dar rtn ške \\ r i. /• * m ar lahajajo vsako sredo po celi poli, Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po p'ošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. t Ljubljani v sredo 20. julija 1870. Gospodarske stvari. jih sami nikar nazaj na nezdravo in škodljivo ne vo dimo! Tudi se moti, kdor misli Velika vrednost krompirjevca kot SCnOZCtnOgd fosforové vrednosti v 9 da bode pepelikove gnoja * Prideljuje se pri nas mnogo krompirja zato, ker je tečna jed ljudém in tudi dobra piča živali H H podobi pepela sežganega, iz enega orala požetega krompirjevca tako lahko in enakomerno na površje razdelil, kakor se to zgodi s krompirjevcem. Pa tudi to se mora pomisliti, da na vsak drugi način krompirji ne bodemo govorili o peril njego vem ali krompirj porabljeni krompirjevec prizadene veče stroške tega še zgubo časa. poleg Skušnje nam pričajo, da kmetovalci, nevedoči njega Kj pa se misli krompirjevec za gnojilo senožetim vrednost, ga navadno le preveč prezirajo, vu* pusté na kup zmetenega večidel segnjiti, pa ga dosti krat tudi kar na gnojišče devljejo ali ga pa za nastelj< porabijo. Vse drugače ravnajo s krompirjevcem drugod. Vsak goroj e-avs trij sk kmetovalec ga brž ko more izvozi na svoje kajti oni ga ali travnikom porabiti, nikar naj se ne pusti, da bi se popolnoma posuši!, ampak požanje naj se, kedar perje začne prihaj at rumeno časa poreže, ne dobi se le več krompirj Ako se dovelj do temuč to tudi stori, da t času 9 kedar ga je raztrosil po senožeti dobro vedoč, da v kratkem se kaže trata ; » VV U1 VLU^/il J^'V « , tem U U IU rastlinske koreninice zavoljo svoje veče teže močnejše in globokejše vkoreninijo in se morejo potem vspešniše vetrovom zoperstavljati, sicer pa tudi varujejo čvrsto rastle zeliščne obrastlike in zarastke. br ašč s temno-zel in ko t Po ) 99 kakor da bi jo bil pognojil z najboljšim mešancem Prakt. Landwirth Go vek Krompirjevec naj se tedaj po travniku raztrosi in tako ondi pusti do spomladi, da strohni, sprhne in raz- Naj SC gOSpOđarji Celih sosesk ZđrUŽijO pade. Ostanki se potem spomladi pograbijo s senožeti Navadno ga pa le prav malo ostane, da se pograbi veči del krompirjevca na senožeti. Nagrablj f se pogubi v proge ali brazdice se pomeša med gnoj Izid aii dobiček' tacega gnojenja je tako očiten da se more spomladi do zadnje bilke pokazat krompirjevec ležal 9 da skupaj napravljajo sir za kupčijo. Nasvetuje Fr. Schollmajer. SI. ministerstvo kmetijstva je na predlog kmetijske 9 pa ga ni bilo i, Kje je Ondi, kamor je družbe kranjske tudi naši deželi dalo denarne pod ; m krompirj segel trava naglo raste, je veča, gostej in temnozelena. In vse to doseglo se je, in tako se pridelek pomnožil s tem majhnim trudom da Je krompirj po senožeti raztrosil ; kar lahko stori sle pore v povzdigo gospodarstva na planinah sicer 100 gold. Darila (premije) iz te državne podpore se bodo delila med planinske gospodarje za različna delà na planinah, in sicer pod strogo določenimi po- goji med kterimi se za sirarstvo more obrniti ne herni fantič, da le hlače nosi. tod Čudovita gnojina moč krompirjevčeva pa izvira od , ker krompirjevec obstojí iz nekoliko delov kali-a ali pepelika in fosforne kisline. Ako sežgeš en cent suhega krompirjevca, dobiš 17 do 18 funtov pepela koliko tega denarja. Veliko veča darila pa je c. kr. ministerstvo samo razpisalo za vse dežele cesarstva se vé da teh daril morejo deležniki biti tudi naši gospo darji. Na drobno o tem so pisale „Novice" v 23. listu v kterem je fosforne kisline funtov pepelika ali kali-a in 11L funta na strani 183. Ker je pa sirarstvo s povzdigo gospodarstva na Srednji pridelek krompirjevca se ceni na enem oralu do 15 centov, kteri tedaj dá 100 do 120 funtov planinah v zeló ozki in těsni zvezi, in ga ministerstvo za kmetijstvo med tudi kali m 22 V2 funta fosforne kisline. Razvidno je tedaj, koliko' B H one po goje stavi, na ktere se ima pri delitvi premij ozir jemati, ne bo menda odveč. ako podam našim planinskim gospodarjem ne- koliko kali-a in fosforne kisline se po nevednosti za- poduka, kako bi se dale z majhnimi stroški in vrže 9 če se krompirjevec pametno ne porabi 9 ampak neumno zavrže. občnokoristnim namenom prav primerne sirarnice nare da se potem naši gospodarji za zgorej omenjena Res x».c» je sicer, u» »c lam , »e krompirjevec za teljo porabi in med gnoj pomeša, toliko delov da se tam se krompirjevec za njegove vrednosti ne gub vendar narava sama že naprej nam drage snove na drobno razdeljuj 9 naj diti darila tem laglje potezajo. Kranjska dežela se pečá z živinorejo in ima v ta namen obilo lepih in bohotnih pašnikov, al vendar poleg vsega tega, razen izvrstnega sira, ki ga delajo na po- * Jako draga nam ponudba. Vred. sestvu gosp. Valentina *Krisperja v Studencu pod Ljub ljano, ne dobimo v celi naši deželi iz domačega mleka tako dobro narejenega sira, da bi kupčevali ž njim. 230 Da kranjska deželajie more narejati takega sira (kakor na priliko na Dunaji), ste videle krasno L/a lil âlijoaa vu« ujwí v untcjabi taacgn ^aatvui ua ^tutav/^ ua JL/uuajij, SLtJ V1UC1C IVlćlOUU tO pri kakoršnega delajo na Svicarskem, v Lombardiji in kazen. Krasno — prav posebno lepo — pravimo zato drugod, koder ima živina obilo tolste paše, to je sicer ker je luna v sredi, gotovo; al vendar bi si pri vsem tem iz mleka ostaja in ira ne more sproti vsega porabiti, prav ki JeJ kasta bila ko je popolnoma zatemnela, rdeč > lehko to je blizo taka kakor je jutranja ali ve- černá zarja. Ta zarja izvirala je od solnčnih žarkov naredila lepšega in boljega sira, kf bi se jej tudi bolje ki so se v zemeljni atmosferi lomili a še do lune segli. splačeval, nego dosedanji. Za dober prodaj bi ne bilo treba skrbeti ; kajti Kdor Je bil po 9. uri v torek ponoči še pokonci in pod prostim nebom, nehoté je svoje oči pasel na svetli dobro napravljen domač sir dal bi se gotovo bolje veliki krogli lune, ki pa je kmalu potem malo po malo specati , uc^U UUl pu»LI in sum „O V HJC UVil JO uUOJ UHU UUI'li veliko prodá, kterega prava domovina pa ni Svajca, v nebo, kjer je Vsegamogočnost božja dopustila nego oni pusti in suhi „švicarski" kterega se temneti začela. In na tisoče oči je zdaj bilo obrnjenih da ampak le gorenje Koroško, Stirsko AiiM J^^ J T y «JV1. JV T WV^MUiV^VUUOOl yj V/ £jj €4t UVJ^UO llld y UCtt «aiiap«^ ic xxuiuoivu, on.v, gornje Avstrijsko itd., brez vse zmešnjave na zvezdišcu stopila je zemlja naša kjer si ondašnji sirarji najpred z dobrim surovim mas- tako med solnceinluno, da solnce ni moglo obse- lom (putrom) žgance ali cmoke prav dobro zabelijo, in vati lune, in je tedaj zatemnela. Tako otemnela lu- potem še le iz posnetega kislega mleka narejeni sir po nina krogla ni tedaj druzega nič kakor kopičasta (keg-svetu razpošljejo. ljasta) senca zemeljne krogle. Če je vsa ali en del Svajci so se mali posestniki nekterih posamesnih lune v senci, potem se jej pravi, da luna popolnoma krajev ali občin združili in si osnovali sirarno družbo, ki je jako važna, posebno za ondotne pla- •U 1 U. £J KJ KJ I JDtl JW v UWUM y J/V/WVMUV "J vu» £ ninske kraje. To kar poprej posamesniku ni bilo mo- solncem znajde (vsa) mrkne, ali da le deloma njen > Če otemni en del Le ob po In i luni, ko se zemlja med luno in ttraje. -LU jv, & Hektorja barona Ritterja Zahonskega in advo- bode kako svojo knjigo komú izposodil, bode gledéna kata dr. Deperis-a (oba že poslanca v poprejšnjih „obrtnijsko postavo" moral za to gosposkino dovoljenje sejnih dôbah). Jutri bode volilo laško veliko posestvo, imeti v sredo pa naše slovensko. Kandidatje „Soče" so Iz Kočevja malo ilustracije k volitvam.) Kar dr. Ton kli, dr. Žig on in župan Dolijak, veliki se je vže bralo v slovenskih in nemških časnikih o ko posestnik v Solkanu. Njim nasproti hočejo nekteri ne- čevskej surovosti, neotesanosti, zarobljenosti, to vse je slovenski veliki posestniki (in takih je 60—70) imeti se premalo. Misliti si morate vse to še v višej stopinji neutralne poslance, kteri pa niso nikomur všeč. Od- oo pi^uimu. 1u19iu1 at murait? voe tu dc v vidoj obvptuj«, potlej imate slabo podobo liberalnega masla nemčurske ločna za slovensko stran goriškega zbora bode kočevske kulture. Psoval se je vsak pošten národen ».. rlM . . v _____ I •■».*'• 1 v» . mOZ, |íuoouuu pa ou ni mail svoje nesrawuu puo cenjenem Vašem listu duhovnike, ki jim niso nikoli nič žalega storili posebno pa so metali svoje nesramne pusice na volitev vélikega posestva Iz Gorice. (Popravek.) bral sem dopis od 10. dne t. m. iz Kast va. V njem se sebno se je v tej reči skazoval neki možicelj iz Ko Po naznanja, da sta v Kastvu izvoljena poslanca gg. Ru- beša in Marot Slovenca oba. Ta čevj y ki se mu B novica je mene dosti druzega kakor emlj pravi in ki menda ne zná peči. Ta je v svojej nemškej zeló razveselila, ker ta dva moža sta poštena narod- jezi mirno gredočega kaplana od stare Cerkve celó njaka. Al čudno mi je, kako je mogel dopisnik napi- kamnjeval. Sila surovo, prav tolovajsko se je tudi ob- ona sta Hrvata našal neki Peče od Stare Cerkve, ki je vse duhovne sati 9 da sta ona Slovenca. To ni res in od Hrvatov večidel izvoljena. To vam naznanjam s „šufti", 99 hlape u in še grjimi psovkami pital za voljo istine. Ne mislite s tem, da sem Bog zná se je neki Ferderber po domače Hard prav Tudi odli- kakošen separatist. Ne! Jaz sem Hrvat in ljubim kakor koval v zasramovanji poštenjakov. Še v svojej krčmi vse Slovene tako tudi Slovence, vendar ne bi rad 9 da ae v Vašem listu ne bere popolna istina« ni ljudém dal miru rekel je, kar sem sam čul uuuLu uni mu ti, icaci jç j jvcti ocui oaui uui« verfassungstreu", naj odlazi v Ribnico v krčmo Kdor ni 9> Iz Primorskega. (Volitve mest} trgov in obrtnij- Ali ni iz tacega obnašanja prav očitno, da so nemški skih krajev v Istri in Gorici) so se izvršile tako-le: Kočevarji v právej omiki vsaj še 300 let za vrlimi Slo Gorici (mestu) je izvoljen grof Franc Coronini in venci, ki so se pri volitvi zmerno in možato obnašali dr. Maurovich, mestni zdravnik (obá nova) v Rovinji dr. M. Compitelli Njihova hoj v 99 jh< i jim ne slači divjosti pnrojene v Matavuni-Bujah J. A. F lego, tukaj ne manjka. Ti nimajo nobene vere Benardelli (nov) uai učiti ^ u vy * / j - v xua ba i v Losinji dr. Fr. Vidulich v Kormin-Gradiski N. Vsega tega so pa krivi oni liberalúhi, ki se jih tudi , za blago r 9 pl. Pagliaruzzi. Od kupčijske zbornice goriške je v Tominu Izidor ljudstva jim ni nič mar, v politiki pa so komaj abee izvoljen baron Hekt. Ritter in dr. J. Dépéris, — ^ od kupčijske zbornice v Rovinji dr. J. Basilisco in Zdaj pa še darj stvo In take baže ljudj Le hočej voditi nevedno ljud dr. Fr. Be nier. Iz Dalmacije. (Volitve za apeljujejo ga na krive poti da zgubi Fladungu neko dogodbo, da se bo malo jical. Župnik Borovški se je pritožil, da ljudj ne ■ tt l/aiiiiauijc« r www eto tee//** zbor) so bile za bodo prišli iz Borovca v Kočevje wm», jílu národno stran srečne; izvoljenih je 24 Slovanov, 19 pa veliko stroškov prizadene. Al glejte Fladungove rado je hudih Lahonov ali z drugo besedo ustavnežev. volit ker jim pot Ve- darnosti! 3 stot. moke in 1 stot. solí pošlje ubogim Bo Čina je tedaj národna v deželnem zboru; al deželni rovčanom, da so potlej osoljenih žganjcev siti prišli odbor bode imel 2 Slovana, ki j u volijo poslanci sel- volit v Kočevje ona dva moža, ktera jim je Fladung povedal. Gosp. Fladunga vprašamo : s ôegavimi poslanci mest in velikega posestva. Po takém, če vlada ste poslano moko in sol kupili?? skih občin in ves zbor, 2 pa bosta Lahona, ki ju volijo iz národně većine ne izvoli deželnega glavarja, nastane čudna prikazen, da deželni zbor bode po večini slovansk, deželni odbor pa po večini lahonsk. Kmalu se bode vidělo, ali bode vlada v Dalmaciji se tudi vprihodnje po naročji nosila Laha. mogoče. Tratnik 9 ki j je v Dragi, kakor Zagrizeni nemčur že iz Trebnega marsikomu v želodcu, sem ljubami, če kočevske „liberalce* šljivo čul, ljudi begal < našali po Potockeg volij ob Ali ste se ob LLiawij& ots luui učionu j/v/ jl viuuauga pOVGIji y Avstriji je vse vedel še povedati, al naj zadostuj gospodine?! Marsikaj bi naznanim 9 Iz Koroskega. 99 Svoboda" v Avstriji bode skor liberalni êri. e to. kako „rakovo pot" napreduj Drugi pot Vam šolstvo v novi tako redka kakor „tičje mléko". Kdor tega ne verjame, Iz Kočevja 17. jul Da birokracija rada ovira 9 naj sliši razpor med škofom in bivšim deželnim glavar- Vam zopet morem spričati z dogodbo, o kteri ne dvo jem Kiibekom. Baron Kíibek je namreč izvedel, da mim, da resnična, ker gré od ust do ust medKosteljci íauucivuuí. jliniuu jo uauuicu lit vouci , uč* ují lu , ua icouxui neki ukaz škofa lavantinskega duhovnom živo pripo- Učitelj pri Fari rOČa napravo ljudskih bukvarnicj j&ujige iz leu apuuarsiva ceuaije uuij oiiiit mou uamuii aulou , ji bukvarnic naj se za mali denar izposojajo farmanom, naše c. kr. okrajno glavarstvo vprašal: ali sme napra knjige iz teh podarst ; želeč da bi se pojmi umneg čedalj /, u« v. bolj širili med našimi kmeti Je Unidan přejeli prekasno; skladamo se z VaSo željo Vred viti za odraščene fante in možé ob nedeljah in prazni kih šolo, v kteri bi jih učil kmetom potrebnih ved nosti? In odgovor je dobil od g. Fladunga, da ne, 234 in zakai ne? — zato neki ne, ker nima spričala za od 17. junija JU là C* J* J -i • r* v v • i «1 « . «ví • v _ l • • • < j y UiLUa OUI i^MiM Ait jviuij^ To je vendar čudno, da c. kr. kmetijstvo in tudi v Beču še ni bil v kmetiški šoli. ministerstvo pri teh postavah, ki varujete koristne tiče Nikakor ne tajimo, da taka spričala niso brez vred- in branite naše polje gosenic in kebrov, brž prvikrat > nosu čudno, jako čudno je to, da učitelji po kme- ni imelo nobenega pomisleka priporočati ju v potrjenje tih morajo in morejo otroke učiti sadjereje, sviloreje, — one postave pa še zmiraj odbija, ki varujejo ná- čbelarstva in tudi kmetijstva sploh, odrašenim pa ne rodne pravic elj u dstva slovenskega pred nem- bi mogli istih naukov razkladati z obilnimi pomočki, škutarskim gosenicam in kebrom v šolah in pisarnicah ki jih imamo v dobrih slovenskih knjigah in kmetijskih čeravno je te postave deželni zbor že trikrat sklenil. ' ~ * * * * w " i»'-«-- ^y seji pomnoženega odbora družbe kmetijske) 9 ali vé: ko- časnikih! Gosp. Fladung-a bi le vprašali liko učiteljev v ljudskih šolah ima spričala iz kme- ktera je v nedeljo bila pod predsedstvom pl. Wurzbacha in pri kteri je bil pričujoč c. kr. vladini sveto- , je tajnik dr. Jan. Bleiweis poročal o tijstva, in koliko še je djanskega kmetijstva izučiltak kdor ima tako spričalo? In vendar vlada ukazuje večidel valec Roth vsem 9 da učijo sadjerejo itd. Vprašali bi dalje gosp. denarni podpori, ktero je si. ministerstvo kmetij- Fladunga: ali misli, da se drevesa cepij o drugače, da ski družbi podělilo za letošnje leto, in sicer 300 gold. gosenice se le vij o drugače, da čbele rojijo drugače, za potovajočega učitelja kmetijstva, kedar se to razlaga odraščenim, a ne Clia, to vemo, ZO U »JU. O BVUJC a afw^v , o illii upa- ivv/ gviu., - u<* uoponu vičuje kar stori, nam drugim prostim ljudém pa braniti darila sadjerejcem in vrtnarjem 200 gold. to vemo, že najde svoje razloge, s mladini? Birokra- gnojiščem 300 gld. 9 kterimi opra- 400 gold. za darila dobrim za razdelitev kmetijskega orodja za napravo drevesnic 800 gold. 9 za f za nakup ne more, «« -«------ — - ------- r- - r------------j skega kmetijskega šolstva — zajec tiči za drugim gr- da si mislimo, da o takih prepovedih nedelj- ruskega lanenega semena in orodja za predivstvo 300 KmetijSKega »uiotva - ^ajcu uui not uiugiui gi- gold., - ct<* uflttup pi^Lucuoiviu in ta grm je pošast „narodnega rogovilstva" ! Da mije) goveji živini 5000 gold. mom bi 9 za nakup plemenskih bikov in za darila (pre- se učilo v nemškem jeziku, Bog vedi 9 ali ne bi bil učitelj jako sposoben za to , kar je prosil ne za 150 gold., — ^v^vu ^uaioiv« — »a svoj dobiček, ampak na korist našim kmetom, doma- zemljiščino statistiko 1000 gold. — Razen te podpore, čemu kmetijstvu 1 " ' ovác in prešičev 1000 gold. 9 , — za nakup žlahnih za povzdigo čbelarstva za pospeh gozdarstva 500 gold. ki jo zagotovlja dopis sl. ministerstva od 2. dne t. m. Iz Krasa. Da bi se na Krasu zopet zaredil les, je pa družbi že popred bilo zagotovljenih 5000 gld. za je ministerstvo kmetijstva odobrilo neki načrt, po kte- vino- in sadjerejsko šolo Slapško v Vipavi, 500 gld. rem naj se čez 13 štirjaških milj z 252 katasterskimi za živinorejsko knjigo, 1000 gold, za povzdigo planin- soseskami razširi zasajenega gozdnega in druzega drevja. skega gospodarstva. Za osnovo kmetijske učilnice ne Že letos se ima to zasajanje začeti, in vsako leto na more ministerstvo za letos nič dati, ker so mu pošli denarji, odločno namenjeni kmetijskemu poduku; za leta starih gozdnih dreves, zraven tega pa še en prihodnje leto zagotovlja podporo za ustanovljenje te miliion sadnih in murbovih dreves, ki se bodo jemale učilnice. — Tudi je ministerstvo družbi kmetijski po- • f i 1 t 1 # /^i • J ^ K A A 11 • ř^ 1 V • • i t • 1 • w # f • w # • 756 oralih dovršiti, zato se bosta vzela 2 milijona po ali iz ďrevesnic gore Sermino, Rodika in Gorice. petde- slalo 500 gold, in 5 medalij , naj jih izročí tukajšnji setih letih nadjajo se to velikánsko, koristno delo do- vrtnarski družbi. Kako pa se bode po predpisih minister vršiti. Bog daj! stva obrnila podpora, ki jo je dobila družba kmetijska Iz Št. Ruperťa na Dolenskem. — Strašen oginj za letošnje leto za mnogovrstne namene, to bodo * - — - - — — - - - - • - " - - - - • - - -- f v • • • • današnji seji je 12. dne t. m. razBajal tukaj. Zgorelo je 29 hiš in prihođnjič dotični odseki nasvetovali. skor ravno toliko gospodarskih posîopij, i6 konj ' ^ÊÈÊ ■ MMÉ 13 Je bilo zarad nakupa plemenskih bikov to skle prešičev in ena telica, razen vsega tega pa veliko žita njeno, da se okoli 2000 gold, obrne za nakup mirico- ......................... 1000 gld. pa b elans kih m sená! Vsa škoda se ceni na 50.000 gold. Ko blisk dol ski h (Murzthaler), okoli je skakal ognjeni petelin od strehe do strehe, in ker (Môllthaler) bikov; nakupovanje u ni h na Stajarskem so bili ljudjé na polji, bilo je tudi pomoči malo. Žali- sta prevzela gospoda Zevnik in Lasnik teh 1 lJUUJtî ua jjlmji , uhu miava1 puiun jlliatu. /jair 01»« {/n/ríiua ^v^opuuw ^í^vuia. iju uaoum , tcu pa na da je tudi malo gospodarjev zavarovanih! Nesreča roškem gosp. Solmajer. Pincgavskih in Mariahofenskih t-r _ A « A * . A A đk m ^ « m m m mm m « % « m ^ m m Ko- bog > «« AmMjv..v. ---j "7..... ~............----— o r ~----"J . —. ----*-----— je tedaj strašna in siromaki potrebujejo zdatné in nagle se letos ne bode nič kupilo, ker so kmalu celó pretežki podpore. Usmilite se jih! Dolsko 14. julija. ! * V. Včeraj popoldne je za sedanji kranjski rod. Misii se se nakupi kakih 20 bikov 9 , da s tem denarjem oglasilo se je pa 74 sv. Heleni veliko škode naredila, v Dolu toča tukaj pri Ihanu in sv. Jakobu pa še več. Toliko je je bilo je v nekterih krajih vse belo bilo. Iz Ljubljane. (Telegram iz Dunaja) včera] došel, nam naznanja 9 Dr. Orel je, kot prvomestnik ; da gospodarjev za-nje odseka, poročal o gospodarjih, ki so se oglasili za premije za ore he; po pravilih bode to sporočilo prevdaril ki nam zeló važno novico 9 da Je v nedeljo in pondeljek se je ondi na vabilo prof. dr. Maas-sen-a zbralo mnogo poslancev konservativne in državo-pravne opozicije iz nemških in slovanskih dežel in da so sklenili skupni program prihodnjemu posto-panju v deželnih zborih. še ves odsek, in v prihodnji seji bode dr. Orel stavil konečne predloge pomnoženemu odboru. (Prečastiti gosp. Miroslav pl. Premerstein), novi kanonik ljubljanski, je bil 14. dne t. m. vmesten. (Iz PongraČeve kosarne na spodnjih Poljanah) se imajo do nedelje izseliti vojaki 9 topničarska šola da Niso nam se znaní te sklepi Še zdaj lahko rečemo, da „zadovoljna in krepka Avstrij a" gotovo je pošteni njeni cilj in konec bil. Izmed kranjskih poslancev so se ude- ostane v tem poslopji. Tako se za gotovo pripoveduje konferencije, a to po mestu, s tem dostavkom, da bode se tu skladalo za 9 Svetec, grof Barbo in V. ležili tega shoda dr. Costa C. Župan. Postavi, ki ju je po vladinem predlogu sklenil lanski deželni zbor, eno za varstvo kmetijstvu ft « . • 1 . • m 1 ___________1 1 « koristnih tičev drugo za brambo kmetij- stva proti škodi gosenic, kebrov in druzega škodljivega mrčesa, ste potrjeni po ces. sklepu vojsko (komú?) nakupovano žito. (Ljubljanski magistrat) je ravnokar razpisal službe na mestni ljudski šoli, in sicer dvoje po 600 gld. oziroma 500 gld., dvoje pa za podučitelja po 400 gld. Prošnje za te službe se oddajajo do 15. avgusta Prosilec mora priložiti krstni list, šolska spričala, spričala sposobnosti učiteljske, spodobne obnaše in znanja obeh deželnih jezikov. Tako stoji v razglasu Ztg. 99 u Laib. Sicer pa gré gledé na odstavljenega g. Svetca in >> Novice" bođo rade sprejemale milodare in jih brž odrajtal pravo mesto Vred Rozmana glas skrivnostni, da vsak prosilec mora priložiti tudi — revers, da pri mestnih volitvah bode glasova! za 10 izmed 30 sedaj na „rotovžu" sedečih 235 mož f pri volitvah za deželni zbor pa za dr. Suppa in dr. Kaltenegger-ja (Strah pred Dittes-om)y ki so ga „Novice" v da se plamen vojske ne razširi čez avstrij sko-ogers ko zemlj > ko se izvedelo, da gré zadnjem listu razodele Lesjak na studenec njegove učenosti napajat se (..Laib Prêt vezo te vojske smo v adnjič popisali. Spanjc nimajo kralja; začasna vlada hoče državnemu zboru Zeitg Je tolažila ta strah, rekši, da g. Lesjak ne gré španjskemu nas veto vati p lier ns keg rinca Leopolda Hoh v praš a ga tedaj: ali hoče biti kralj land" ki samo na Dunaj Dittes-a poslušat), upravičuje „Vater- Spaniji. Odgovoril je, da, in pruski krali ie pritrdil , iv* v cucrn ovojih posledojih listih pripoveduje, temu in princa pooblastil, da sme prevzeti ponujeno krono da politične kazine in ž njimi vred katoliško ljudstvo špansko. To pa je bilo, kakor da bi bila pruska vlada v enem na Dunaji protestuj ej o skupno zoper veri nevarne staknila napade Dittes in zahtevajo, naj se nemudoma t od vodstva pripravniških šol na Dunaj Ali gnjezdo Na pol Je hotel bodo ti protesti in peticije svoj namen dosegle ne, ne bi Napoleon prestol povzdigniti) , imel pravico pruskému Kakor da jo kreaturo na španski vemo biti. 5 to pa vemo, da se pravi katolicizmu v obraz pruski vladi, španjski vladi 9 španjskemu narodu kralj ) ako se na učilišče y skih šol, za vodjo in s tujec, plač se izrejajo učitelj Ijud ti, kaj naj storijo, tako je pruskému kralj slal povelje, naj prekliče za daj in za č č po 3500 gold, pokliče nemšk dovoljenje, da se princ Hohenzollernski vsede na pre i, «w. '«»j» ~ r---~ o---; r----------— luteran in člověk, ki je v učiteljskem zboru stol nasvetoval sledeči predlog: „v ljudski soli naj se verski hotel ukaze dajati vsej Evropi, tako predrzeň je zdaj nauk po svoji vredbi in izpeljavi popolnoma prepusti Napoleon III. Treba bode tudi tega ošabneža, ki so ga ljudsk naj verski panski. Prav tako kakor je nekdaj Napoleon hotel ukaze dajati vsej Evropi, tako predrzen je zdaj «učitelj st starišem pa je prostovolj 9 da se leta 1851. nekteri molili za njihovi otroci tega nauka udeležujejo ali ne; dokler pa 4o do izpeljave ne pride, naj se popolnoma izključi verski kozj molitve 99 telja čioveštva' ( 9 učiti Kd bode zmagal v tej vojski, težko je prerokovati nauk iž sole". — Ravnokar pa slišimo, da jo je gosp. Tudi je težko reči, komú naj bi Slovenec zmago pri Lesjak že domů pripihal iz Dunaja. Pač naglo se je vošil. Francozka vlada utegne, kakor izvedenci pri seznanil z dunajsko pripravljalnico. Jako bi nam ustre- povedujejo, 699.000 mož postaviti gel, glavu dej ni ako bi blagovolil bodi v 99 Novicah" ali 99 Tri f VV1VAJVJ wv»wv/ illam jjuoidviti y bojj p L u o a a viaui s severnimi zavezniki pa 888.800, pa tej armadi pristo pruska vlada u , in če tudi v „ vspeh svojega kratkega potovanj Tagblattu" naznaniti nam dobro- pijo še Bavarci (Parci), Badenci in Virtemberžani zadnjem občnem zboru kranjskega društva pa je, da so F ■ ■ , po- tem bi pruska armada štela še 121.140 mož. Gotovo v pomoč vdovám, sirotám in onemoglim uô na morji veliko močneji kakor teljem, sprejeta pravila je c. k. vlada potrdila nedeljov24. dan t. m. popol Prusi. Francozi se menda nadjajo podpore Dancev in Italij (Sokolov izlet.) dne napravi „Sokol" izlet čez Stepa viti 9 9 Pa kaj more iz vsega tega klobčiča se še raz-ako Prusu ali Francozu na pomoč hitijo še druge ako Bizovik, vlade! Občni plamen pa potem gotovo vstane sv. Urh v Velče. Vso pot spremljevala bo društvo novo uniformirana Sokolova godba. Sokolovci v polni društveni obleki (s čikoži) se zberó ob pol dveh po poldne v čitalnici. Sokolov prapor bo pri tem izletu prvikrat okinčan s trakom, kterega so društvu poklonile Ipavske domorodke 29. dan u. m. Če bo 24. dan t. m. neugodno vreme, je izlet přeložen na drugo ne- 31 dne t. m ♦ vy uv>u4 ^imuiou j^a ^u^ui guiuvu v o tauu y an pristopi v vojski, potem pristopi tudi Avstrij in iz vsega tega začnó se prekucije na Turškem. Tak je pogled v příhodnost! (Deželni brambovci.) Pravila nove postave za deželne brambovce za našo polovico Avstrije je, ka- , cesar potrdil. Vse te dežele so razdeljene v devet brambovskih poveljniških okrájev; Stajerci, Kranjci in Korošci spadajo pod če-trti , Tržačani, Goričani in Gradiščani pa pod peti taki kor so „Novice" že povedale Novicar Iz Dunaja. domaćih in ptujib dežel. okraj. Vsaki poveljniški okraj šteje več batalijonskih Vojska je gotova. okrájev, ki ima vsaki svojo številko in imé tistega Kakor s trte mesta, kjer je poveljništvo batalijona ustanovljeno. se je izvila vojska in sicer vojska najstrašnejša. zdaj je boj še omejen — Za na Francoza in Prusa (Prajza), al francoska in pruska vlada ste največi vo-jaški vladi, za kterima stojé silni narodi; zato bode težko, skor nemogoče držati boj v teh ožih mejah. Al nika-gleda, kako na Tako je na Koroškem: 21. Celovški, 22. Belaški; spodnjem Stajarskem: 19. Mariborški, 20. Celjski; na Kranjskem: 23. Ljubljanski, 24. Novomeški; na Gori- se vêde tako, da se kar se Avstrije tiče, naj kor ne vtakne vmes in le od daleč naj škem in Primorskem : 25. Tržaški in 26. Pazenski bram- bovski batalijon. Že več tednov je pri tukajšnji deželni sodniji trajala konečná obravnava z voditelji delalcev, na se mesarijo ubogi narodi, pokončujejo uboge dežele, ktere je sum letel, da hočejo v zvezi z vnanjimi, vzlasti po sili hoče nemškimi kolovodji prekucniti samovladno (monarhično) osnovo držav in namesti nje vpeljati ljudovlado (repu- Danes bodo sodniki sodbo izrekli. Državni samo zato, ker en vladár (cesar Napoleon) vojsko imeti, da francosko ljudstvo slave išče na tuji Zemlji, iy ua uurna uiuia uoiauiu aa o»vwuuw uiijvuy* juauco uvuu ouuuiai ovsu vu laionu« . «« » « pri tistem možu, ki se je na Francozko pritepel in pravdnik je mnogo njih krive spoznal vélikega izdaj pod sleparstvom ljudovladnega predsednika se kmalu stva in še druzih hudodelstev, pa nasvetoval, naj se kot cesar vsedel na prestol francoski. Nam pač živa jim odmeri kolikor mogoče nizka kazen. — Ves Dunaj radoveden čaka izida te velikanske pravde, zarad ktere pa pozabi, da domá mora beračiti za svobodo bliko). duša očitati ne more. da imamo srce do Prusov uuoa uuitan uc uiv/i v, «« luiauiu oi oc uu jliu.su v , Sâj lauuvcucu gaaa imua ic vcunauoac ^/i»* uw. > vemo, da politika pruska namerava tudi nas Slovence se je vlada celó kakega nepokoja bala in je zato voj a do Adrije vtopiti v nemško morje, in tudi pruska vlada kom v kosarnah pred leti ni ravnala drugače kakor zdaj francoska nuiu v Kosamau dala ukaz, da so pripravljeni, ai*v delalci tù in tam zarad obsojenih začeli razsajati. m i • « # i i ti « y/A___ fil _ 1____j 1_ _ ___ ako bi al kjer je krivica tako v nebó vpij oča" kakor pri Na- Tudi to je sad nove „liberalne" ère. Takrat, ko so se poleonu, ondi mora vsak reči, da pruska vlada je ne- po želji Giskrovega ministerstva kovale brezverske po* y vfuui u1u1 c* v 1 v/vi y viw j^il uoivw » 1ciu«! jv uu" j/v j L wioaiv* v^c« uiiuiovux «v» ^ — - • —- ~ » ^ ^ dolžna strašnih nadlog, ki pretijo Evropi, ako vojska stave v državnem zboru, takrat je novoercem dobro delo prestopi tla francoska in pruska. Ce morebiti še nikoli da so pred zbornico delalci strah delali gospôski zbor narodi avstrijsko-ogerski niso bili v politiki edinih nici, ako bi bila nameravala podreti te postave 9 Kdor misli 9 sedaj morajo biti v tem, da vlada naša vse stori 9 veter seje, mora pripravljen biti, da žane vihár! 236 _ Dunajski mestni zastop je naročil svojemu prav- «vuuj v, Hajd v Berlin!« Vladam južnih nemških držav je francoska vlada ob enem poslala pismo, v kterem v 24 urah zahteva odgovor : ali jih je volja v francosko-pruski vojski nobenostranskim (neutralnim) ostati ali ne. Želeti bi bilo pač to, da se južne nemške vlade ne vtaknejo vmes in da tako boj ostane omejen na francosko-prusko Kursi na Duuaji 19. julija. 5% metaliki 50 fl. Narodno posojilo 59 fl kr. kr. Ažijo srebra 130 fl. 05 kr. Napoleondori 11 fl. 04 kr. Loterijne srećke: v Gradcu na Dunaji 16. julija 1870: 50. 64. 72. 33. 63 66. 8. 32. 38. 41 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 30. julija. Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — Natiskar in založnik : Jozef Blazilik v Ljubljani.