da Jurovčani ustanovitvi lastne občine niso naklonjeni. Čeprav se je zbora udeležilo manj krajanov, kot je bilo potrebnih za sklepčnost, se je župan kljub temu odločil za glasovanje. Izmed 62 prisotnih so bili za samostojno občino {tirje, 29 pa jih je tej odločitvi nasprotovalo. Zbora se je udeležil tudi poslanec državnega zbora Janez Kramberger, ki ustanovitev novih občin spodbuja, saj meni, da lahko manj{i kraji tako dobijo več državnih sredstev. SVETA ANA / V SOBOTO SEJA OBČINSKEGA SVETA V prostorih občine Sveta Ana bo to soboto, 26. maja, ob 18. uri 20. redna seja občinskega sveta. Svetniki bodo tokrat razpravljali o pravilniku o finančnih intervencijah v kmetijstvu, prednostni listi investicij v občini in gradnji vodovoda Zg. Velka - Draženvrh ter občinskih priznanjih, podali pa naj bi tudi mnenje k imenovanju ravnateljice vrtca in osnovne {ole Sveta Ana. DESTRNIK / O ZDRAVSTVENEM DOMU PRIHODNJIČ Destrni{ki občinski svet je na petkovi seji sveta obravnaval poročilo o varnosti na območju občine v lanskem letu ter zahteval več prisotnosti policistov v občini. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli oba predlagana odloka - o gradnji razsvetljave in o odvajanju in či{čenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Sprejeli so tudi prednostno listo za demografijo, se seznanili s predlogi za občinska priznanja ob bližnjem prazniku in razpravljali o pravilnikih o oddaji naročil male vrednosti ter o uporabi službenih vozil. Sogla{ali so s ceno za odjem plina, o soglasju k ustanovitvi Zdravstvenega doma Ptuj pa bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. Svet je obravnaval tudi nekaj pro{enj in vlog ter sklenil, da Turisti~nemu dru{-tvu Destrnik sofinancira telefonski priklju~ek, Lovskemu dru{tvu pa primakne nekaj denarja za bližnje tekmovanje. (ak) GORIŠNICA / SREČANJE ŽUPNIJSKIH KARITAS V torek, 8. maja, so se pri sv. Marjeti niže Ptuja na rednem me-se~nem sre~anju zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in zavr{ke dekanije. Junija, julija in avgusta rednih mese~nih sre~anj ne bodo imeli, sre~ali se bodo spet v septembru, ko se bodo pri-~ele priprave za vsakoletni novembrski dobrodelni koncert. V poletnih mesecih se bodo vsi sodelavci župnijskih Karitas sre~a-li pri sv. Vidu na Vidmu in v juliju skupaj romali. Nekatere župnijske Karitas bodo ~ez poletje organizirale tudi sre~anje ostarelih in bolnih župljanov. Sporočajo še, da župnijski Karitas Sv. Barbara v Cirkulanah potrebuje kuhinjsko pohištvo. (Darja T.) PTUJ / NAGRAJENCI ZA TUJE JEZIKE Na državnem srednješolskem tekmovanju iz angleščine za dijeke gimnazije so dobro tekmovali tudi ptujski dijaki. Mojca Neudauer je za 5. mesto v kategoriji prvega tujega jezika med 150 tekmovalci dobila zlato priznanje, v kategoriji drugega tujega jezika sta tekmovala Andreja Golob, ki je bila trinajsta, in Goran Štumergar, ki je bil osemnajsti. V tej kategoriji je tekmovalo 40 dijakov, izbranih na regijskih tekmovanjih. (Fl) TEDEN GOZDOV / od 27. maja do 3. junija Gozd, vir živlienjskih moii Zadnji teden v maju je posvečen gozdovom in gozdarstvu. Gozdarji bodo v tem času še več pozornosti posvetili opozarjanju na vrednote, ki nam jih prinaša gozd v naši okolici, in na skrb, ki jo za svojo ohranitev ta del narave zahteva. Letos je krovna tema tedna gozdov odnos med gozdom in turizmom predvsem zaradi letošnjega Evropohoda 2001, ki je vseevropska akcija v organizaciji Evropske po-potniške zveze, ki z množičnim pohodom po trasah evropskih pešpoti poudarja potrebo po sožitju vseh evropskih narodov (ta poteka ravno v teh dneh na našem območju). Z gozdom smo neločljivo povezani na mnogih področjih, ki se jih v~asih niti ne zavedamo. Tudi pohodni{tvo je kot oblika turizma in rekreacije neločljivo povezana z gozdom in gozdarstvom. Hoja po gozdnih poteh omogoča prvobiten stik med naravo in človekom. Gozdarji že leta skupaj s Planinsko zvezo Slovenije skrbijo za vzdrževanje slovenskih delov evropskih pe{-poti, ki se v glavnem po gozdovih vijejo preko celotne Evrope. Turizem se je do danes dodobra usidral tudi v gozdno okolje. Gozd nudi človeku veliko možnosti za sprostitev, nabiranje življenjskih moči in notranjo osebnostno rast. Žal tudi turizem postaja intenzivna gospodarska dejavnost, znotraj tega pa Lipa, drevo leta 2001 Na območju Zavoda za gozdove Slovenije - Območne enote Maribor so letos že petič izbrali dobrega gospodarja gozda. Namen izbora je poiskati lastnika gozda, ki je zaradi svojega skrbnega gospodarjenja in zaradi odnosa do gozda vzor drugim. Za leto{njega dobrega gospodarja gozda so gozdarji izbrali Ludvika Pavliča iz Spodnje Kaple 21. se pozablja na posameznika, na družino in na individualne po-čitni{ke potrebe. Povezave med gozdom na eni in turizmom ter rekreacijo na drugi strani so večplastne. Gozd je lahko na{ turistični cilj in vsebina ali pa le okolje, v katerem poteka neka turistično -rekreativna dejavnost, ki z gozdom nima včasih nobene zveze in mu je lahko celo {kodljiva (divje kampiranje, vožnje z motornimi sanmi, motokros). Prevečkrat se morajo gozdne povr{ine umakniti različnim turističnim namenom. Sredi gozda nastanejo smuči{ča, igri{ča, vzleti{ča za padalce in turistična naselja. Gozda v na{i okolici zaradi njegovega obilja v Sloveniji pogosto niti ne opazimo več. Zaradi tega je kot vsebina na{ega turističnega doživetja neupravičeno zapostavljen. Kadar kljub vsemu postane cilj na{ega nedeljskega sprehoda ali večdnevnega potepanja, vedno občutimo njegov blagodejni vpliv na vzpostavljanje notranjega ravnotežja in zadovoljstva. Gozd obiskujemo zaradi želje po spoznavanju njegovih lepot, posebnosti in harmonije, ki vlada v njem. V njem se lahko veliko naučimo in s tem obogatimo svoj duhovni razvoj. Ljudje zaznavamo svoje okolje na zelo različne načine. Tako kot mnogi potrebujemo vodiča pri spoznavanju lepote različnih zvrsti umetnosti, je potrebno lepote gozda in čudovito LJUBLJANA, PTUJ / kmetijske subvencije 2001 Vloge do 30. lunija Oddelek za kmetijsko svetovanje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je že začel nuditi pomoč kmetovalcem pri izpolnjevanju vlog za kmetijske subvencije v letu 2001. Lani je bilo iz cele Slovenije vloženih 62.400 vlog, med katerimi jih je bilo kar 75 odstotkov napačno izpolnjenih. Pri izpolnjevanju letošnjih je torej potrebna še dodatna pozornost. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je morala lanskoletne vloge po{iljati v dopolnjevanje tudi po trikrat, kar je poleg drugih začetnih težav zelo zavleklo čas izplačevanja podpor. Na prejete re{itve pro{enj za subvencije 2000 se je pritožilo okoli 5 odstotkov vlagateljev, nekaj vlog pa je {e vedno nere{enih. Na Agenciji so nedavno tega zagotavljali, da bodo letošnji obrazci manj zahtevni, poleg tega pa bodo imeli svetovalci, ki bodo pri tem opravilu kmetovalcem pomagali, več izkušenj, nekateri so za to opravilo posebej izšolani. Čas izpolnjevanja vlog je tu, zato lahko trditve presodite v praksi. Za spodbujanje razvoja kmetijstva je bilo v letu 2000 namenjenih 15,5 milijarde tolarjev. Od tega je bilo namenjeno za kompenzacijska plačila 9,9 milijarde tolarjev, za stabilizacijo trga pa 5 in pol milijarde. Od kompenzacijskih plačil je bilo namenjeno neposrednim plačilom za določene poljščine 7,5 milijarde tolarjev, za rejo živali dve milijardi, za ekološko kmetovanje 223 milijonov in za integrirano pridelavo sadja 239 milijonov tolarjev. Iz letošnjega proračuna bo po besedah ministra Franca Buta Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela okoli 24 milijard tolarjev. Za neposredna plačila v kmetijstvu bo namenjenih okoli 10 milijard, nekatere podpore naj bi bile višje od lanskih. Občutno višje naj bi bile podpore za krave dojilje, goveje meso in živali za zakol, novost pa bodo subvencije za stročnice in oljno ogrščico. NEPOSREDNA PLAČILA ZA LETO 2001 Neposredna plačila bodo letos namenjena za krušna in druga žita, oljnice, stročnice, sladkorno peso, hmelj in semenarsko proizvodnjo. Znotraj slovenskega okoljskega programa bodo plačila namenjena odpravljanju zaraščanja, ohranjanju kolobarja, integrirani pridelavi sadja in grozdja, integrirani pridelavi vrtnin, ekološkemu kmetovanju, planinski paši, travniškim sadovnjakom, sonaravni reji domačih živali ter ohranjanju obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih. Nadalje bodo neposrednih plačil deležna gorska višinska območja in strme kmetije ter gričevnato-hribovita območja, kraško območje ter druga območja z omejenimi dejavniki. Premije v živinoreji pa bodo namenjene za rejo bikov, volov ter telic za zakol, za krave dojilje, rejo drobnice, kobile za vzrejo žrebet in rejo plemenskih živali. J. Bračič Gozdarji so ob letošnjem tednu gozdov pripravili nekaj predlogov za nedeljske izlete v gozd. Med njimi sta tudi dve zanimiva predloga z našega območja. Prvi je pragozd Donačka gora. Njegove posebnosti so drevesni orjaki na severnem pobočju in lep razgled na severovzhodni del Slovenije. Do Rudije-vega doma pridemo iz smeri Rogatca ali Stoperc, od tam pa se povzpnemo na vrh Donačke gore. Pot je manj zahtevna in traja z vzponom in povratkom 3 ure, primerna je planinska obutev. Druga izletniška točka na našem območju so vurberški gozdovi. Gre za relativno dobro ohranjene gozdove z raznovrstnimi drevesi. Z vurberškega gradu je čudovit pogled na Dravsko polje vse do hrvaške meje. Do vasi Dvorjane se pripeljemo, nato nas vodi pot čez vas do vznožja vurberških gozdov. Do gradu je približno ura prijetnega sprehoda. prepletanje naravnih procesov v gozdnem ekosistemu na primeren način predstaviti obiskovalcu gozda. Gozdarji poslušajo jezik gozda vsak dan in verjamejo, da ga vsaj del tudi razumejo. Skrivnosti, ki jih ob tem odkrivajo, skušajo s pomočjo gozdnih učnih poti, različnih predstavitev gozda, pisnega materiala o gozdu in z neposrednim vodenjem različnih skupin po gozdnih poteh približati širokemu krogu ljudi. V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo nove, drugačne vsebine turizma ter aktivnejše in bolj polno preživljanje prostega časa. Sem sodijo počitnice na kmetiji, popotništvo, počitnice, na katerih se naučimo slikati, kipariti, nabirati zdravilne rastline, spoznavati drevesa, spoznavati svojo duhovnost in še marsikaj. Gozd je pomemben del teh novih načinov oddiha, ki zagotovo prinašajo višjo kakovost življenja in se bodo v prihodnosti še razmahnili. Število obiskovalcev gozda je tako iz leta v leto večje, s tem pa se povečuje tudi njegova obremenitev. Skrb za varovanje in ohranitev tega našega naravnega bogastva mora postati naloga naše celotne skupnosti in ne le gozdarjev. Le tako bodo lahko tudi naši prihodnji rodovi hodili v gozd po sprostitev in notranji mir. DREVO IN ŽIVAL LETA 2001 Drevo leta 2001 je lipa, ki je med najbolj priljubljenimi drevesi na Slovenskem. Že v davnini so jo naši predniki zasajali sredi naselbin. Tradicija vaške lipe se je ohranjala iz roda v rod. V njeni senci so zborovali, se posvetovali in razsojali (pod lipo se je lahko govorila le resnico), rajali, drevo je bilo zaščitnik mladoporočencev in družine ter varuh pred strelo. O nekaterih vaških lipah domnevajo, da so stare 1000 let, premer njihovih mogočnih debel pa je od 4 do 5 metrov. Lipa doseže do 40 metrov višine. Krošnjo ima na prostem široko, debelovejnato, v gozdovih pa razvije vitko deblo in ožjo krošnjo. Je vsestransko uporabna rastlina. Njen les je mehak, srednje gost, prožen in cepljiv. Se dobro obdeluje, struži in rezlja. Uporablja se v mizarstvu, strugarstvu in rezbarstvu, za razne modele, embalažo, vžigalice, svinčnike, igrače, risalne deske, za vezane plošče. Iz cvetov kuhamo čaj, ki lajša prehlade in gripo, blaži krče in pomirja. Čaj iz lubja so uporabljali pri jetrnih boleznih. Užitni so tudi mladi listi, v plodovih pa je 30-58 odstotkov olja, podobnega oljčnemu. Zavretek iz listov vrača lasem lesk. Lipa daje obilico izvrstnega medu, ki je zelo cenjen. Pomemben delež prispeva lipa k estetski funkciji gozda, ugodno vpliva na gozdna tla, posamezne lipe ali skupine lip pa imajo pomen kot dekorativen in značilen element krajine. Tako pri nas v Sloveniji kot v Evropi so lipe med najdebelejši-mi drevesi. Mnoge med njimi so zavarovane kot naravni spomeniki. Posebnost pa je lipov drevored v Josipdolu. Najdebelejša lipa, ki ima obseg debla 1080 cm in je hkrati eno najbolj znanih dreves v Sloveniji, je "najevska lipa". Obseg debla je bil še skoraj za meter večji, dokler ni pred slabimi dvajsetimi leti del starega debla propadel. Za žival leta 2001 pa so gozdarji izbrali veliko rdečo mravljo. Mravlje se hranijo z različnimi manjšimi žuželkami, ližejo pa tudi izločke listnih uši. Velik del njihovega plena so gozdni škodljivci, kot so podlubniki, kozlički in rilčkarji. Večja kolonija mravelj skozi celo leto uniči 2 do 5 milijonov raznih žuželk, od tega je vsaj polovica gozdnih škodljivcev. JB JABLOVEC / 160 let stara hruška Hruška debeluška V Jablovcu nad Podlehnikom raste hruška, ki se ponaša z visoko starostjo. Menda je bila posajena pred 160 ali nekaj več leti v spomin na Marijo Terezijo, ki je uvedla kmetijski kataster. Lastnik hruške Franc Drobnic pravi, da je drevo še vedno vitalno in da obilno rodi. Sicer so sadeži trdi in dozorijo komaj okoli 15. novembra, a ko se malce zmehčajo, so zelo dobri. Hruška raste tik ob cesti in je bila že večkrat poškodovana, vendar si vselej opomore. Leta 1997 jo je v svojo evidenco vpisal tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in na posebnem dokumentu predpisal tudi njeno sanacijo, nego in zaščito, kar je lastnik tudi opravil. Da je življenjska doba hruške res dolga, priča njen obseg, ki znaša kar 218 centimetrov. JB Več kot 160-letna hruška na parceli 316, k.o. Jablovec KRČEVINA PRI PTUJU / prostovoljno delo dijakov poklicne in tehniške kmetijske šole Koristna pomoí mladih Na domačiji Frančiške Rajšp, 75-letne upokojenke iz Krčevine pri Ptuju 80, smo se v prejšnjem tednu srečali z dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, ki obiskujejo 4. letnik programa kmetijsko-podjetniške dejavnosti. V okviru prostovoljnega dela, ki poteka ob rednem pouku, so Robi, Aleš, Stanko, Branko, Peter, Renata in Simona pod budnim očesom mentorice Jerice Horvat, inženirke agronomije, učiteljice praktičnega pouka na tej šoli, pridno obdelovali vrt Frančiške Rajšp, da si bo lahko posadila fižol, krompir, posejala peteršilj in solato. Ker sama ne more več živeti, zlasti še ne pozimi, se je na pomlad znova vrnila na svoj dom, potem ko je zimo preživela v domu upokojencev na Ptuju. Tako rada je v svojem domu, da ji želje po vrnitvi čez poletje v Centru za socialno delo niso mogli zavrniti. Za ta čas so ji zagotovili gospodinjsko pomoč na domu v okviru javnih del. Z gospodinjo Jožico sta postali pravi prijateljici, Fran~i{ka je ne more prehvaliti. Zdaj pa se ji je uresničila tudi želja, da si bo na svojem vrtu pridelala vrtnine, saj ga ni čez doma pridelano zelenjavo. Požrtovalni mladi ljudje pa ji bodo pomagali od hi{e odstraniti tudi vso navlako. Pogled na svet je lep{i, če ve{, da ima{ okrog sebe ljudi, ki ti želijo pomagati. Kot je povedala mentorica Jerica Korpar, je v projekt pomoči na domu vključenih v obliki prostovoljnega dela okrog deset dijakov kmetijske {ole, ki pomagajo zlasti pri delih, ki jih po besedah Jožice Brodnjak s Centra za socialno delo Ptuj (ta je skupaj s svetovalno delavko {ole Veroniko Leskovar tudi najza-služnej{a, da je projekt zaživel) v okviru pomoči starej{im sami ne izvajajo. Center jim predlagal starejše oziroma družine, ki takšno pomoč oziroma delo potrebujejo. To so predvsem urejanje vrtov in okolice. Iz te prostovoljne pomo~i se neko~ lahko razvije tudi služba pomoči starejšim na domu. Za mlade je to lahko nov poklicni izziv, prav tako za šolo, ki lahko program za gospodinjska opravila dopolni še s programom za laično nego. S tem bi lahko sledili željam starejših, ki tudi ko več ne morejo živeti sami, želijo ostati v domačem okolju. Frančiški Rajšp so mladi prisluhnili in ji naredili lepo še eno poletje in začetek jeseni; konec oktobra se bo namreč ponovno Frančiška Rajšp. Foto: MG vrnila v dom. Takrat se bo za nekaj mesecev ponovno poslovila od svojega zvestega kuža Meda, ki je sicer, ko je ni doma, dobro oskrbljen, a se mu kljub temu toži po gospodarici. Čeprav je nazadnje ni bilo celih deset mesecev, se je vrnil na domačijo še isti dan, ko se je vrnila tudi Frančiška. MG Dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole urejajo Frančiškin vrt ORMOŽ / v lagunah tovarne sladkorja postavili umetni otok Dobrodošlica navadnim íigram V lagunah Tovarne sladkorja v Ormožu (TSO) se nahaja doslej največja kolonija navadnih čiger v Sloveniji. Navadna čigra je ptica selivka in se vrne k nam v prvi polovici aprila. Je močno ogrožena vrsta v Sloveniji in gnezdi le na štirih lokalitetah: v Sečoveljskih solinah, na Gajševskem jezeru pri Ljutomeru, Ptujskem jezeru in v lagunah TSO. Prvi osebki so se letos k nam že vrnili. Takoj po vrnitvi lahko opazujemo samce, ko prinašajo samicam majhne ribice, kar sodi k obredu dvorjenja. V delovni akciji, ki je trajala prvi teden aprila, so namestili in za gnezdenje opremili tri plavajoče gnezditvene splave s skupno površino 96 m2. Izvedbo akcije so podprli švedska ornitološka organizacija Club 300, občina Ormož, Tovarna sladkorja Ormož in Mobitel. Pričakuje- jo, da bo na splavih gnezdilo več kot 100 parov čiger, kar bo pomenilo dodatno okrepitev največje kolonije v Sloveniji. Večja površina novih splavov pa bo predvidoma izboljšala tudi gne-zditveni uspeh čiger. Damijan Denac Člani Društva za opazovanje in preučevanje ptic so v ormoških lagunah namestili in za gnezdenje opremili tri plavajo~e gnezditvene splave s skupno povr{ino 96 m2 Čigre v lagunah TSO gnezdijo na plavajočih splavih, prekritih s prodom, ki so jih namestili člani Dru{tva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Prvi splav je bil postavljen maja 1997 in že isto leto so na njem čigre uspe{no gnezdile. Naslednje leto je bil na-me{čen {e dodaten splav, {tevilo čiger pa je s 5 parov leta 1997 naraslo na 70 parov v letu 2000. Poleg njih so na splavih začeli gnezditi tudi rečni galebi. Poskusni naravovarstveni projekt namestitve splavov se je tako izkazal kot uspe{en na- čin pomoči tej vrsti, ki jo pesti predvsem pomanjkanje primernih gnezditvenih mest. Ker se navadna čigra vrača na svoja gnezdi{ča vrsto let - iz tujine je znano, da je par gnezdil na enakem mestu 16 let zapored -, je skrb za ohranjanje njenega umetnega gnezdi{ča - gnezdit-venih splavov pre{la v roke človeka. Stari gnezditveni splavi so v minulih letih propadli in za gnezdenje niso bili več varni. Zato so se člani DOPPS odločili, da jih bodo letos zamenjali z novimi, večjimi in trajnej{imi. PTUJ / poletne terase so o@ivele Gostinska ponudba se seli na ulite DORNAVA / lukarji gostovali v mozirskem gaju in mariboru "Zacvetele" so rože iz papirja V starih mestnih jedrih od Maribora do Kopra je Odeja iz Škofje Loke v okviru akcije Prevetrimo postelje do 21. maja izobesila 160 prešitih stvaritev. S projektom, ki je bil v prvi vrsti zamišljen kot razstava, je želela dokazati, da njeni izdelki sledijo modernim življenjskim trendom, obenem pa je na izviren način prispevala k slovenski kulturi spanja. Mnogi so se z zanimanjem ustavili pred stojnico lukarjev Člani turistično-etnografske-ga društva Lukari v Dornavi delujejo v različnih sekcijah. V tem obdobju so delavni v sekciji za aranžiranje, ki jo vodi Zvonko Mikša. V zimskem času so lukarji izdelali veliko cvetja iz krep papirja. Povabili so jih na razstavo cvetja v Mozirski gaj, kjer so obiskovalcem prikazali, kako nastajajo živopisane rožice, ki na prvi pogled dajejo vtis, da so žive. Izdelovali so predvsem poljsko cvetje, kot so mak, marjetice, plavice ... S svojo dejavnostjo so se predstavili tudi v Mercatorjevem hipermarketu v Mariboru. MS PTUJ / odeja [kofja loka je prevetrila postelje Razstava Odejinih prešitih stvaritev V starih mestnih jedrih od Maribora do Kopra je Odeja iz Škofje Loke v okviru akcije Prevetrimo postelje do 21. maja izobesila 160 prešitih stvaritev. S projektom, ki je bil v prvi vrsti zamišljen kot razstava, je želela dokazati, da njeni izdelki sledijo modernim življenjskim trendom, obenem pa je na izviren način prispevala k slovenski kulturi spanja. Letno izdelajo v Odeji okrog 500 tisoč kosov, od tega jih izvozijo okrog 60 odstotkov. Novost zadnjih let sta programa BIO in MEDICO, ki sta primerna za opremo bolni{nic, hotelov oziroma za vse tiste, ki si želijo udobno in zdravo spanje. O leta 1998 ima podjetje tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Odeja Ško-fja Loka je največje specializirano podjetje za izdelavo pre{itev posteljnine v Sloveniji. MG Prve poletne terase v Ptuju delajo že od začetka aprila, že marca pa je občasno delovala terasa pri restavraciji Ribič. Sezona bivanja na prostem se je pričela v mestu bolj ali manj mirno, brez prireditev, ki so bile lanskoletna značilnost nekaterih gostincev. V baru "Club Marko 69" v Novi vasi pri Ptuju pa so odprtje poletne terase združili s prireditvijo z glasbenim programom in modno revijo. Nastopili sta glasbeni skupini Rock'n band in Tornado. Na modni reviji so aktualna oblačila za pomlad in poletje trgovin Belvi šport, Amigo in Ivana predstavile brhke manekenke iz Ptuja in Maribora pod vodstvom Darje Koren. Za umetelne frizure so poskrbeli v frizerstvu Diva. MG Z modne revije ob odprtju poletne terase bara »Club Marko 69«. Foto: Črtomir Goznik Odeje so »prevetrili« tudi v ptujskem hotelu Mitra. Foto: Črtomir Goznik 24. - 30. maj 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 24. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Skrivno življenje tigra, poljudnoznanstvena oddaja 11.25 Podolgem in počez: Polhov Gradec in... 11.50 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.35 Jaz nisem Kekec, jaz sem Matija: Portret Matije Barla 14.25 Zoom # 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 11/13 16.55 Arčibald, risanka 17.05 Na liniji, oddaja za mlade 17.40 Prix Circom - nagrajene oddaje: Staramo se skupaj, belgijski dokumentarni film 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.50 Gibljive slike 23.20 Francis Bacon, dokumentarna oddaja 0.15 V Afriko, dokumentarna serija, 2/6 SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Angel, varuh moj, nanizanka 10.40 Caroline v velemestu, nanizanka 11.00 Frasier, nanizanka 11.25 TV prodaja 12.00 Finale lige prvakov v nogometu: Valencia : Bayern, posnetek iz Milana 14.00 Svet poro~a 14.30 Jean De Florette, francoski film 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 38. epizoda 17.00 Angel, varuh moj, nanizanka, 27/30 17.50 Kolesarska dirka po Italiji, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Filipini 20.55 10 let po Pekrah, dokumentarni feljton TV Maribor 21.25 Naše malo mesto, nanizanka, 7/13 22.30 Poseben pogled: Svetloba skušnjave, japonski film 0.15 Na robu, nemški film 1.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Harlekinove romance: Dekle z diamanti, kanadski film 21.40 Urgenca, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Družinski zgled, nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizannka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Miza za pet, zadnji del nanizanke 20.00 Ljubim te na smrt, ameriški film 21.50 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.20 Seinfeld, humoristična nanizanka 22.50 Popolni spomin, nanizanka 0.00 Adrenalina, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Peti as, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 TV razglednica ž Koper 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Na sceni 0.35 Jukebox HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (54/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.05 Program za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Etno. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Skrivnost Sagale, serija za mlade (8/14). 17.55 Ljubezen je čudna, izobraževalna oddaja. 19.00 Vprašaj. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Narodni parki ZDA: Po dolini katedral (7/9). 20.50 Pol ure kulture. 21.25 Željka Ogresta in gosti. 22.25 Narava politike. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Portreti: Zlatko Crnković, dokumentarna oddaja. 0.35 Policija, serija (236/300). 1.00 Reševalna služba VII., serija (12/22). I.45 "Na zdravje", humoristična serija (32/53). 2.10 Nevidni človek, serija (12/23). 3.05 Željka Ogresta in gosti. 4.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.15 Hit depo. 6.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (8/10). HTV 2 10.45 Avstralski sen, dokumentarna oddaja (3.). 11.15 Globalna vas. 12.05 Festival igralca, reportaža. 12.30 Poslovni klub. 13.05 Vesoljski otok 1, serija (4/26). 13.55 Knjižnica. 14.55 O znanosti z razlogom: Đuro Seder. 15.25 Medicinska dediščina: Andrija Štampar. 16.05 Naša dežela, serija (54/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (32/53). 19.30 Policija, serija (235/300). 20.10 Reševalna služba VII., serija (12/22). 21.00 Polni krog. 21.15 Tudi to je Italija, dokumentarna serija (8/10). 21.45 Nevidni človek, serija (12/23). 22.35 Filmska noč s Quentinom Tarantinom: Peklenski šund, ameriški film. 1.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 15.55 Nogomet - finale Lige prvakov, posnetek. 17.55 Rokomet -finale play offa, prenos 4. tekme. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Košarka - finale končnice, prenos 3. tekme. 22.00 šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Nils Holgersson, otroški program. 9.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 10.00 Angus, komedija, 1995 (Charlie Talbert). II.20 Deček na dvoru kralja Arturja, pustolovski film, 1995 (Joss Ackland). 12.45 Formula 1, VN Monaca, prosti trening, prenos. 14.20 Tenis, ATP turnir v St. Poltenu, prenos. 16.15 Nogomet, avstrijska liga, prenos tekme. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Small Soliders - Mali vojaki, fantazijski film, 1998 (Kirsten Dunst, r: Joe Dante). 22.05 Policaj iz Tolza: Palermo je blizu, kriminalka, 1995 (Ottfried Fischer, r: Walter Bannert). 23.40 Nogomet, avstrijska liga. 0.10 Tenis, ATP turnir v St. Poltenu, posnetek. 0.40 Maska smrti, akcijski film, 1995 (Lorenszo Lamas). 2.05 Pobeg, akcijski film, 1993. 3.50 Vesolje 2063. 4.35 Vesolje 2063, serija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Gurmansko potovanje po Italiji. 9.30 Leti, miselž koncert ob 100. obletnici smrti Giuseppeja Verdija. 10.30 Messa Da Reqiuem, posnetek. 12.00 Po Salzburgu in okolici. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Univerzum: Smaragdna reka, dokumentarec. 13.55 Ko bo spet cvetel španski bezeg, domovinski film, 1953 (Magda Schneider). 15.30 Dekle iz župnišča, domovinski film, 1955 (Waltraut Haas). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Trdnjava Kufstein, dokumentarec. 17.30 Halo, kako gre?, pogovor z Barbaro Karlich. 18.00 Nabrano v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Praznik. 20.15 Klic preteklosti, drama, 2000 (Tanja Wedhorn, r: Rolf von Sydow). 21.45 Čas v sliki. 21.50 Billy Budd, opera (Bo Skovhus). 0.50 Pogledi s strani. 0.55 Jerry Cotton: Past se zapre ob polnoči, kriminalka, 1965. 2.20 Beau Brummel, pustolovski film,1954. SATELITSKA TV SAT 1 5.00 V bliskavici, pon. 5.30 Star Trek - Naslednje stoletje. 6.20 Nakupovanje. 7.20 Intimna prijatelja, pon. komedije. 9.05 Otroški program. 10.55 Obračun na koncu, vestern, 1970. 13.10 Kansas - daljna dežela, vestern, 1996. 15.00 Hatari, pust. komedija, 1962 (John Wayne). 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 Poročila. 19.00 C.O.PS. - Nerodnosti. 20.5 Vera Bruhne (1), krim. drama, 2001 (Corinna Harfouch, Owe Ochsenknecht, r: Hark Bohm). 23.15 Obtožena, drama, 1988 (Jodie Foster, r: Jonathan Kaplan). 1.15 Harald Schmidt Show. 2.10 Nakupovanje. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira, pon. 9.00 Velika dieta. 10.45 Prijazna hiša. 11.10 Star-gate, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Exclusiv, reportaže: velika dieta. 21.15 Neumni vozniki. 22.10 Tango in Cash, akcijski film, 1989 (Sylvester Stallone, Kurt Russell, r: Andrei Konchalowsky). 0.05 Tango in Cash, pon. 2.00 Ladja smrti, grozljivka, 1980. 3.25 Strip to Kill, pon. erotičnega trilerja. PRO 7 6.10 Galileo. 6.30 Vsi županovi možje. 6.55 Otroški program. 8.25 Beg iz Atlantide, zf., 1988. 9.50 Power Rangers. 11.25 Legenda. 13.00 V središču viharja, akcijski, 1998.14.40 Bodycheck, drama, 1985. 16.35 Zmedeni policaj, kriminalni, 1989. 18.20 Otroci na posod, komedija, 1995 (Leslie Nielsen). 19.55 Poro~ila. 20.15 Ujetniki nebes, triler, 1996 (Alec Baldwin, r: Phil Joanou). 22.50 Strateško poveljstvo, akcij. triler, 1996 (Michael Dudikoff, r: Rick Jacobson). 0.35 Policijska zgodba: superpolicaj vra~a udarec, akcijski, 1989 (Jackie Chan). 2.10 Območje groze, akcijski, 1995. 3.40 Policijska zgodba: superpolicaj vrača udarec, pon. Petek, 25. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Risanka 9.05 Volkovi, čarovnice in velikani 9.15 Arčibald, risanka 9.30 Na liniji, oddaja za mlade 9.55 Prix Circom - nagrajene oddaje: Staramo se skupaj, dokumentarni film 10.55 Slovenski magazin 11.25 Tri zgodbe, ponovitev drame 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Prvi in drugi, ponovitev 13.45 @ivljenje v Pirenejih, poljudnoznanstvena oddaja 14.35 Osmi dan 15.05 Alpski večer 2001, 2. del 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna oddaja 17.10 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 26/26 17.45 Zenit 18.15 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 V dobrem in slabem, nanizanka, 2/13 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi 22.50 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.55 Polnočni klub 0.05 Izgubljena prtljaga, ponovitev filma SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Angel, varuh moj, nanizanka 10.45 Osamljeni planet: Filipini 11.30 TV prodaja 12.05 Vremenska panorama 13.10 10 let po Pekrah, dokumentarni feljton TV Maribor 13.40 Iz dvigala na levo, film 15.00 Izgubljeni raj, čbfilm 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 39. epizoda 17.00 Angel, varuh moj, nanizanka, 28/30 17.50 Kolesarska dirka po Italiji, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Cousteau ponovno odkriva svet, dokum. serija, 4/4 20.50 Kontesa Dora, nadaljevanka, 6/6 21.45 Poročne priče, ameriški film 23.15 McCallum, nanizanka, 5/10 0.05 Iz slovenskih jazz klubov - Jazz klub Satchmo 1.00 Moška liga, nadaljevanka 1.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezninadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sinovi groma, 1. del ameriške nanizanke 21.00 Akcija v petek: Mafijci, ameriški film 22.50 Zlata krila, nanizanka 23.50 Nevarne dirke, nanizanka 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Popolni spomin, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Angel, 1. del ameriške nanizanke 20.00 Zabavni petek: Maskirani Blues, ameriški film 21.40 Felicity, nanizanka 22.30 Ženske za rešetkami, dokumentarna oddaja 23.30 Policisti, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Motor Show Report 12.00 Ježek Show, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 18.15 Novodobna pomenkovanja Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Avto šou 21.30 Iz domače skrinje 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Popotovanja z Janinom 0.35 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (55/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.30 Televizija o Televiziji. 17.55 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Vprašaj. 19.13 Gogs, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavno-glasbena oddaja. 21.10 Policijska akademija 7: Misija v Moskvi, ameriški film. 22.35 Odmevi dneva. 22.55 TV film. 0.25 Rdeča veverica, špoanski film. 2.15 Mojstrovine svetovnih muzejev. 2.30 Košarka NBA pregled. 3.00 Košarka NBA liga, prenos. 5.30 Policija, serija (237/300). 5.55 Planet Glasba. 6.25 Pravi čas. HTV 2 9.50 Hit depo. 11.50 Skrivnost Sagale, serija za mlade (8/14). 12.15 Narava politike. 12.55 Pol ure kulture. 13.25 Reševalna služba VII., serija (12/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (12/23). 16.05 Naša dežela, serija (55/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (175/210). 19.30 Policija, serija (236/300). 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (10/22). 20.55 Polni krog. 21.15 Latinica: Tito - lik in delo. 22.55 Pravi čas. 0.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 18.00 Ruby Gentry, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Odkrivanje čarovniških skrivnosti, dokumentarna serija (1/4). 21.00 Planet Glasba. 21.30 Ekran 2000. 22.15 Šport danes. 22.25 Na meji možnega, serija (28/44). 23.10 Čas je za jazz. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 Tolpa bambusovih medvedkov, risana serija, otroški program. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Obalna straža na Havajih, serija. 10.15 Policaj iz Tolza: Palermo je blizu, kriminalka, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.10 Tenis, ATP turnir v St. Poltenu, prenos. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange - finale tedna. 21.45 Beg, akcijski film, 1996 (Laurence Fishbourne, r: Kevin Hooks). 23.15 Spill - Epidemija, akcijski film, 1996 (Brian Bosworth, r: Allan A. Goldstein). 0.40 Barva krvi, kriminalka, 1993 (Harry Hamlin). 2.15 Kako je bil osvojen Divji zahod, vestern, 1961 (Henry Fonda). 4.40 Vesolje 2063, serija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ko bo spet cvetel beli španski bezeg, domovinski film, 1953. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Novo življenje v puščavi, dokumentarec. 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1279). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Akti Neckermann/Joel, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Avstrijska nogometna liga. 0.45 Tenis, ATP turnir v St. Poltenu, posnetek. 1.05 Nekako L.A., serija. 1.30 Zlata dekleta, serija. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Akti Neckermann/Joel, dokumentarec. 2.45 Modern times, magazin. 3.20 TV kuhinja. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krim. serija. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf. serija, 1988. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 19.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Vera Bruhne (2), krim. drama, 2001 (Corinna Harfouch, r: Hark Bohm). 22.15 Extremities, triler, 1986 (Farrah Fawcett, r: Robert M. Young). 0.05 Harald Schmidt Show. 1.05 Noč. 1.25 Frasier. RTL 2 5.45 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Nesrečna do konca. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi. 13.00 Pokemon. 13.25 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Nesrečna do konca. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Ameriški quilt, drama, 1995 (Winona Ryder, r: Jocelyn Moorhouse). 22.30 Deception - Usodna pomota, triler, 1995. 0.15 Sonjini ekscesi, psih. triler, 1993. 2.20 Deception - Usodna pomota, pon. 4.05 Orožje zakona. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin. 7.40 Kdo je tu šef. 8.05 Kdo je tu šef. 8.35 Velika družina. 9.10 Bodycheck, drama, 1985. 11.10 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.35 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dunston, komedija, 1995 (Jason Alexander, Eric Lloyd, r: Ken Kwapis). 22.00 Rookie - Začetnik, akcij. krimminalka, 1990 (Clint Eastwood, Charlie Sheen, r: Clint Eastwood). 0.05 High Voltage - Visoka napetost, triler, 1997. 1.35 Strateško poveljstvo, akcij. triler, 1996. 3.10 High Voltage - Visoka napetost, pon. Sobota, 26. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Perjanica 9.15 Pod klobukom 10.00 Kino Kekec: Mama Pehtra, slova{ko-nem{ki film 11.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.15 Mostovi, ponovitev 14.20 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Ulice, posute z zlatom, ameriški film 16.30 Poro~ila # 16.45 Pika Nogavi~ka, risanka 17.10 Carski sel, risanka 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Svet ~udes, dokumentarna serija, 10/13 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Res je! # 21.30 Frasier, nanizanka, 25/26 22.00 Poročila # 22.40 Sopranovi, nadaljevanka, 19. del 23.30 Krog vampirjev, angle{ki film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.55 TV prodaja 9.25 Videospotnice 10.00 Jasno in glasno: Mladi in prosti čas, kontaktna oddaja 10.55 Slovenska polka in valček 2001, ponovitev 11.45 TV prodaja 12.20 Ciciban poje in pleše, oddaja TV Maribor, 1. del 13.20 Vremenska panorama 15.55 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Maščevanje, francoski film 21.55 Praksa, nanizanka, 33. epizoda 22.40 Sobotna noč 0.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Oliver Twist, risanka 11.00 Črni Kozak, risanka 11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka 12.00 Osem prijateljev, risanka 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Formula 1, prenos treninga, ponovitev 14.40 Pobegla srca, ameri{ki film 16.20 Močno zdravilo, nanizanka 17.10 Pravniški orli, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Orangutan v hotelu, ameriški film 22.50 Prave poteze, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.40 Can Can, ameriški film 11.00 Divja zemlja, nadaljevanka, 5/6 12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv 14.00 Sobotna matineja: Posebna ekipa, ameriški film 16.00 Skrita kamera 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.15 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Dvakrat v življenju, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Sobotni kriminalki: V objemu morilca, ameriški film 22.45 Umori pri Morrisonovih, ameriški film 0.30 Policisti, nanizanka TROJKA 8.30 Jukebox, ponovitev 10.00 TV prodaja 10.30 Top gol, ponovitev 11.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 12.00 Pikolovec 2333, ponovitev 13.00 TV prodaja ć 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Novodobna pomenkovanja, ponovitev 16.30 Vse za zdravje, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Avtodrom 21.30 Španska nogometna liga, prenos 23.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Zakon na italijanski način, italijanski film. 10.00 Poročila. 10.10 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Noše severne Dalmacije, dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.10 Oprah Show (280). 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.40 Divja obzorja: Sečuan - dežela čudes, poljudnoznanstvena serija (14/15). 16.10 Zlata dekleta, humoristična serija (38/180). 16.35 Zlata dekleta, humoristična serija (39/180). 17.05 Zabavni program. 18.35 Nova oblačila bajk, risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - Vittore Carpac-cio: Poliptih. 21.20 Moški in ženska, ameriški film. 23.30 Seks in mesto, humoristična serija (30/30). 0.00 Poročila. 0.10 Umori v Midsomerju, serija (3/4). 1.50 Taksi iz Chicaga, ameriški film. 3.25 Skrivnostna priča, nemški film. 5.00 Policija, serija (238/300). 5.25 Glamour Cafe. 5.25 Čas je za jazz. HTV 2 9.55 Potovanja: Madžarska (19/24). 10.50 Odisej, serija (4/4). 11.35 Glasbena matineja. 13.05 Hišni ljubljenčki. 13.50 Spomini na domovinsko vojno: Topnik s Šolte, dokumentarna oddaja. 14.35 Briljanteen. 15.20 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (7/26). 15.45 Črno-belo v barvah. 16.35 Ciklus vojnih spektaklov: A Bridge Too Far, ameriški film. 19.30 Policija, serija (237/300). 20.10 Bonano - najmlajši boter, serija (2/8). 21.10 Glamour Cafe. 22.10 Svet zabave. 22.40 Rock klub: Lenny Kravitz in Rumm Stain. 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 13.50 Policija, serija. 16.45 Košarka NBA liga, posnetek. 18.30 Razkrivanje čarovniških skrivnosti, dokumentarna serija (1/4). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Mati in sin, humoristična serija (33/42). 20.30 Cosbyjev show VI. (8/26). 20.55 Španska nogometna liga, prenos. 22.50 Šport danes. 23.05 Trilček (2/2). 0.05 Medeja, danski film. AVSTRIJA 1 6.15 Nils Holgerson, risana serija, otroški program. 8.25 Tom in Jerry, risana serija, otroški program. 9.25 Confetti TV, otroški program. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Formula 1, VN Monaca, kvalifikacijski trening, prenos. 14.30 Tenis, ATP turnir v St. Poltenu, prenos. 16.25 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 17.10 Srčece, show. 18.00 Ekstremno, magazin. 18.30 Mednarodni atletski miting v Gotzisu, mnogoboj, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Štiri poroke in pogreb, komedija, 1993 (Hugh Grant, r: Mike Newell). 22.10 Krajno tveganje, akcijski film, 1996 (Jean Claud Van Damme, r: Ringo Lam). 23.45 Območje smrti, triler, 1983 (Christopher Walken, r: David Cronenberg). 1.20 Mali vojaki, komedija, 1998. 3.00 Srčece, show. 3.50 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Dekle iz župnišča, domovinski film, 1955. 11.05 Encijan, domovinski film. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pozor mister Dodd, komedija, 1963 (Heinz Ruhmann). 14.45 Gozdarjeva Christel, domovinski film, 1962 (Sabine Sinjen). 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Price selivke ljubezni, drama, 2000 (Christian Wolff, r: Richard Engel). 21.45 Čas v sliki. 21.50 Vsakodnevne zgodbe, reportaža. 22.35 Ljubezenska zgodba, drama, 1970 (Ali McGraw, r: Arthur Hiller). 0.10 Pogledi s strani. 0.15 AlpežDonavažJadran, magazin. 0.45 Pogled v deželo. 1.15 Živalski magazin. 1.30 Konflikti, magazin. 2.00 Jerry Cotton: Klub morilcev iz Brooklyna, kriminalka, 1966 (George Nader). 3.00 Konec tedna v Waldorfu, komedija, 1945. SATELITSKA TV SAT 1 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Smrkci. 11.10 Tiny Toon. 11.35 Kremenčkovi. 13.30 Alf. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek - Voyager. 16.00 Obalna straža. 17.00 Res je, magazin. 17.30 Poročila. 18.00 Košarka. 18.30 J.A.G. 19.30 C.O.fPS. - Najboljše na TV. 20.15 Srečanja, drama,_ 1994 (Richard Gere, Sharon Stone). 22.15 Šaljive novice. 13.15 Šaljive novice. 23.45 Na muhi jakuze, akcijski, 1995 (Michael Rooker). I.20 Ekstremisti, psihološki triler, 1986 (Farrah Fawcett). 2.55 Na muhi jakuze, pon. 4.25 Vesoljska ladja Enterprise. RTL 6.15 Otroški program. 11.00 Formula 1 - prosti trening za VN Monaca. 11.55 A-Team. 12.45 Formula 1, kvalifikacijski trening za VN Monaca. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Felicity, serija. 16.50 Providence, serija, 1999. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Sedem dni do sreče, komedija, 1999 (Gregor Torzs, Sophie Schutt). 22.05 Kriči, pa te bom ubil, grozljivka, 1999 (Katharina Wackernagel). 23.50 South Park. 0.15 7 dni - 7 glav. 1.05 Divja sedemdesta. 1.25 Top of the Pops. 2.10 Beverly Hills, 90210. 2.55 Felicity, pon. 3.40 Providence, pon. RTL 2 5.25 Otroški program. 8.10 Najlepša leta. 9.05 Bravo TV. 10.20 Babylon 5: Prvi korak, zf, 1998 (Bruce Boxleitner). 12.00 Highlander, serija. 13.00 Sliders, Paralelni svet, serija. 13.55 F/X, serija. 14.50 Ameriška odeja, drama, 1995 (Winona Ryder). 17.00 Walker, teksaški ranger. 17.44 L.A. Heat, krimi serija, 1997. 18.55 Nori kriminalci. 20.00 Poročila. 20.15 Morilski virus, polet smrti 335, triler, 1998 (Kim Coates, Daniesl Baldwin). 22.10 Paranormal - V objemu zunajzemeljskih, znanstveno fantastični, 1998 (Michael Madsen). 0.10 Otok velikih dinozavrov, grozljivka, 1994 (Ross Hagen). 1.45 Dirty Showgirl, erotični triler, 1996. PRO 7 6.18 Dunston - Sam v hotelu, pon. komedije. 7.35 Svinjak. 8.00 Freakazoid. 8.20 Ace Ventura. 8.45 Mega Man, akcijski, 1995. 9.10 Flash Gordon - Nove pustolovščine. 9.35 Čarovnik. 10.00 Robocop. 10.25 Batman in Robin, serija. 10.50 Extreme Ghost-busters, akcijski, 1997. 11.45 Nightman, serija. 12.30 Kurja polt, serijska grozljivka. 12.55 Grown Ups - Končno odrasel?! 13.20 Prijazna družina. 13.45 Končno odrasel. 14.15 Dharma in Greg, serija. 14.40 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Čarovnice, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 Max. 19.55 Poročila. 20.15 Clueless, Nimaš pojma, komedija, 1995 (Alicia Silvestone). 22.15 Drop Zone, Hitre tarče, triler, 1994 (Wesley Snipes). 0.10 Predator 2, zf triler, 1990 (Danny Glover). 1.55 Angel maščevanja, drama, 1996. EUROSPORT 8.30 Nori športi, pon. 9.30 Nogomet. 11.00 Motorsport, formula 3000. 12.00 Superbike, prenos 13.00 Nogomet, pon. 14.30 Formula 3000, prenos. 16.00 Nogomet, mladi. 17.00 Motociklizem, superbike, prenos. 18.00 Nogomet, mladi, do 21 let: Nizozemska : Italija, prenos. 19.45 Nogometni magazin. 21.00 Nogomet, pokal Francije: Amiens : Strasbourg, prenos. 23.15 Športna poročila. 23.30 Nogomet, mladi do 21 let: Kolumbija : ZDA. 0.3 Motorsport - formula 3000, pon. 1.45 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Ameriški nogomet, pon. 9.00 Baseball. 9.30 Hokej na ledu. 10.00 Košarka, NBA. 10.30 Normal, magazin. II.00 Šport po svetu. 11.30 Motorsport. 13.00 Rokomet, final foru v Hamburgu, prenos. 16.30 Motorsport, 24 ur Nuerbergringa, prenos. 19.45 Košarka, NBA, pon. 20.15 Ameriški nogomet: Barcelona Dragons : Berlin Thidner. 22.15 Formula 1 - VN Monaka, povzetek treninga. 23.15 Motorsport. 0.00 Golf. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Portugalska: dežela, ljudje in jezik (2), dokumentarec. 7.30 C'est ca, la vie, tečaj francoščine (49). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Mesto-dežela-Avstrija, magazin. 12.00 Obleka naredi človeka (4), dokumentarec. 12.15 Prečno, magazin. 13.00 Avo Session: Emmylou Harris, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Na potovanju, magazin. 15.15 Nenaličeno, magazin. 15.45 Mestni ogledi: Mahon. 16.00 To je noro: Drzni kavboj, komedija, 1965 (Sidney James). 17.30 Nasveti: moda. 18.00 Zdravljenje z duhovi - čakanje na čudež, dokum. 18.30 Živali v navzkrižnem ognju: Čebele in ose, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Najprej denar, potem propad -New Economy, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.10 Trikrat življenje, gledališka igra (Ulrich Muhe). 22.00 Hair, nastajanje musicala, dokumentarec. 22.30 Louis-Theodore Gouvoy - pozabljeni romantik, dokumentarec. 23.00 Bulevar Bio, talkshow. 0.00 Pogledi s strani, revija. 0.25 Jazzfestival Bern 2000: Byron Stripling, posnetek. 1.15 Najprej denar, potem propad - New Economy, dokumentarec. Nedelja, 27. maj SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička; Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki T 9.50 Prvo mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenija 2000, 5. oddaja 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 10.55 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 6/9 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.15 Res je! # 14.40 V dobrem in slabem, nanizanka 15.30 Parada plesa 16.00 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.50 Alpski večer 2001, 3. del 17.40 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 18.10 Podolgem in počez: Vače in... 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Pod preprogo 22.35 Poročila # 23.00 Zgodbe o knjigah 23.10 Brez reza 0.10 Mats Ek, portret koreografa SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.05 V Afriko, dokumentarna serija 9.55 Naše malo mesto, nanizanka 11.00 Policija na naši strani 11.30 Folk Area, mednarodni folklorni festival Tirana 2000, (4) 12.05 TV prodaja 12.35 Vremenska panorama 14.45 Košarka NBA action 15.25 Novo Mesto: Druga tekma finala končnice DP v košarki (m): Krka Telekom : Union Olimpija, prenos 17.25 Finale slovenskega pokala v rokometu (m), prenos 19.00 DP v nogometu, zadnje kolo: Olimpija : Maribor Pivovarna Laško, prenos 21.00 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 2/12 21.50 Cik cak 22.20 Homo turisticus 22.55 Končnica 0.15 Dežela gluhih, ruski film 2.10 Videospotnice POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, risanka 10.30 Oliver Twist, risanka 11.00 Črni Kozak, risanka 11.30 Robocop oddelek Alfa, risanka 12.00 Osem prijateljev, risanka 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Brata, humoristična nanizanka 13.30 Formula 1: Monte Carlo, prenos dirke za VN Monaka 16.00 Sam z dojenčkom, humoristična nanizanka 16.35 Močno zdravilo, nanizanka 17.35 Edina priča, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno, nanizanka 22.10 Športna scena 22.55 Zaljubljeni slepar ameriški film 0.25 24 ur, ponovitev KANAL A 9.20 Zgodilo se je Jane, ameriški film 11.00 Divja zemlja, nadaljevanka, 6/6 12.00 Merlose Place, ponovitev 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta, 6/7 16.45 Divjina, dokumentarna oddaja, 5/5 17.30 Adijo, pamet, nanizanka 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Mesec norih komedij: Ptičja kletka, ameriški film 23.10 Ognjena ljubezen, ameriški film 0.50 Adrenalina TROJKA 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 TV razglednica, ponovitev 11.30 Raketa pod kozolcem, ponovitev 12.30 Politična konferenca, ponovitev 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 Sijaj, ponovitev 14.30 Čestitke iz domače skrinje 16.00 Ježek Show, ponovitev 17.00 Avto šou 17.30 Peti as, nagradna ugankarska igra 19.00 Štiri tačke 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga 22.30 Pikolovec 2333, ponovitev 23.30 Na sceni HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Beverly Hills Brats, ameriški film. 9.35 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.05 Pleme, serija za otroke (23/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.15 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec, pz serija (24/36). 16.50 Inšpektor Rex 2., (15/15). 17.45 Otrokov klic na pomoč, ameriški film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Rusko meso, dramska serija (2/3). 21.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.00 Umor pregrozni II., humor. serija (6/12). 22.35 Poročila. 22.45 Vaška intima, glasbeno-dokum. serija (5/6). 23.15 V nedeljo ob dveh. 0.15 Policija, serija (239/300). 0.40 Potovanja: Finska (20/24). 1.35 Inšpektor Rex 2., serija (15/15). 2.20 Ksena - bojevniška princesa, serija (12/24). 3.05 Dve muli za sestro Saro, ameriški film. 4.55 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.05 Raziskovalec, pz serija (24/36). 6.00 Hit HTV, glasbena oddaja. HTV 2 8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Harkanovci: Maša, prenos. 12.05 Pot v Avonlea, serija za otroke (66/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film noir: Three Strangers, ameriški film. 16.05 Ksena - bojevniška princesa, serija (13/24). 16.50 Risani film. 17.00 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev - Vittore Carpaccio: Poliptih. 19.30 Policija, serija (238/300). 20.10 Potovanja: Rim (20/24). 21.15 Dve muli za sestro Saro, ameriški film. 23.10 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.50 50 let Akademije gledališke umetnosti v Zagrebu - 30 let Filmskega oddelka. Študentski filmi sedanjih profesorjev. I.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 9.35 Naša dežela, serija. 13.50 Monaco: Formula 1 za Veliko nagrado Monaka, prenos. 16.00 Zabok: EP v motokrosu, reportaža. 16.30 Košarka NBA pregled. 17.00 Nedeljski šport. 17.30 Hrvaška nogometna liga, posnetek. 20.15 Hrvaška nogometna liga (zadnja). 21.45 Šport danes. 22.00 Italijanska nogometna liga, posnetek. 23.30 Košarka NBA liga, prenos. 2.00 TOP DJ MAG. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 9.20 Formula 1, VN Monaca, ogrevanje, prenos. 10.20 Otroški program. 11.05 Disneyjev festival. 12.00 Šport. 12.30 Atleski miting v Gotzisu, mnogoboj, poročilo. 13.00 Formula 1, VN Monaca, prenos dirke. 16.15 Nogomet, avstrijski pokal, prenos finalne tekme. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Dr. Dolittle, komedija, 1998 (Eddie Murphy, r: Betty Thomas). 21.35 Columbo: Videz vara, kriminalka 1975 (Peter Falk). 23.00 Poodle Springs, kriminalka, 1998 (James Caan, r: Bob Rafelson). 0.35 Lady Killer, triler, 1995 (Judith Light). 2.00 Beg, akcijski film, 1996. 3.30 Poodle Springs, kriminalka, 1998. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Marakeš - biser juga, dokumentarec. 9.20 Jose Carreras, dokumentarec. 10.05 Čas sanj - kultura avstralskih Aboriginov, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Praznik narcis v Ausserlandu, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Otroški zdravnik dr. Frolich, komedija, 1972 (Roy Black). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 21.15 Modrobele zgodbe, serija. 22.00 Čas v sliki. 22.10 Zadeva, pogovor. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Dunajski slavnostni tedni - Živ je, kdor ostane buden, dokumentarec. 0.15 Ne v tem mestu, drama, 1997 (Kathy Baker). 1.45 Kulturni tednik. 2.15 Pogledi s strani, revija. 2.15 Pogledi s strani. 2.25 Dober dan, Koroška. SATELITSKA TV SAT 1 6.10 Abbuzze, kopalna sol, komedija, 1996. 7.45 Weck Up, jutranji magazin. 9.45 Alf. 10.15 Koenig. 11.15 Klinika Rosenau: Zdraviliški flirt, zdravniška komedija, 1995. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 16.00 J.A.G., akcijska serija. 17.00 Farscape - Pogrešani vesolju, zf. serija, 2000. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen. 20.15 Spirala sreče, show. 22.15 Hapove pol ure (Hape Ker-keling). 22.45 Planetopia: zadnje potovanje TU 144. 23.30 News & Stories. 0.25 Kako sem prvič poskusil narediti samomor, biografska drama, 1996 (Keanu Reeves). 2.10 Pensacola, pon. RTL 5.10 Otorški progrma. 9.15 Formula 1 - VN Monaca, ogrevanje. 10.20 A-Team. 11.15 Team Knight Rider, akcijska serija. 12.10 Michael Schumacher, reportaža. 13.00 Formula 1 - VN Monaca, prenos. 17.15 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Boris Becker Special. 20.15 Dr. Dolittle, komedija, 1998 (Eddie Murphy). 21.45 Urad, serijska komedija. 22.20 Spiegel TV, magazin. 23.10 Junaki vsakdana: fantje iz Hamburga, dokum. 23.45 South Park. 0.15 Prime Time. 0.35 A-Team. 1.30 Team Knight Rider. RTL 2 6.25 Vodne podgane, pristaniški policaji, serija. 7.10 Flipper. 8.45 Countdown X - Alarm v vesolju. 9.35 Butec v vesolju, zf komedija, 1981 (Leslie Nielsen). 11.05 Moj stric iz vesolja, zf. komedija, 1996 (Hailey Foster). 12.50 Android 1000, zf. komedija, 1995 (Harely Kozak). 14.30 Reklamni spoti. 15.35 Bravo TV magazin. 17.00 Halo. 18.00 X-Factor - Nepojmljivi. 19.00 TVTV. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, začetek cikla oddaj o hujšanju (Margarethe Schreinemakers). 22.15 Neumni kolegi. 23.10 Redakcija special. 0.15 Electric Blue. 1.20 Ljubezenski ekscesi, psihološki triler, 1996. 2.45 Emanuelle, pon. 4.05 Orožje zakona. PRO 7 7.00 Roswell, pon. 7.45 Cosby & Kids. 8.05 Otorški program. II.10 CinemaxX TV. 11.55 Na jug. 12.50 Viper, akcijska serija. 13.40 Largo Winch - Nevarna dediščina. 14.35 Angeli s podstrešja, pustolovski, 1997 (Clayton Taylor). 16.00 Številka 5 ne odneha, fantazijska komedija, 1988 (Michael McKean). 18.00 High Speed Impact - Nič sekund do udarca, dokumentacija. 19.00 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Firma, gospodarski triler, 1993 (Tom Cruise, Jeanne Tripplehom). 23.15 Focus TV. 0.15 Nevarna tla, triler, 1997 (Ice Cube). 1.55 Terapija umor, triler, 1997 (R Patrick). 3.20 Largo Winch, pon. EUROSPORT 8.30 gorska kolesa. 9.00 Motorsport - formula 3000, pon. 10.30 Motociklizem. 11.00 Nogomet, finale DB pokala: Schalke : Union Berlin, prenos. 12.45 Motociklizem, superbike, prenos. 17.30 Nogomet, mladi, do 21 let: Portugalska : Poljska, prenos. 18.00 Nogomet: U21: Portugalska : Poljska. 19.45 Nogometni magazin, pon. 20.00 Motorsport, evropska Le Mans serija. 21.00 Športna poročila. 21.15 Atletski miting, prenos iz Oregona. 23.00 Športna poročila. 23.15 WATTS. 23.45 Nogomet, mladi, do 21 let: Francija : Japonska. 1.15 Športna poročila. dSf 6.30 Lumberjack. 8.00 Motorsport, 24 ur Le Mansa, prenos. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Košarka, prenos. 15.30 Motorsport, 24 ur Nurbergringa, prenos. 17.30 Rokomet, prenos. 19.15 Nogomet. 20.15 Formula 1 - VN Monaka. 21.15 Automagazin, pon. 22.15 Šport po svetu. 22.45 LaOla. 23.30 Košarka, NBA. 3 SAT 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Gustav Mahler: simfonija št. 2. 10.50 Noemi Nadelmann: Strast v najvišjih tonih, dokum. 11.20 Teddy Kollek, portret ob 90. rojstnem dnevu. 11.40 Hiša pravljic, dokum. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in obleka, dokum. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor. 14.45 Trude - globoko pod Labo, dokum. 15.30 Junaki iz Eisenheima (6), dokum. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Od Maove zmage do Maovega zatona, dokum. 17.20 100 let-odštevanje: 1974-afera Watergate, dokum. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Lovci na ribo iz pra-davnine, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Wouda (Nizozemska) - voda, jeklo in para. 21.15 Bobnar Anton Bruhin, dokum. 22.25 Devet ur poleta od doma, dokum. 23.10 Fitz, krimi serija, 1994. 0.25 Narednik York, drama, 1941 (Gary Cooper). 2.35 Halo Avstrija. 3.05 Berlinska srečanja. 3.50 Nasveti domačega zdravnika Ponedeljek, 28. maj SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna oddaja 9.35 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 10.00 Naočnik in Očalnik - dedove dragocenosti, nanizanka 10.30 Zenit 11.00 Dosežki 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Svet čudes, dokumentarna serija 12.20 Parada plesa 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polnočni klub 15.25 Gibljive slike 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki T 16.50 Telebajski, 28. oddaje 17.15 Radovedni Taček: Drsalka 17.40 Dober večer 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Julija, nanizanka, 7/13 21.00 Zadnjih 100 let Bakuja, nemška dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi 22.55 Branja 23.00 Stebri slovenskega gledališča: Boris Kralj 23.50 Dober večer, ponovitev SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama 7.55 TV prodaja 8.25 Videospotnice 9.00 Rad imam Lucy, nanizanka 9.25 Angel, varuh moj, nanizanka 10.10 Kontesa Dora, nadaljevanka 11.00 TV prodaja 11.35 Cousteau ponovno odkriva svet, ponovitev 12.20 Cik cak 12.55 Sobotna no~ 14.55 Policija na na{i strani 15.30 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.25 Rad imam Lucy, nanizanka, 40. epizoda 17.55 Angel, varuh moj, nanizanka, 29/30 18.45 [tafeta mladosti 19.40 Videospotnice 20.00 Vesoljska postaja, angleška dokumentarna serija, 1/2 21.00 Studio City 22.00 Moška liga, nadaljevanka, 5. del 22.30 Metropolis 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Svet bo drhtel, francoski film 2.05 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 [portna scena, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, nanizanka 20.55 Sedma nebesa, nanizanka 21.50 Možje v belem, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Roswell, nanizanka 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Helikopterska enota, nanizanka 20.55 Mesec Brucea Willisa: Zadnji preživeli, ameriški film 22.50 Dosjeji X, nanizanka 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 [panska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 V sedlu 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Top Gol 21.00 Politična konferenca 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Dunlop motorsport magazin 0.05 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (56/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Korenine - hrva- ške manjšine v Evropi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (13/30). 17.55 Spomini na domovinsko vojno: Somborska skupina (2/2). 19.00 Vprašaj. 19.13 Muha, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Afrika - kontinent, ki je zaspal, dokumentarni film. 21.10 Slačilnica: Janica Kostelič. 22.10 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Evromagazin. 0.05 Policija, serija (240/300). 0.30 Zahodno krilo II., serija (12/22). 1.15 Portreti: Joachim von Ribentop, dokumentarni film. 2.05 Slačilnica: Janica Kostelič. 3.05 Vesoljski otok 1, serija (5/26). 3.50 Mala, ti si prava, ameriški film. 5.30 Amerika -življenje narave. 6.00 Mesečina. HTV 2 10.05 Oprah Show (280). 10.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (10/22). 11.35 Latinica: Tito - lik in delo. 13.20 Divje mačke, risana serija (7/13). 13.45 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.25 Bonano - najmlajši boter, serija (2/8). 15.15 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.05 Naša dežela, serija (56/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (34/42). 19.30 Policija, serija (239/300). 20.10 Zahodno krilo II., serija (12/22). 21.00 Polni krog. 21.20 Filmi Johna Cassavetesa: Premiera, ameriški film. 23.40 Filmska noč z Johnom Saylesom: Mala, ti si prava, ameriški film. 1.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 14.55 Brigadoon, ameriški film. 16.40 Plodovi zemlje. 17.30 Hrvaška nogometna liga (zadnja). 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mesečina. 20.55 Vesoljski otok 1, serija (5/26). 21.40 [port danes. 21.50 ACI pokal, reportaža. 22.20 Didaskalije. 23.05 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Dexterjev laboratorij, risanka, otroški program. 8.10 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Princ z Bel Aira, serija. 8.55 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Sam svoj mojster, serija. 9.45 Savannah, serija. 10.25 Dr. Dolittle, komedija, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Show za milijone z znanimi osebnostmi, kviz. 22.20 Taxi Orange. 23.10 Malice - Spletka, triler, 1993 (Bill Pullman, r: Harold Becker). 0.50 Nikita, serija. 1.35 Detektiv Anthony Della-ventura, serija. 2.15 Območje smrti, triler, 1983. 3.55 Razuzdane ženske, komedija, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1279). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pozor, gospod Dodd, komedija, 1963. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15^.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Skoraj gentleman: Denar ni vse, komedija, 2000 (Friedrich von Thun, r: Dagmar Damek). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Nesrečniki, drama, 1995 (Jean Paul Belmondo). 3.15 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 HeliCops, Helikopterska enota, akcijska serija, 2001. 21.15 Anke. 21.45 [aljive reklame. 22.15 Rdeča četrt, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 V bliskavici, pon. 1.15 Star Trek. 2.05 Nakupovanje. 3.00 HeliCops, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi ačsi. 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 22.45 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Srebrna dekleta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 TV TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, velika serija o hujšanju. 21.15 Spacegate, Vesoljska vrata, znanstveno fantastični, 1996 (Xander Berkeley, Bradford Tatum). 23.05 T-Force, znanstveno fantastični, 1994 (Jack Scalia). 0.55 Spacegate, pon. zf filma. 2.30 T-Force, pon. 4.20 Orožje zakona. PRO 7 6.40 Bulevarski magazin. 7.40 Dharma & Greg. 8.00 Vrtnice od bivšega. 9.00 Pogovor. 9.30 Angel s podstrešja, pon. komedije. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buelvarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska kirmi serija. 21.15 Sedem dni - Vrata v čas, zf. serija, 1999. 22.15 TV total. 23.15 Policijska parada. 23.45 Nekako v L.A.-ju, serija, 1999. 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV ž Zvezde tedna. 1.25 Krava in piščanec. 2.35 TV total. EUROSPORT 8.30 Nogomet, pon. 10.00 Motociklizem, priklopniki. 11.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, 1. sre~anje na Roland Garrosu, prenos. 20.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije - igra dneva, prenos. 21.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, povzetek dogodkov prvega dne turnirja. 22.00 Nogomet, mladi, do 21 let. 22.45 [portna poročila. 23.00 Eurgoals. 0.15 Tenis, odprto prvenstvo Francije, pon. 1.15 [portna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Motorsport. 10.00 World Soccer. 10.30 Golf. 12.00 Lumberjack. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats, motosport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 [portna poročila. 18.30 InTeam, nogometni magazin. 19.00 Dvoboj. 19.30 [portna poročila. 20.00 Košarka, prenos pol-finala. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Ameriški nogomet. 0.30 Golf, turnir v Wentworthu, 4. dan. 2.30 Speed Zone. Torek, 29. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Radovedni Taček: Drsalka 9.15 Oddaja za otroke 9.35 Lahkih nog naokrog: Prekmurje, 2. del 10.15 Naokoli po Nemčiji: Luneburška resava 10.40 Dober večer 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper 12.00 Julija, nanizanka 13.00 Poročila # 13.15 Življenje v Pirenejih, poljudnoznanstvena oddaja 14.10 Zadnjih 100 let Bakuja, dokumentarna oddaja 15.00 Stebri slovenskega gledališča: B. Kralj 16.00 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.45 Oddaja za otroke 17.10 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka, 7/13 17.50 Cesar, dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Olimpijaski 123 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Dvojne po~itnice, mladinski film, 1/3 20.35 Steklena džungla, dokumentarna serija, 4/6 21.05 Pogovor s predsednikom države 22.00 Odmevi 22.50 Ples, angleška drama 23.40 Cesar, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.25 TV prodaja 8.55 Videospotnice 9.30 Rad imam Lucy, nanizanka 9.55 Angel, varuh moj, nanizanka 10.40 Vesoljska postaja, dokumentarna serija 11.35 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija 12.25 TV prodaja 12.55 Studio City 13.55 Metropolis 14.30 Kolesarska dirka po Italiji v Slovenijo: Lido Di Jesolo - Ljubljana, prenos 17.50 Rad imam Lucy, nanizanka, 41. epizoda 18.20 Angel, varuh moj, nanizanka, 30/30 19.10 Koprski vinorodni okoliš, dokumentarna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Slovenska polka in valček 2001, ponovitev 20.55 Domoljubi, ameriški film 22.20 Na univerzi, oddaja TV Maribor 22.50 Svet poroča 23.20 Kafka, ponovitev filma 0.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Ukraden iz srca, ameriški film 21.40 Naša sodnica, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Helikopterska enota, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veličastnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristična nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristična nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Akcijski film: Pentatlon, ameri{ki film 21.50 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.20 Seinfeld, humoristična nanizanka 22.50 Udarci pravice, nanizanka 23.50 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Politična konferenca 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (57/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Program za mlade. 16.00 Noše severne Dalmacije, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Fant zre v svet, serija za mlade (122/153). 17.55 Govorimo o zdravju: Plastična kirurgija (4/5). 19.00 Vprašaj. 19.13 Pink Panter, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Morje in otoki: Čez vodo, dokumentarna oddaja. 21.00 Forum. 22.35 Spomin naroda. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Mozart: Slike in zvoki. 0.30 Policija, serija (241/300). 0.55 Prijatelji VII., humoristična serija (16/24). 1.20 Cosbyjev show VI. (9/26). I.45 Oddelek za poroke, serija (5/6). 2.30 Brat z drugega planeta, ameriški film. 4.20 Dokumentarna serija. 5.15 Planeti, poljudnoznanstvena serija (8/8). 6.05 Monoplus. HTV 2 9.50 Prizma, multinacionalni magazin. 10.45 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.40 Portreti. Joachim von Ribentop, dokumentarni film. 12.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (13/30). 13.00 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Zahodno krilo II., serija (12/22). 14.20 Slačilnica: Janica Kostelič. 15.20 Evromagazin. 16.05 Naša dežela, serija (57/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show VI. (9/26). 19.30 Policija, serija (240/300). 20.10 Prijatelji VII., ameriška humoristična serija (16/24). 20.35 Planeti, poljudnoznanstvena serija (8/8). 21.30 Polni krog. 21.50 Oddelek za poroke, serija (5/6). 22.40 Filmska no~ z Johnom Saylesom: Brat z drugega planeta, ameri{ki film. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.05 Pot v visoko družbo, britanski film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.40 Brez besed, ameriški film. 22.15 [port danes. 22.25 ACI pokal, reportaža. 22.55 Monoplus. 23.35 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Otroci z Berghofa, risana serija, otroški program. 7.35 Divji bratje s šarmom, serija. 8.00 Princ z Bel Aira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.45 Sam_ svoj mojster, serija. 9.10 Obalna straža na Havajih, serija. 9.55 [tiri poroke in pogerb, komedija, 1993. II.45 Confetti tivi. 13.30 Nekoč je bilo, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Taxi Orange Club. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Taxi Orange. 21.55 Presneto otro{ko leto, komedija, 1999 (Susanna Simon, r: Markus Brautigam). 23.30 Pod lažnim imenom, triler, 1996 (Shannon Whirry, r: Carlo C. Gustaff). 1.05 Erotični dnevniki. 1.30 Presneto otroško leto, komedija, 1999. 3.05 Pod lažnim imenom, triler, 1996. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Raj na Zemlji, komedija, 1935. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1281). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Prihodnost kitov, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Prihodnost kitov, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krimi serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek ž Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Najboljši prijatelj 2, komedija, 1998 (Ulrich Noethen, Jan Josef Liefers). 22.15 Akti 2001/22. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 V bliskavici, pon. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Klovn, akcijska serija, 2001 (Sven Martinek). 21.15 Premetenci, krimi serija, 2001. 22.15 Quincy, krimi serija, 1977. 23.15 Policijski zdravnik Danger-field, krimi serija, 1996. 0.10 Polnočni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni kriminalci, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična serija. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.15 Neumni vozniki. 22.15 Exklusiv, reportaže: Jaz sem popoln, razumete. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxy Fantasies. 1.05 Peep. 2.15 Otok velikih dinozavrov, ponovitev. 3.50 Butec v vesolju, zf komedija, 1981,pon. PRO 7 6.05 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Zmeda v mestu. 9.30 Robin Hood, pogumni dediči, komedija, 1985. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, serija. 21.15 Klinika v središču Berlina, serija. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ. 23.45 Milenium, fantazijska serija (Lance Heriksen). 0.35 Dosjeji X. 1.30 Sedem dni ž Vrata v čas. 2.15 Urgenca. 2.05 TV total. EUROSPORT 8.30 Tenis, odprto prvenstvo Francije, pon. 9.20 Atletika - miting v Eugeneu, pon. 11.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, prenos. 16.00 Tenis, nadaljevanje prenos. 20.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, igra dneva. 21.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije. 22.00 Nogomet, mladi, do 21 let. 23.00 [portna poročila. 23.15 Nogomet, mladi, do 21 let. 0.15 Tenis: Odprto prvenstvo Francije, 2. dan, pon. 1.15 [portna poročila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Motociklizem, pon. 9.30 Nogomet, pon. 12.00 [port po svetu. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Ice Warriors. 15.30 Thundercats, motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 [portna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Dvoboj. 19.40 [portna poročila. 20.00 Formula^ 1 ž VN Monaca. 21.00 Motod-rom, motorsport magazin. 22.00 [portna poročila. 22.15 Košarka, NBA. 23.15 Ekstremni položaji. 23.45 Borilni športi. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks. Sreda, 30. maj SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Babar, risanka 9.20 Carski sel, risanka 9.45 Oddaja za otroke 10.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nadaljevanka 10.35 Lingo, TV igrica # 11.05 Cesar, dokumentarna oddaja 11.55 Dvojne po~itnice, serija 12.25 Steklena džungla, dokumentarna serija 13.00 Poro~ila # 13.10 Obzorja duha # 13.40 Mama Pehtra, ponovitev filma 15.10 Pogovor s predsednikom države 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 National Geographic, ameriška dokum. serija, 1/7 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pečat: Emma, ameriško-angleški film 22.10 Odmevi 23.05 Svetovni izzivi 23.35 Mozart in Simfoniki RTV Slovenija - Pariška simfonija SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Angel, varuh moj, nanizanka 10.45 TV prodaja 11.15 Vremenska panorama 12.30 Homo turisticus 13.00 Na univerzi, oddaja TV Maribor 13.30 [tafeta mladosti 14.25 Folk Area, mednarodni folklorni festival Tirana 2000, (4) 15.00 Kolesarska dirka po Italiji v Slovenijo: Bled - Gorica, prenos 18.00 Nered v trgovini, angle{ki film 19.30 Videospotnice 20.05 DP v košarki (m), tretja tekma finala končnice: Union Olimpija : Krka Telekom, prenos 22.00 Umori, nanizanka, 7/23 22.45 V tema~nem gozdu, ameriški film 0.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Naša sodnica, nanizanka 14.05 Diagnoza: Umor, nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, zadnji del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Obris, ameriški film 21.40 Newyorška policija, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristi~na nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladeni~ v modrem, nanizanka 10.25 Udarci pravice, ponovitev 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.45 Princ z Bel Aira, humoristi~na nanizanka 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Veli~astnih sedem, nanizanka 17.10 Paralelni svet, nanizanka 18.00 Yuppie, humoristi~na nanizanka 18.30 Dharma in Greg, humoristi~na nanizanka 19.00 Angel, nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporo~enci 21.00 Spet zaljubljena, nanizanka 22.00 Tretji kamen od sonca (IV.), 1. del nanizanke 22.30 Seinfeld, humoristi~na nanizanka 23.00 Družinski zgled, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvedze, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TV prodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TV prodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 13.00 Politi~na konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri ta~ke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 22.45 Poslovne informacije 22.50 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Avtodrom 0.05 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Naša dežela, serija (58/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poro~ila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Program za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Vukovar, mesto v spomin, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Navadna smrklja, serija za mlade (30/52). 17.55 Gaude-amus, oddaja o šolstvu. 19.00 Vprašaj. 19.30 Dnevnik. 20.50 Globalna vas. 21.35 Likovni portreti: Julije Kniffer. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Ekumena. 0.00 Policija, serija (242/300). 0.25 Nema pri~a, serija (1/8). 1.10 Simpsonovi VII., risana serija (8/25). 1.35 Dokumentarni film. 2.35 Film. 4.15 Film. 6.00 Globalna vas. HTV 2 9.45 Govorimo o zdravju: Plasti~na kirurgija (5/5). 10.15 Planeti, pz serija (8/8). 11.05 Mozart: Slike in zvoki. 12.05 Oddelek za poroke, serija (5/6). 12.50 Fant zre v svet, serija za mlade (122/153). 13.15 Forum. 14.55 Morje in otoki, dokum. oddaja. 15.25 Narodov spomin. 16.05 Naša dežela, serija (58/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (8/25). 19.30 Policija, serija (241/300). 20.10 Nema pri~a, serija (1/8). 21.00 Polni krog. 21.20 Filmi o Martinu Becku: The Money Man, švedski TV film. 22.55 Filmska no~ z Johnom Saylesom: Matewan, ameriški film. 1.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.50 Šampion, ameriški film. 18.50 Start, športni program. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Yokohama: Nogomet - FIFA Confederations Cup: Francija - Koreja, posnetek. 21.50 Šport danes. 22.00 ACI pokal, reportaža. 22.30 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Obalna straža na Havajih, serija. 10.20 Columbo: Videz vara, kriminalka, 1975. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Neko~ je bilo, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža na Havajih, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija.18.30 Taxi Orange. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Taxi Orange. 21.05 Ko moški zaupajo ženskam, krimi komedija, 2000 (Tobias Moretti, r: Curt Faudon). 22.40 Vranji umor, kriminalka, 2000 (Tom Berenger, r: Rodney Her-rington). 0.15 Maš~evanje po na~rtu, serija. 1.00 Policisti iz El Camina, serija. 1.45 Ko moški zaupajo ženskam, krimi komedija, 2000. 3.15 Vranji umor, kriminalka, 1998. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Otroški zdravnik dr. Frolich, komedija, 1972. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1282). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Europanorama, magazin. 23.15 Poro~ni trg v Kalkuti, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nekako L.A., serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Help TV, magazin. 3.30 Dr. Stefan Frank, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, serija. 11.00 Franklin. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2000. 21.15 Vse razen umora: Krvava resnica, krimi serija, 1994 (Dieter Landuris). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier. 1.05 Komisar Rex, pon. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Vse razen umora, pon. 4.35 Kviz. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 Trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 16.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Vroča strast, komedija, 2001 (Thomas Lehmann, Alexander Jovanovič). 22.10 Stern TV magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 RTL no~ni žurnal. RTL 2 5.25 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Princ z Bel Aira, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Pona hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni vozniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Velika dieta, cikel oddaja o hujšanju. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.10 Nikita, serija. 23.00 L. A. Heat, krimi serija, 1996. 23.55 Exklusiv, reportaže: najlepši dan mojega življenja. 0.45 Cybersex Girl, pon. zf. eroti~nega filma. 2.25 Dirty Showgirl, eroti~ni triler, pon. 4.00 Orožje zakona. PRO 7 6.45 Bulevarski magazin. 7.40 Kdo je tu šef. 8.05 Velika družina. 8.40 Vsi županovi možje, serija, pon. 9.10 Ljubezen, mo~, so~u-tje, tragikomedija, 1997. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija (sarah M. Gellar). 21.15 Angel, lovec teme, serija, 2000. 22.10 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: ko pripeljejo pohištvo. 24.00 Nenasitnost, eroti~ni, 1999. 1.35 Buffy, pon. 2.30 Angel, lovec teme, pon. 2.15 TV total. 4.00 BIZZ. EUROSPORT 8.30 Tenis, odprto prvenstvo Francije, pon. 9.30 Gorska kolesa. 10.00 Jahanje. 11.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije, prenos. 16.00 Tenis, nadaljevanje prenosa. 20.00 Tenis, odprto prvenstvo Francije: igra dneva. 21.00 Tenis: odprto prvenstvo Francije. 22.00 Automagazin. 22.30 Original Sound. 23.00 Športna poro-~ila. 23.15 Golf, turnir v Potomacu. 0.15 Tenis ž odprto prvenstvo Francije, pon. 1.15 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 9.00 DSF reportaže. 10.00 Nogomet, confederation cup: Francija : Republika Koreja, prenos. 12.30 Nogomet: Mehika : Avstralija, prenos. 14.30 Hokej na ledu, Stanley pokal. 15.15 Pago pago. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Caste. 17.15 Pago pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poro~ila. 20.00 Rokomet. 22.00 Športna poro~ila. 22.15 DSF reportaže. 22.45 Nogomet. 23.45 Nogomet. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 NDR talkshow. 12.45 Disco, glasba in ske~i. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nem~ije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Swing in Talk, glasbeni show. 16.15 Brandenbur-žani (5), dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Policijski psiž-Hans Schlegel in njegovi štirinožni šerifi, dokumentarec. 21.10 Na tej strani Hollywooda - filmski studii v Babelsbergu, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Leta lakote - v bogati deželi, drama, 1979 (Britta Pohland, r: Jutta Bruckner). 0.20 Pogledi s strani. 0.25 Deset pred deseto. 0.50 Nano, magazin. 1.20 Čas za kulturo. 1.55 Zvezdne ure filozofije. 2.55 Podobe Švice. @,8dto-tedn!k.sî radio, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 24. - 30. maj 2001 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 24. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Mali Moravci. 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). PETEK, 25. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). SOBOTA, 26. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠAL- CEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). NEDELJA, 27. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PONEDELJEK, 28. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). TOREK, 29. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Gozdovi in turizem. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SREDA, 30. maja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! KVIZ PIRAMIDA NA RADIU PTUJ 9á,2 in 104.3 mhz VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO pripravlja m vodi: vladimir kajzovar ^ Mercator tïl.: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri pĐiKoćm ňfn^miómHů^ 7 . Dolores - Kje dobri ste ljudje . Gianni Rijavec - Ranjeno srce , IVliran Tetičlosicts.seLt SMO ZA NAJUCtOXf/^e^St NAtCUl> TA Htl> k RAČUNALNIKI IN OPREMA MIRPN CELERON 733MHZ/20MB ® SAMO 154.488 SIT MONITOR 15" CENA VSEBUJE DDV IN VELJA ZA GOTOVINO - CZKiMTKlM»^ «:«sl.s02 ✓ 787-0-1 Mali oglasi STORITVE GUME, traktorske, ugodno 11,2 x 28 =25.000 sit; 12,4 x 28 - 26.000 sit, montaža brezpla~na, Vulkanizerstvo Ivan Kolari~ s.p. Bukovci 121 c, tel. 788 81 70, vsak delovnik od 6. do 22. ure. GUME za osebna tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo znamke Michelin, Fulda, Matador in druge na zalogi - montaža brezpla~na. Obnovljeni avtoplaš~i za osebna vozila 145 x 13 in 155/7 x 13 - 3500 sit, 165/70 x 13 in 175/ 70 x 13 = 3800 sit. Vulkanizerstvo Ivan Kolari~, s.p., Bukovci 121, Markovci, tel. 788 81 70. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629 10 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. ZARADI BOLEZNI IN STAROSTI prodam 2 soda, nova, 400 l, žago za rezrez hlodovine, kovaško orodje, mlatilnico, traktorske brane, nove 4 gume 16-colske, aluplatiš~i za gumi voz z zavorami. Jožef Kamenšek, Kup~inji Vrh 21, Stoperce. VINO z gografskim poreklom prodam, cena po dogovoru. Tel. 782 86 41. KRAVO, staro 4 leta, in seno na rasti prodam. Marija Petek, Tibolci 1, Gorišnica. KRAVO, brejo 8 mesecev, pra-ši~e, težke 100 kg, in Tomos avtoma-tik, malo rabljen, prodam, cena po dogovoru. Tel. 02 758 35- 01. GRAHASTE nesnice, stare 12 tednov, po 500 sit prodam, dostava na dom. Mar~i~, Starošince 39, tel. 792-35- 71. BREJO KRAVO, štiri mesece brejo, prodam. Tel. 760-20-31, kli~ite po 19. uri. DOBRO ohranjeno nakladalko SIP 16, obra~alnik 220, in puhalnik prodam. Tel. 041 522-140. SIP-OV TRAČNI OBRAČALNIK 220 kupim in prodam mlado kravo za zakol. Tel. 758- 19 71. PUJSKE prodam. Inf. na tel. 755-90-61. ODOJKE, stare 8 tednov, in 90 kg bekone doma~e reje prodam. Tel. 753 17 11. TRAKTOR Zetor 62-45, nakladalno prikolico in obra~alne pluge prodam. Tel. 041 604-262. NAKLADALKO SIP 22 prodam. Tel. 790 72 01. NAKLADALKO SIP 17, malo rabljeno, prodam. Tel. 745-85-61. DVE VISOKO breji kravi drugega teleta prodam GSM 041 368-475 ali 790 08 61. VIDEOTEKA ot*Lp ^^ d.o.o., F^trtova 2, |tuj tel.4faks:02 77«n<1 Trenutne najbolj SledanI filmi • Giyole ugly - glasbena komedija • Space cowboys - zf. i • Road trip • Shiri - akcija NOVI ODPIIÎALNI ČAS: Od ponedeljka do sobote od 9. do 20. uie PRI NAS DOBITE ORI6INALE! Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 12. ~lena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92, 20/98-odlo~ba US, 64/00-odlo~ba US in 72/00) naslednji RAZGLAS V zvezi z Odlokom o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomo~jo obveščamo državljanke in državljane 9.,10. in 11. volilnega okraja 8. volilne enote, ki obsegajo Mestno ob~ino Ptuj, Ob~ino Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Ob~ino Hajdina, Ob~ino Trnovska Vas, Ob~ino Destrnik, Ob~ino Dornava, Ob~ino Gorišnica, Ob~ino Juršinci, Ob~ino Kidri~evo, Ob~ino Majšperk, Ob~ino Markovci, Ob~ino Podlehnik, Ob~ino Videm, Ob~ino Zavr~ in Ob~ino Žetale, da so volilni imeniki razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10, Ptuj, soba št. 6. Državljani lahko ustno ali pisno zahtevajo popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih: - ~e sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik; - ~e je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na obmo~ju Upravne enote ali posameznega voliš~a; - ~e je vpisana oseba, ki je umrla; - ~e je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan v ~asu uradnih ur upravne enote do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 2.6.2001. Gostilna "FONTANA", Jože Druzovič, s.p., Moskanjci 2/d, Gorišnica, vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu, pizze, sadne kupe. Sprejemamo naro~ila za zaključene družbe do 70 ljudi! Tel.: 041/579-791. BAS, d.o.o. Lovrenc na Dr. polju 83, 2324 Lovrenc na Dr. polju ŠIVILJE ALI KROJAČE kvalificirane, vabimo k zaposlitvi za nedoločen čas. Pisne prijave po{ljite v 10 dneh na na{ naslov. MARIBOR Razlagova 24 02/22-80-1 1 O mn GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! FASADE DEMIT STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropcr -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarslvo In fasadersivo «041 646 067 ali 062 754 4010. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napusčev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 RuJ » 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. Mali oglasi MOTORNA VOZILA AVTO-RAK, ugodno prodamo: peugeot 106 XN, 1993, felicia 1.6 GLX, 1996, ford KA 1.3, 1997, passat 1.8 GL karavan, 1994, R 19 1.4 RL, 1993, corsa 1.4i swing, 1997, favorit silver line, 1993, golf 1.4 CL, 1995, mondeo 1.8i GLX, 1994, R 5 campus, 1992, panda trekking 4x4, 1998, audi 80 1.8 S, 1991, golf CL 1.9 D, 1996, arosa 1.0, 1997, kia sephia 1.6 SLX, 1995, micra 1.0 LX, 1993, marea 1.8 weekend, 1999, tempra 1.6 IE SX, 1996, kadet 1.3 S, 1988, passat 1.6, 1997, astra 1.4 GL, 1992, sunny 1.4 LX, 1994, golf 1.4 CL, 1995, sephia 1.6 SLX, 1994, uno 1.4 IE, 1991, baleno 1.6 GLX 16 V, 1996, golf JXD, 1987, kia sephia 1.5 SLX, 1996, R 19 1.4 E, 1992 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj, Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, telefon 02 78-00-550. 'anamniMmicB© Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAMO; XANTIA 2.0-1993-950.000.-ZX AVANTAGE-1992-450.000.-AX 1.1 CABAN 5V-1993-450.000.-I\/IB260E-1988-1.100.000.-IMB 300D avtomatik -1992 -1.850.000.-G0LF1.6JX-1991 -550.000.-CADDY 1.6 FURGONE -1997 -1.130.000.-CX 22 SV-1988-200.000-CITROEN EVASION 1995 -1,550.000.-AUSTIN MINI1000-1971 -250.000.-MAREA SW1.8 ELX1997 -1.800.000.-FlORINd .7D-1995-490.000.-VECTRA 1.6-1991 -690.000.-TIP01.4-1993-450.000.-LADA NIVA 1.6 4X4 -1994 - 450.000.-SAMARA1300 3V-1996-430.000.-SAMARA1500 3V-1996-400.000.-BRAV0100-1999-1.900.000.-RENAULT21 1.4-1990-330.000.- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj KMETIJSTVO ZETOR 73-451 PVH, letnik 1999, prodam. Tel.(03) 583-50-66. STROJ za lu{~enje in mletje koruze ({roter) 220 V in elektromotor Rade Kon~ar 5 KW, 1400 obratov, prodam. Tel. 02 629 23 04. BIKCE SIMENTALCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537. POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovi-narstvu Metli~ar vsak dan od 7. do 19. ure. Potr~eva 28, Ptuj, tel. 77128 61. NEPREMIČNINE GARSONJERO, opremljeno, na Ptuju najamem. Tel. 041 358-947. PRODAMO: hi{e na raznih lokacijah, med drugim starej{a in novej{a Zabovci; manj{a Ore{je; 1-druž. Draženci; starej{a Bukovci; Rogoznica delno obnovljena; Maistrova z ve~jo parcelo; manj{a Pristava, Cirkulane; Vitomarci; Bo-le~ka vas vseljiva takoj; Ormož; atrijska Klepova; 2-druž. Tav~arjeva; Maj{perk; Mo{kanjci 1-druž. zelo ugodno; manj{a Tibolci; nedokon-~ana Leskovec; nedokon~ana Pre-rad; atrijska Polen{ak; Langusova; Jurovci starej{a z ve~jim zemlji{-~em; Drbetinci; Šercerjeva, v ra-~un stanovanje itd. Stanovanja: 1-sob. 5. prekomorske; 1-sobn. Volkmerjeva; 2-sobn. Zg. Hajdina; 2-sobn. Dornava takoj vseljivo; novo 2-sobn. Gori{nica; 3-sobn. novej{e Volkmerjeva, vseljivo z 20.12.01; 3-sobn. Podlehnik; 4,5-sobn. 5. prekomorske; 5-sobn. Potr~eva; 3- in 4-sobn. Kidri~evo. Gostinsko-stanovanjski objekti: stari del Ptuja biffe z restavracijo; gostinski lokal Jadranska ul.; gostinski lokal Markovci; gostinski objekt Mariborska cesta itd. Parcele: Gori{nica; Rogoznica; Sovretova; Zg. Hajdina itd. Kmetije: Lovrenc na Dravskem p{olju; Grajen{~ak; Mala Varnica itd. V Raj{povi ulici prodajamo poslovne prostore v izgradnji, cenovno zelo ugodno. Vse ostale informacije dobite v pisarni Trstenjakova 5, Agencija Vikend, Bi{ 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, posl. center Domino, 02 748-1013 GSM 041 955-402. LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO 11, 5 arov, v urejenem okoli{u na Zg. Hajdini prodam. Tel.: 778 01 51. GRADBENO PARCELO v Drs-telji, 8 arov, prodam. Tel. 775- 03 51, po 16. uri. IŠČEMO 3000 m2 zemlji{~a za industrijsko gradnjo v Ptuju ali bližnji okolici. Tel. 041 706-237. POSLOVNE prostore ali stanovanje v centru Ptuja ugodno prodam ali oddam v najem. Tel. 040 398-236. STAREJŠO vilo, odli~na lokacija, na Trubarjevi ul. 8 v Ptuju prodam. GSM 040 396-583. GOSTINSKI LOKAL v obratovanju v okolici Ptuja oddam v najem. Tel. 031 271-275. £1 ercator CaĐpCSDMiaPDSCSG Ormoška cesta 30, Ptuj PRIREDITVE V MAJU 2001 VsobotoZB. maja ob ID. uri Korado & Brendl show ZvoMte^em Jakom Šraufcigetjem in mladimi ^asbenimi gosH. Glasba, zabava in meh. Si Hi^teaSmnajboljši sosed Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 26. maja: Tanja Tantegel, dr. stom. ZD Ptuj ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonoviCa v Krapini, IM. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 Možnost piačiia na obrolte, gotovinsi