LETO IX ŠTEVILKA 93 30. JUNIJ 1975 brestov "obzorn i k lasilo delovne skupnosti WWVWWVVW99Sa«S6666O*OC>0OOQOOvw<59 Na šesti lesariadi brestu drugo mesto Vsakoletne športne igre delavcev lesarstva Slovenije so že po-stale nepogrešljiva tradicija. Postale so velika manifestacija delavske telesne kulture, prijetno tovariško srečanje slovenskih lesarjev in obračun, kaj so naše delovne organizacije skozi vse leto prispevale Za razvoj športne rekreacije, ki dobiva v našem vsakdanjem živi jen j-skem utripu vse pomembnejše mesto. Letošnja lesariada je bila 13. in 14. junija v ljubljanskem šport-nern parku na Kodeljevem. Organizatorja sta bila Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva ter Poslovno zdru-Zenje LES, pokrovitelj iger UNILES, tehnično izvedbo tekmovanja Pa je izpeljalo športno društvo Slovan iz Ljubljane. Na referendumu -69,30 odstotka za Naš komentar na 8. strani Ob 0)nenu b&tca I&ktena ce&tLtam& a&em b&tcem in aktim&tom c^O(B! Brestu - priznanje samoupravljalcem Letos praznujemo petindvajset let, kar smo razglasili za osnovno geslo naše družbe »tovarne delavcem« in s tem postavili temelje novemu socialističnemu samoupravnemu sistemu, ki ga gradimo pri nas. Prav v letu, ko lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot v utrjevanju in poglabljanju samoupravnih odnosov in s trdno samozavestjo gradimo prihodne, še pravičnejše in še bolj humane medčloveške odnose, je BREST dobil veliko in dragoceno priznanje. REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE BRESTU PODELIL PRIZNANJE SAMOUPRAVLJAVCEM ZA IZJEMNE DOSEŽKE PRI RAZVIJANJU IN UTRJEVANJU SAMOUPRAVNIH DRUŽBENIH ODNOSOV. V obrazložitvi priznanja je rečeno: »Pri vseh odlikovancih — naj bodo to posamezniki ali kolektivi — gre za primere, ki dajejo s svojo aktivnostjo in z ustvarjalnim pristopom svetal zgled, da ustava nove Jugoslavije ni le vizija prihodnosti, ampak je predvsem realnost teženj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi sedanjega časa. Utirati pota napredku ni bilo nikdar v zgodovini boja delavskega razreda za svojo uveljavitev lahka naloga... Vedno je zahtevalo mnogo tru:la, žrtev, samopremagovan j a in naporov v premagovanju in spreminjanju starega. Toda prav v tem premagovanju starega in v boju za oblikovanje novih samoupravnih socialističnih odnosov vidijo odlikovanci kot pripadniki tega razreda svoj življenjski smoter in zgodovinsko poslanstvo, hkrati pa tudi vidijo v tem jamstvo za svoj lepši jutrišnji dan. Svoboda je za njih v pravem pomenu besede spoznana nujnost! Ker so v to prepričani in ker po tem spoznanju uravnavajo tudi svoje vsakodnevno delo, odbor za priznanje samoupravljavcem meni, da si priznanja v polni meri zaslužijo.« Naj ob tej priložnotsi izrazimo toplo zahvalo številnim delavcem, skromnim in brezimnim, ki so zaorali ledino samoupravljanja v naši delovni organizaciji, vsem tistim, ki so v teh desetletjih zavestno utrjevali in poglabljali samoupravne odnose in nesebično žrtvovali mnogo dragocenega časa in svoje življenjske volje za oblikovanje novih medčloveških odnosov v našem družbenem in gospodarskem življenju, predvsem pa v svojih neposrednih delovnih okoljih. Priznanje nas tudi zavezuje... Z vsem svojim sedanjim in prihodnjim delom ga moramo dokazovati. Ne zaradi priznanja samega, ampak iz življenjske nuje, da ustvarimo v našem delovnem kolektivu resnično samoupravno socialistično skupnost, kjer bo vsak delavec človek in vsak človek delavec. OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV — 27. JUNIJU NAJ VELJAJO ISKRENE ČESTITKE VSEM DELAVCEM, KI SO OBLIKOVALI IN OBLIKUJEJO NAŠO SAMOUPRAVNO SKUPNOST! Novo skladišče hlodovine v TLI Stari trg Jasen program -trdna integracija V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU JE OKROG ŠTIRIDESET SESTAVLJENIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (SOZD). ZA NJIHOVO REGISTRACIJO PA JE OPRAVLJENEGA KAJ MALO. NA DVODNEVNEM POSVETOVANJU, KI JE BILO JUNIJA V KRANJU, SO UDELEŽENCI RAZPRAVLJALI O ŠTEVILNIH VPRAŠANJIH S TEGA PODROČJA. KER NAS TA VPRAŠANJA ZANIMAJO ZARADI NAŠE SOZD (SLOVENIJALES) IN KER LE-TA ŠE NI POLNO ZAŽIVELA IN TUDI ŠE NI REGISTRIRANA, SI OGLEJMO NEKAJ MISLI IN UGOTOVITEV S TEGA POSVETOVANJA. KDO SE LAHKO ZDRUŽUJE V SOZD? Čeprav gre za ključno vprašanje, zadeva ni tako preprosta, kot bi morala biti. Zakon o konstituiranju ... postavlja kot pravilo združevanje delovnih organizacij, vendar dovolj široko odpira tudi možnost, da se v SOZD združi tudi posamezna temeljna organizacija neke delovne organizacije. Ustava sama, ki je izšla po zakonu, pa je glede tega vprašanja rahlo dvoumna, vendar bolj nagiba k temu, naj se v SOZD združujejo le delovne organizacije. Registrska sodišča so se dokončno dogovorila za enotno prakso, po kateri se v SOZD lahko združujejo le delovne organizacije kot celote — ne pa posamezne TOZD. Pri tem pa seveda ne smemo biti v zmoti glede odločanja: o združitvi delovne organizacije v SOZD odločajo delavci v posamezni temeljni organizaciji in je taka odločitev sprejeta, če -se zanjo opredeli večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji. SVOBODNO ODLOČANJE O DELITVI Medtem ko je za temeljne organizacije že z zakonodajo določeno, da se morajo združevati v delovne organizacije (sicer se morajo osamosvojiti v enovite delovne organizacije), pa je za združevanje v SOZD edino veljavno načelo — popolnoma svobodno združevanje, brez kakršnekoli prisile. Kajti vsako združevanje pomeni za tistega, ki se združuje, določeno omejevanje pravic oziroma določeno povečevanje obveznosti. Enak -kot za delovne, tudi za sestavljene organizacije z zakonom ni določen neki minimum združevanja dela in sredstev, ki bi moral biti obvezno izpolnjen. Združitev mora pač vsebovati »neko razumsko —• otipljivo združevanje zadev«, o čemer -pa prosto odločajo tisti, ki delo in sredstva združujejo. Pri tem se pojavlja vprašanje, v čem je razlika med SOZD in poslovnimi združenji. Videti je, da delovne organizacije rešujejo v SOZD dolgoročnejše (programske) in obsežnejše interese; v poslovnem združenju pa praviloma kratko-ročnejše pogodbene in druge — specifične interese. POSLOVNI PREDMET SOZD — TEŽAK IZPIT Največ nerešenih vprašanj se suče okrog poslovnega -predmeta SOZD, ki ga je največkrat zelo težko oblikovati. Stališče, da poslovni predmet SOZD ni zgolj seštevek poslovnih predmetov združenih delovnih organizacij, je sprejeto in razumljivo. Ne zadošča pa za dokončno oblikovanje besedila predmeta poslovanja, kakršno -se vpiše v register. V njem mora biti vsebovana tudi »primerna delitev dela«. Pri tem zakon ni dal nobenih meril za tako delitev in se pojavi zelo resno vprašanje, kdo bo tako primernost ocenjeval. Kdorkoli jo bo, bo zaradi pomanjkanja omenjenih meril lahko opravil to delo le -pavšalno in bati se je, da tudi s škodljivimi posledicami. Posebej je bilo poudarjeno, da tudi v SOZD tako imenovane Skupne dejavnosti (kot so na primer skupno računovodstvo, skupno planiranje, skupno reševanje pravnih zadev, skupno pospeševanje rekreacije itd.) niso dejavnosti, ki bi jih SOZD opravljala kot svoj poslovni predmet in se zato tudi ne vpisujejo v register. To so sicer pomembne zadeve, vendar internega pomena, ker SOZD z njimi ne nastopa v poslovnem prometu s tretjimi osebami. TRDEN PROGRAM IN PLANI — TRDNA INTEGRACIJA Če gornjo trditev obrnemo, lahko rečemo, da brez jasno postavljenih ciljev, to je brez programa oziroma plana, ni uspešne združitve in torej tudi ne uspešne sestavljene organizacije združenega dela. Zakaj tako? Zapisali smo, da vsako združevanje pomeni za tistega, ki se združuje, določeno omejevanje pravic oziroma določeno povečevanje obveznosti. Združili se bomo -torej le tedaj, če -bomo v talki združitvi oprijemljivo videli neko korist idružbeno-eKonomskega pomena za- našo -delovno organizacijo in s tem za posameznega delavca, ki v njej dela. Kajti delovne organizacije, -ki se združujejo v SOZD, med seboj niso taito tesno povezane kot TOZD v okviru delovne organizacije. Povezujejo se le toliko, kolikor jim to omogoča uresničevanje njihovih interesov. Če so se nekatere SOZD oblikovale zgolj zaradi modne muhe, brez trdne vsebinske zasnove, bo njihovo življenje le kratkotrajno, če ga ne Doao oplemenitile s konkretnim planom kasnejšega skupnega dela. Na posvetovanju je bilo tudi omenjeno, da je posebna strokovna -skupina pri republiškem sindikatu opravila analizo dosedanjih sestavljenih organizacij v Sloveniji in skoraj pri vseh ugotovila omenjene, pa tudi še -druge pomanjkljivosti. Poudarjeno je bilo, da je napaka tudi v tem, da tečejo zdaj prizadevanja za registracijo SOZD za vsako ceno, pa čeprav bi s tem dosegli le formalno registracijo brez globljih vsebinskih rešitev, o katerih smo govorili. Z. Zabukovec Tako kot lani bo tudi letos del obveznosti zveznega proračuna financiran na osnovi -sredstev, pridobljenih s prodajo obveznic. Obveznice bodo prodajali v dveh serijah. Obveznice prve serije so prodajali v prvem polletju, obveznice druge serije pa bodo v drugem. Obveznice prve serije zapadejo v izplačilo 30. 6.1976 in druge serije 31.12.1976. Prodajo obveznic je prevzela v naši republiki Služba družbenega knjigovodstva, medtem -ko v drugih republikah opravljajo to nalogo tudi poslovne banke. Obrestovan j e sredstev, vloženih v nakup obveznic, znaša 10 odstotkov. Nominalna vrednost obveznic se glasi že na znesek, povečan za vrednost obresti. Poleg ugodnosti v 10-odstotni obrestni meri se -obveznice lahko uporabljajo za plačevanje davkov in pri najemanju potrošniškega posojila v poslovnih ban- Dela pri novi žagalnici v TLI Stari trg Delo še ni končano V ZADNJEM ČASU SMO V NAŠIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH OCENJEVALI, KAKO SE URESNIČUJE PREOBRAZBA NAŠE DRUŽBE NA USTAVNIH TEMELJIH. Obveznice federacije NAKUP OBVEZNIC ZA FINANCIRANJE PRORAČUNA FEDERACIJE V LETU 1975 kah kot udeležba namesto gotovine -pri obveznem -pologu. Kupcem obveznic se priznava znižanje davka od Skupnega dohodka občanov ter obrtne in kmetijske dejavnosti. P-rav tako se priznava zniževanje davka tudi gospodarskim organizacijam. Ugodnost se izkoristi tako, da se davek zniža za 6 odstotkov vrednosti kupljenih obveznic. Gospodarske organizacije lahko kupujejo obveznice iz sredstev rezervnega sklada, vendar največ do višine 30 -odstotkov -in iz prostih sredstev poslovnega sklada, Ker je Brest v velikih investicijskih vlaganjih in so vsa sredstva poslovnega sklada že angažirana, smo predlagali temeljnim organizacijam, da se odločijo o nakupu obveznic iz -sredstev rezervnega sklada. To pomeni, da bomo letos odkupili obveznic v vrednosti 3,300.000 dinarjev. T. Zig-mund Za uresničevanje ustave na področju združenega dela je bistveno, kako in koliko se je spremenil položaj delovnega človeka pri odločanju o rezultatih dela. Organizacija delavcev v združenem delu je torej oblika, sistem, ki jim omogoča, da odločajo o rezultatih živega in minulega dela. Odločanje o celotnem dohodku pa je podlaga za spreminjanje odnosov v vseh delih družbe. S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo smo si določili tako organizacijo, v kateri delavci uresničujejo proces osvobajanja dela in človeka. Poudarjam, proces. Organizacija ne more biti taka, da ustreza vsem razmeram in vsem časom, temveč jo je treba nenehno dopolnjevati, spreminjati. Od razvoja proizvajalnih sil, različnih pogojev gospodarjenja, pa tudi od postavljenih ciljev je v precejšnji meri odvisno, kakšna bo organizacija, kako se bodo delavci organizirali v temeljnih organizacijah, katere funkcije bodo združevali na ravni delovne organizacije, katere v okviru sestavljene organizacije. Z združevanjem sredstev za gradnjo nove tovarne ivernih plošč bo treba v prihodnjih mesecih oblikovati novo temeljno organizacijo, ob tem pa se odpirajo tudi druga vprašanja, kar zadeva organiziranost združene-nega dela, ponovno proučitev pogojev za organiziranje v temeljne organizacije združenega dela posebno tistih delov procesa, ki predstavljajo delovno celoto; na primer tapetništvo, proizvodnjo poliuretana, razrez ipre- Iz naše proizvodnje na in drugo. Prav tako je treba proučiti tudi položaj posameznih stranskih dejavnosti, ki so sedaj organizirane v Skupnih dejavnostih, kot so transport, špedicija, centralno skladišče gotovih izdelkov, po drugi strani pa tudi maloprodaja. S spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijalesa bo potrebno opraviti tudi delitev dela med strokovnimi službami na ravni sestavljene organizacije združenega dela in strokovnimi službami delovne organizacije. Skratka, opraviti bomo morali delitev dela in uskladiti vse strokovne funkcije, ki delujejo v celotnem sistemu od temeljnih organizacij, mimo delovne organizacije do sestavljene organizacije združenega dela. V prihodnjih mesecih nas čakajo odgovorne naloge, saj moramo znova proučiti našo organiziranosti in se na podlagi temeljitih analiz odločiti za spremembe, ki nam bodo ustrezale in omogočale delavcem, da uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne naloge. J. Hren SODELOVANJE BREST—OLES Jeseni leta 1972 je bila po temeljitih razgovorih podpisana in na organih upravljanja verificirana dolgoročna pogodba o pošlo vno-tehničnem sodelovanju med podjetjema OLES Postojna in Brestom. Cilj tega sodelovanja je bil zagotoviti Olesu zasedbo kapacitet tistega dela podjetja, kjer so zaradi te pogodbe ukinili proizvodnjo okenskih elementov in weekend hišic, Brestu pa zagotovili polizdelke, se pravi, lesene dele za proizvodnjo tapetniških izdelkov. Po skoraj triletnem sodelovanju lahko ugotovimo, da je kljub začetnim težavam za oba partnerja zelo zadovoljivo. Oles, ki se je že zelo specializiral za tovrstno proizvodnjo, ima kapacitete skoraj vedno stoodstotno pokrite. Ko je nastal položaj, da smo ali uvajali nove modele ali pa zmanjševali proizvodnjo v tapetništvu, smo prosti del kapacitet zapolnili s proizvodnjo vrat iz masivnega jelovega lesa za kuhinje VEGA — 73 in GAMA, isto: časno pa nas Oles oskrbuje tudi s potrebno količino palet, ki jih rabijo naša skladišča. Tudi za nas je pomenila zadostna količina ogrodij za sedežne garniture velik napredek, saj se je ravno na obnovi tega obseg proizvodnje zelo povečal. Ugotovimo lahko, da specializacija in dobro dogovorjeno sodelovanje vedno rodita dobre sadove, s tem pa je cilj tudi dosežen. J. Mele Salon pohištva v Ljubljani Letošnji tradicionalni Salon pohištva v Ljubljani med 13. in 19. junijem je predvsem predstavitev slovenske lesnopredelovalne industrije. Proizvajalcev iz drugih republik je bilo tudi tokrat malo. Med temi redkimi naj omenimo predvsem proizvajalce Šipad Sarajevo, Mobilija Osijek, Vrbas Banjaluka in Nina Novi Sad. Številčno skromna predstavitev proizvajalcev iz drugih republik se je odrazila tudi v predstavitvi njihovega lastnega programa, kar nas navaja k mnenju, da se posebej ne zanimajo za naše tržišče, ki je sicer dobro založeno z izdelki močne slovenske pohištvene industrije. Slovenska lesna industrija pa je prisluhnila potrebam tržišča in z novimi izdelki zapolnila vrzeli na trgu, hkrati pa tudi pokazala željo, da najde izhod iz stagnacije, ki smo ji priča v lesni industriji. Meblo je na Salonu prikazal razgiban proizvodni program (ploskovno pohištvo, sedežne garniture, tapetniške izdelke, plastiko itd.), opaziti pa je, da se prav ta proizvajalec pri ploskovnem pohištvu vrača na svoj stari Program v kombinaciji lak-teak (program Gorica). Novoles je tokrat prijetno presenetil. Očitno se v Novolesu dobro zavedajo današnje stagnacije v lesni industriji. S prikazanimi novostmi otroške sobe in opreme za učilnice razširjajo proizvodni program ploskovnega Pohištva, s tem pa tudi možnosti za večjo prodajo. Novi model otroške sobe je bil tudi nagrajen z. letošnjo najvišjo nagrado, Zlatim zmajem. Marles je še stari dobri Marles, ki s svojimi sejemskimi eksponati potrjuje že pridobljeni sloves naj večjega in kvalitetnega Proizvajalca kuhinj. Zastopan je bil z znanim proizvodnim programom kuhinj, stolov in kopalniškim programom. Treba je priznati, da se kuhinjskim programom povsem prilagaja raznolikemu jugoslovanskemu tržišču, snj ima širok asortiman (šest kuhinj), ki se med seboj razlikuje po obliki, ceni in funkcionalnosti. Lahko rečem, da kuhinje Magnolija, Venera — natural in Orhideja dobro predstavljajo kvar htetno kuhinjsko pohištvo in lahko zadovoljijo najbolj zahtevnega kupca, predstavljajo pa s svojo funkcionalnostjo in izdelavo pP primer drugim proizvajalcem kuhinj. Model kuhinje Orhideja je bil tudi nagrajen z diplomo Zlatega z-tnaja. ■ .^rugi pomembnejši proizva-Jalci, Alples iz Železnikov (program Triglav), Stol Kamnik (UNI program), Lipa Ajdovščina (kolonialni program, kuhinje), tokrat niso najavili nobene spremembe. ■p. Omeniti je treba izvirnost LIP led z weekend hišico, kjer ni Pomembna samo nizka cena (3,6 starih milijonov), ampak spretno uporabljeni njihovi izdelki iz že osvojenega rednega programa (iso-span oblikovniki, vrata, okna itd.) v novem projektu. Presenetili so predvsem novi izdelki v zadnjih letih razvijajočih se tovarn Splošno mizarstvo Grosuplje in Garant Polzela. Splošno mizarstvo se je predstavilo z dokaj sodobno zasnovanim komponibilnim programom ploskovnega pohištva. Med proizvajalce, ki so presenetili s svojimi programi, je prišteti tudi Savinjo iz Celja. Ta proizvajalec že nekaj časa najavlja preusmeritev svoje proizvodnje tudi v ploskovno pohištvo. Od nekdanjega proizvajalca primarne dejavnosti (furnir, rezan les) se razvija prek otroškega programa tudi v proizvajalca ploskovnega pohištva. Že na zagrebškem salonu pohištva se je predstavil s komponibilnim programom dnevnih sob (kombinacija lak—furnir), v Ljubljani pa je predstavil program velikih funkcionalnih možnosti (dnevne sobe, predsobe, delovne sobe itd.) in je bil nagrajen z Zlatim zmajem. Sprehod po Salonu pa bi bil nepopoln, če ne bi omenil vsega tistega, kar so menili potrošniki ob ogledu Brestove razstave. Prav gotovo je enotno mnenje vseh obiskovalcev Salona, da je bil Brestov razstavni prostor najbolj obiskan in da so obiskovalci pokazali največ zanimanja za Brestove izdelke. Prikazali smo dva projekta kuhinj v enajstih različnih sestavih in devetih barvah, nov je- dilniški program NIKA, z velikim zanimanjem sprejeto sedežno garnituro MOJCA, dnevno sobo KATARINA... Ni odveč napisati, da so mnogi obiskovalci pri ogledu novih kuhinj spraševali, ali so res v Brestovem razstavnem prostoru. Vsekakor je naša predstavitev kuhinj mnogim obiskovalcem pomenila dodatni pojem v besedah BREST - POHIŠTVO. Pomeni torej našo uveljavitev med proizvajalci kuhinj, ki je ne mislimo zapraviti. Res je, da se v prihodnje v Zagrebu in Beogradu ne mislimo predstaviti s tako obsežnim projektom, vendar oba projekta, NIKA in SAVOJA (imena novih kuhinj) nista še dorečena (de-montažnost, večja funkcionalnost, kvaliteta izdelave). Zadnjo besedo bomo rekli v Beogradu letos v jeseni. Že s tem, kar smo sedaj pokazali, smo najbrž vzbudili pri konkurenci željo po prihodnjem napredku. Rezerve, ki jih skriva projekt SAVOJA oblikovalcev inž. Vidoviča in Vilharjeve, bodo kljub vsemu tolikšne, da tudi v Beogradu lahko pričakujemo nagrado. Projekt SAVOJA in projekt jedilne garniture NIKA sta bila nagrajena z diplomo Zlatega zmaja. To bi bilo dovolj. Drugič, ko bodo znani rezultati ankete, pa vas bom obvestil še o čem, predvsem o tem, kakšne akcije je potrebno opraviti, da bi zapaža-nja realizirali tudi z večjo prodajo. R. Zadravec V prodaji še vedno težave V letošnjem poslovnem letu preživljamo v pohištveni industriji še naprej nadaljevanje recesije in prihajamo v vse večje poslovne težave. To so posledice splošnih gospodarskih pretresov v Evropi, pa tudi v svetu, kjer je konjunktura iz prejšnjih let usahnila in je splošna gospodarska kriza dejstvo, na katero morajo računati še tako razvite in gospodarsko močne dežele. Tudi Brest ni ostal izven takšnih gospodarskih gibanj, saj kot izvozno usmerjena gospodarska organizacija krepko občutimo vse negativne posledice težjih izvoznih možnosti. Seveda pa je tudi na domačem trgu vse teže plasirati pohištvo in proizvode lesne industrije sploh. Kljub stalnemu spremljanju dogajanj na tržiščih doma in v tujini in kljub mnogim ukrepom, ki smo jih letos sprejeli, rezultat ni ohrabrujoč, saj prodaja iz meseca v mesec pada in nobenih pravih možnosti nimamo za izboljšanje takega stanja. Res je, Salonu pohištva veliko zanimanje za naše izdelke da smo trenutno v obdobju, ko ni sezone za plasma pohištva, vendar je zaskrbjujoče, da mi sami skoraj nimamo več možnosti vplivati za izboljšanje plasmaja na tržišču, predvsem doma. Pogoji kreditiranja kupcev so za pohištvo preostri, pa tudi višina prometnega davka je močno previsoka, saj je dosegla že 24 odstotkov vrednosti blaga. Trenutno imamo naj slabše rezultate v prodaji kuhinj, kjer so poleg že omenjene težke situacije vidne tudi posledice izbire neprimernega modela, predvsem pa zelo močne konkurence ostalih proizvajalcev v državi. Tudi na tem področju je izdelanih več inačic rešitev, vendar bo za to potrebno nekoliko časa in seveda tudi primernih ukrepov in strpnosti. Ob naših velikih prizadevanjih se na Brestu nekoliko izboljšuje razmerje med izvozom in uvozom, saj izvoz raste, uvoz pa se manjša. Tudi izvoz žaganega lesa se je nekoliko poživil, pričakujemo pa, in sicer upravičeno, izboljšanje prodaje v obdobju avgust—december. Zavedamo se, da glede na zaloge, ki so nastale v času slabše prodaje, ne bo mogoče vsega nadoknaditi, vendar bi bila za zaustavitev naraščanja zalog zelo dobrodošla. Za izboljšanje stanja in za boljši plasma vse pohištvene in lesne industrije pa bi lahko mnogo pripomogli tudi ukrepi zvezne administracije, kjer trenutno obdelujejo predloge o zmanjšanju pologa za kreditiranje in o zmanjšanju propietnega davka. Razumljivo je, da bomo, ne glede na omenjeno, storili vse, kar je mogoče, za izboljšanje stanja, v katerega smo zašli, saj se že storjenim ukrepom dnevno pridružujejo novi. Od tržišča in zakonitosti na njem pa bodo odvisni tudi rezultati. F. Turk Naši SAVOJI — Ljubljanski Zmaj Težave tudi z nabavo Letos je prišlo na področju uvoza surovin, repromaterialov in opreme do pričakovanih restrikcij. Te spremembe nas niso našle popolnoma nepripravljenih, vendar zadevamo in bomo tudi v prihodnje zadevali na težave, ker se predpisi omejitev hitro spreminjajo. Mislim, da so bili ti ukrepi nujni, čeprav so prišli nekoliko prepozno. Podatki za prvih pet mesecev tega leta kažejo, da pokrivamo le 50 odstotkov uvoza z izvozom, za nekatere države pa je ta odstotek še nižji (Zahodna Nemčija, Italija, Avstrija). Prva restrikcija, ki je sledila, je bila v tem, da smo morali banki prilagati izjave, da zaloge uvoznega materiala ne presegajo trimesečne porabe. Zatem so bili uvedeni za nekatere materiale kontingenti (samoomejevanje), in sicer predvsem za okovje, navadne in oplemenitene iverice in furnirje. Količine, ki so bile uvedene s kontingenti, še zdaleč ne zadoščajo za kritje potreb po uvozu, posebno pri okovju. Zato je bilo treba za uvožene materiale najti na domačem trgu ustrezne kooperante. Ker pa domača industrija nima dovolj razvitih kapacitet, se pojavljajo težave s kvaliteto, dobavnimi roki in s cenami. Z letnim planom je bilo določeno zmanjšanje uvoza v primeri z letom 1974 za 15 odstotkov. Ta odstotek je bil za prvih pet mesecev že presežen. Z 31.majem so banke ustavile potrjevanje uvoznih zaključkov. Pred nekaj dnevi so prišla navo- dila o novih omejitvah uvoza. Z novimi navodili ostanejo v veljavi vsi prejšnji predpisi o omejitvi (kontingenti). S tem so ta navodila v celoti tempirala uvoz na izvoz; preprosto rečeno: kdor bo izvažal, bo tudi uvažal. Glede na to bo izvoz za nas čedalje pomembnejši in si bo treba za večji izvoz še bolj prizadevati. Osnovni pogoj je, da je izvoz na indeksu 120 v primeri z uvozom, primerjalno za obdobje leta 1975 z istim obdobjem lani. Ker v izvozu nismo dosegli omenjenega indeksa, se nam bo uvoz po vseh režimih znižal do 30 odstotkov. Težave z oskrbovanjem repromaterialov se bodo odražale tudi na področju nabave z domačega trga. Tako kot so nas prizadeli ukrepi, bodo namreč tudi naše dobavitelje, saj so tudi oni odvisni od uvoza in bo oskrba tudi z nekaterimi uvoženimi materiali kritična. Za primer naj omenim težave z ročaji za program Dragica. Zaradi omejitve uvoza moramo te ročaje kupovati na domačem trgu, ki pa zaradi pomanjkljive tehnologije ne uspe zagotoviti konstantno kvalitete v površinski obdelavi. C. Komac RAZPIS Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Cerknica , RAZPISUJE štipendije za študente in učence visokih, višjih in srednjih šol za šolsko leto 1975/76. . r Pravico do štipendije imajo učenci in študentje: — s stalnim bivališčem v občini Cerknica, — če njihov družinski dohodek ne dosega s sporazumom določenih cenzusov, . > — če zanje ni zagotovljenih kadrovskih štipendij. Prednost imajo učenci in študentje, ki se odločijo za študij takih poklicev, ki jih primanjkuje. . ► Kandidati naj pošljejo vlogo na obrazcu 1,65 najkasneje do 31. julija 1975 na naslov: ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE, 61380 Cerknica z oznako »Razpis za štipendije«. K vlogi je potrebno priložiti overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala ali potrdilo o vpisu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ali frekvencijsko potrdilo ter potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družine za leto 1974. Letos za las ušla peta zmaga LETOŠNJA LESARIADA — DRUGO MESTO Na letošnji lesariadi — športnih igrah delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je bila rekordna udeležba — nad 1800 tekmovalcev in tekmovalk iz 53 delovnih organizacij. Brestu za las ni uspelo, da bi štirim zaporednim zmagam dodal še peto — pristal je na drugem mestu. Osvojil je tri zlate in eno srebrno plaketo. PETEK — SLAB ZAČETEK Letos je bil velik del tekmovanj že -V petek. To je ob veliki množici tekmovalcev organizatorjem močno olajšalo delo, razbilo pa je enovitost iger ter občutek velike športne manifestacije in množičnosti. Prisrčna otvoritvena slovesnost Za Brestovce je bilo petkovo dopoldne črno. Z izjemo odbojkarjev so nastopi moških ekip prinašali razočaranje za razočaranjem in kaj slabe -obete za lepo uvrstitev. Šele popoldanska tekmovanja so dala prve vidnejše uspehe in vrnila samozavest med Brestove športnike. OTVORITVENA SLOVESNOST LETOS DRUGAČNA Otvoritev je bila letos manj bučna kot pretekla leta, a bolj prisrčna. Točno db osmih so se odprla vsa vrata steklene dvorane in tekmovalci ter gostje so zasedli svoja mesta na tribunah. V dvorani so bili razporejeni godbeniki v živo pisanih narodnih nošah, folklorna skupina Tine Rožanc, oktet Jelovica ter seveda zastavonoše vseh nastopajočih delovnih organizacij. Po uvodnih besedah predsednika organizacijskega odbora Ivana Urha je bil krajši kulturni spored, ki je poživil vse gledalce. Janko Goleš, predsednik republiškega odbora sindikalne konference delavcev lesne industrije in gozdarstva SR Slovenije, je pozdravil in spodbudil vse nastopajoče im goste ter sprejel v varstvo — do večera — prehodni pokal lesariade iz rok predstavnika BRESTA, lanskega zmagovalca. Da je letošnja lesariada odprta, je oznanil predstavnik pokrovitelja, predsednik DS SOZD UNI-LES, Horst Hafner. Po zadnjih taktih državne himne in dvigu zastave so tekmovalci vsi nestrpni odhiteli na igrišče, kamor sta jih vabila lepo vreme in želja po športnih uspehih. KAKO SO TEKMOVALI NAŠI ŽE V PETEK ZLATE KEGLJAVKE Tako smo za mednaslov napisali že -lani. Letos so bile keg-ljavke še dosti boljše in ob izrednem poprečju dosegle tako visok rezultat, da je bil za vse ostale ekipe nedosegljiv. Nedvomno je ta uspeh posledica resnega in sistematičnega dela čez -vse -leto. Med odličnimi Bre-stovkami -se je zlasti odlikovala Dragica Pokleka, ki je bila z 219 keglji -daleč najboljša posameznica tega tekmovanja. Vrstni red: 1. BREST 1132 kegljev, 2. Meblo 1070, 3. Novoles 1069 itd. TUDI ODBOJKARICE ZNOVA ZLATE Da redna vadba nujno rodi sadove, so dokazale -tudi odbojkarice. Z zanesljivo in borbeno -igro so brez večjih težav odpravljale nasprotnice in v kvalitetni finalni tekmi ob navdušenju številnih Brestovcev tudi Nov-omeščanke. Vse tekme so dobile z 2:0, kar kaže na njihovo dobro pripravljenost, s čimer so ponovile lanski uspeh. Vrstni red: 1. BREST, 2. Novoles, 3. Stol itd. TRETJE BRESTOVO ZLATO — ŠAHISTKE Brestove šahistke napredujejo iz leta v leto in -so se letos prvič povzpele na prvo mesto. Z zanesljivo igro so nizale točko za točko in brez izgubljenega dvoboja ušle zasledovalkam. Tako so Brestu priborile tretjo zlato plaketo. Vrstni red: 1. BREST 17,5 točk, 2. KLI Logatec 16,5, 3. Elan 14,5 in tako naprej. NAJBOLJŠA MOŠKA EKIPA — STRELCI Strelci so nas letos še posebej razveselili. Med medlimi nastopi Brestovih moških ekip so pravzaprav edino prijetno -presenečenje. (Niti ne presenečenje, saj že leta redno vadijo in tekmujejo, tako da je uspeh nuj-na posledica organiziranega dela. Le štirje krogi so jih ločili od prvega mesta. Med nijmi je bil najboljši Kebe, 'ki se je s 172 krogi uvrstil med najboljše posameznike tekmovanja, priznanje pa gre -t-udi vsem drugim, ki so bili zelo izenačeni. Vrstni red: 1. GG Postojna 811 krogov, 2. BREST 807, 3. Stol 880 in tako naprej. TUDI STRELKAM ČESTITKE Tudi strelke nas niso razočarale. Že vsa leta so pri vrhu, kjer so ostale tudi letos. S 'krogom manj kot lani jim je le za las ušlo tretje mesto -in s tern bronasta plaketa. K skupnemu seštevku točk pa so prispevale znaten delež. Najboljša je bila Tavčarjeva, ki je bila s 159 krogi tretja najboljša strelka tekmovanja. Odbojkarice tudi letos zlate Vrstni red: 1. Marles 457 krogov, 2. LIP Slov. Konjice 456, 3. Slovenijales trg. 439, 4. BREST in tako naprej. ODBOJKARJI SOLIDNI Odbojkarji že leta -držijo svoje mesto blizu najboljših. T-udi letos -so dosegli, kar smo od njih pričakovali. S solidno in borbeno igro so premočno zmagali v svoji skupini pred Jelovico in Slovenijalesom — 'trgovino, v četrtfinalu pa so naleteli na lanskega zmagovalca Novoles in po lepi in -dokaj -izenačeni -igri podlegli. Velja še omeniti, da bi morala biti njihova uvrstitev glede na propozicije -tekmovanja za dve mesti višja. Vrstni red: L Lesna Slov. Gradec, 2. GG Bled, 3. Elan, 8. BREST itd. ŠAHISTI - SPET NEKOLIKO SMOLE Šahi-ste je tudi letos muhasti žreb uvrstil v težko predtekmovalno skupino in se jim ni uspelo uvrstiti v finale. V -prvi tolažilni skupini -pa so podobno kot lani uspešno nizali točke in zmaga-li. Skupni izkupiček je bil soliden — 11. mesto in obet za še boljšo uvrstitev v prihodnje. Vrstni red: L Elan, 2. Marles, 3. Meblo, 11. BREST itd. KEGLJAČI RAZOČARALI Kegljači, (ki so bili lani na istem kegljišču odlični drugi, so razočarali, saj bi bili z lanskim rezultatom letos četrti, tako pa so še nazadovali. Nedvomno je to posledica premalo intenzivnih, načrtnih in resnih priprav, saj uspeh ne pride sam -od sebe. In če je še malo smole ... Edini vid- nejši rezultat je dosegel Bahun 246 kegljev. Vrstni red: L Meblo 1308 kegljev, 2. Menina 1293, 3. IP Radomlje 1253, 15. BREST 1186 itd. BALINARJI BREZ ZMAGE Tu-di od balinarjev smo pričakovali več, vsaj drugo mesto v predtekmovalni skupini. Vendar pa so zapored izgubili dva dvo- boja in se zgodaj poslovili od tekmovanja s skromnim izkupičkom — naj slabšo uvrstitvijo doslej. Vrstni red: 1. Inles, 2. Meblo, Javor, 17. BREST itd. IN ŠE ENO RAZOČARANJE — NOGOMETAŠI Nogometaši -so nas prejšnja leta -navduševali z atraktivno in učinkovito igro ter z odličnimi uvrstitvami. Zato je njihov letošnji neuspeh še -toliko bolj opazen. Začeli so sicer z zmago, ki pa je bila dokaj -medla, nato pa so nepričakovano izgubili s KLI Logatec in -tekmovanje je bilo -zanje končano. Vrstni red: 1. GLIN Nazarje, 2. Lipa, 3. KLI Logatec, 21. BREST itd. RAZGLASITEV REZULTATOV — BREST DRUGI Tekmovanja so se — natančno po programu —- iztekla. Pričakovanja razglasitve rezultatov so podobno kot prejšnja leta postavljala pred mnoge tekmovalce številne -uganke. Brestovci so bili manj nestrpni kot običajno. Že pred lesariado -so -menili, da bo že tretje mesto uspeh; to -mnenje so že utrjevali nekateri slabši dosežki njihovih ekip. -Natančno ob napovedani uri svečana razglasitev; tretje mesto — ELAN (vsa leta eden najhujših konkurentov Brestu); drugo mesto — BREST (navdušenje Brestovcev in drugih tekmovalcev); zmagovalec — MEBLO (končno se je uresničila dolgoletna želja teh prizadevnih športnikov). Razlika med Meblom in Brestom je -le borih šest točk. šele sedaj se je izkazalo, kako je zaradi nekaj nepredvidenih spodrsljajev -moških ekip za las ušla peta zaporedna zmaga. No, po toči zvoniti je prepozno! TUDI DRUGO MESTO VELIK USPEH Nedvomno je tudi drugo mesto velik uspeh, saj priča, da dolgoletno sistematično delo na področju športne rekreacije rojeva tudi lepe sadove. Obenem zavezuje za še večjo prizadevnost in množičnost. Prav množičnosti in organiziranemu delu pri vseh športno-rekreativnih sekcijah bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti, saj prav iz množičnosti in nenehnega pomlajevanja ekip raste tudi kvaliteta. Ce smo prejšnja leta ugotavljali, da so veliki uspehi Brestovih športnikov posledica izenačenosti vseh ekip, tega ne moremo reči letos. Tiste ekipe, ki so Brestovim kegljavkam — prvo mesto Naše tretje zlato — šahistke Strelci in strelka nas tudi tokrat niso razočarali Letos za las ušla peta zmaga redno delovale vse leto, so tudi letos v vrhu, tiste pa, katerih delo je bilo neredno in slabše organizirano, so obtičale blizu dna. Več kot očitna izkušnja za prihodnje leto! Brez njih bi bil Brest na lestvici znatno niže. Sicer pa se med najboljšimi razmerje ni bistveno spremenilo. V vrhu so ostale tiste delovne organizacije, ki posvečajo šport- Številni Brestovi navijači žilo še GG Postojna, čeprav ni nastopilo z vsemi možnimi ekipami. DOBRA ORGANIZACIJA Organizacija tekmovanj je bila brezhibna in brez zastojev. Izkušeni organizatorji so opravili svoje delo rutinsko in v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Pogrešali pa smo morda tistega prisrčnega vzdušja, ki je bilo značilno za nekatera prejšnja taka srečanja športnikov —- lesarjev. — o — Tako je za nami še eno veliko športno srečanje delavcev lesarstva. Nam pomeni zadoščenje za doseganje uspešno delo in spodbudo, da bi športno rekreacijo še bolj približali čim večjemu številu naših delavcev. To nam mora ostati osnovni cilj; športni uspehi bodo samo posledica množičnosti in zavesti o pripadnosti delovni organizaciji. B. Levec Posebne čestitke pa veljajo vsem ženskim ekipam, ki že vsa leta dosegajo izredne uvrstitve. no-rekreativni dejavnosti več pozornosti in organiziranega dela. Letos se je najboljšim pridru- UVRSTITEV NAJBOLJŠIH Točke L MEBLO Nova Gorica 2. BREST Cerknica 213 207 PREGLED OSVOJENIH PLAKET 3. ELAN Begunje 4. MARLES Maribor 174 173 1. BREST Cerknica 3 1 — 5. STOL Kamnik 171 2. MEBLO Nova Gorica 1 2 1 6. LESNA Slov. Gradec 168 3. MARLES Maribor 1 1 — 7. GG Postojna 149 4. ELAN Begunje 1 — 2 8. LIP Bled 144 5. GLIN Nazarje 1 — — 9. JAVOR Pivka 143 6. LESNA Slovenj Gradec 1 — — 10. NOVOLES Novo mesto 136 7. INLES Ribnica 1 — — 11. KLI Logatec 136 8. GG Postojna 1 — — 12. LIPA Ajdovščina 120 9. KLI Logatec — 1 1 13. LESONIT 11. Bistrica 118 10. NOVOLES Novo mesto — 1 1 14. INLES Ribnica 117 11. LIPA Ajdovščina — 1 — 15. JELOVICA Škofja Loka 116 12. GG Bled — 1 — 16. SLOVENIJALES trg. 109 13. MENINA Kamnik — 1 — 17. LIP Slov. Konjice 104 14. LIP Slovenske Konjice — 1 — 18. GLIN Nazarje 100 15. STOL Kamnik — — 2 19. LIKO Vrhnika 93 16. IP Radomlje — — 1 20. LI Kočevje 87 17. JAVOR Pivka — — 1 18. SLOVENIJALES trg. — — 1 41. JELKA Begunje 40 (Sodelovalo je 53 ekip). Tudi na čet ver oboju drugi . Letošnje sindikalne športne igre Kovinoplastike iz Loža, La-nie iz Dekanov, Titana iz Kamnika in Bresta, znane pod imenom četveroboj, so bile že pete Po vrsti. Organizirala jih je naša delovna organizacija in so bile letos v Cerknici 31. maja. v. Tekmovanje se je delno razširilo, saj so letos tekmovali tuni v krosu. Naši tekmovalci so se uvrstili na drugo mesto, zmagal pa je Premočno TITAN. Nekaterim na-sirn tekmovalcem moramo tukaj Napisati precej veliko črno piko. Tako na primer moške ekipe za tekmovanje v krosu sploh ni bite na start, ženske pa le pologa in je bilo treba energično ukrepati tik pred zdajci. O posledici takih odnosov razločno govorijo rezultati sami. Tudi v nrugih panogah ni bilo vse tako kot bi moralo biti. . Ob trdnem sklepu, da si v prihodnje ne bomo več privoščili lakih spodrsljajev (kar mora vejati tudi za LESARTADO), si eglejmo še podrobnejše rezulta-le četveroboja: kegljanje — moški 1- Kovinoplastika 2445 kegljev 2- Brest 2421 kegljev Kegljanje — ženske 1- Brest 726 kegljev 2- Titan 579 kegljev Kros — moški T Titan, 4. Brest Kros — ženske 1- Kovinoplastika, 3. Brest Streljanje — moški K Titan 1014 krogov 2. Brest 894 krogov Streljanje — ženske L Titan 449 krogov 2. Brest 429 krogov Mali nogomet 1. Titan, 3. Brest Namizni tenis L Titan, 2. Brest 23. junija je v Brestovi stari delavski restavraciji gostoval šahovski velemojster LJUBOMIR LJUBOJEVIČ — najmlajši, vendar tudi že najuspešnejši jugoslovanski velemojster, katerega bliskovit vzpon spominja na rast pravega šahovskega velikana. Ljubojevič je stalni član državne in olimpijske reprezentance, ki je s pomladitvijo svojih vrst prav v zadnjih letih zopet, bolj kot kdaj koli prej, trdno prevzela drugo mesto na svetu. Enemu najboljših igralcev simultank na svetu se je zoperstavilo 33 igralcev — od tega dve ženski in dva pionirja. V skrajno borbenem, njemu svojstvenem stilu, je po triinpolurnih bojih oddal le pet remijev. Skupen rezultat 35,5 : 2,5 je bil v mejah pričakovanega. Neodločeno so igrali: Gostiša, Iskrenovič, Jerič, PIos in Ožbolt. Po odigrani simultanki je velemojster pohvalil odpor, ki so mu ga igralci nudili, pa tudi organizacijo. Z navdušenjem je izrazil pripravljenost do ponovnega srečanja. Prireditev je bila nadvse uspešna, škoda le, da ni Šah 1. Titan, 2. Brest Skupna uvrstitev 1. Titan 32 točk 2. Brest 24 točk 3. Kovinoplastika 19 točk 4. Lama 14 točk Z. Zabukovec dvorana v stanju, kakršnem je — ni bila v ponos. Cerkniškim šahistom se tako počasi uresničujejo načrti, da bodo spoznali vse člane naše olimpijske vrste (doslej Ivkov in Ljubojevič). Na vrsti so torej še: Gli-gorič, Planinc, Parma, Velimiro-vič ... I. Štefan PRIJETEN KONCERTNI VEČER Prosvetno društvo »Heroj Iztok« Rakek je ob trideseti obletnici osvoboditve priredilo 21. junija koncert revolucionarnih in narodnih pesmi. Program so izvajali mešani, ženski in moški pevski zbor, sodelovala pa sta tudi simfonični in harmonikarski orkester glasbene šele Frana Gerbiča. Koncert je dokazal, da se na Rakeku amaterska kulturna dejavnost vse bolj razvija in pridobiva na kvaliteti, obenem pa je bil ob dokaj medlem kulturnem življenju pri nas prijetna osvežitev. Simultanka Ljubojeviča Odbojkarji po običaju solidni Brestova moška šahovska ekipa NAŠ FOTOREPORTER NA LESARIADI Kegljači so nas nekoliko razočarali Edini brez zmage — balinarji Naši razgovori — naša povezanost v SOZD že več kot leto dni je minilo, odkar smo se z referendumom odločili za pristop v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales. O odnosih in o organiziranosti v SOZD smo že večkrat pisali, o tem je pogosto tekla beseda tudi na najrazličnejših ravneh, na organih upravljanja, na sestankih družbeno-političnih organizacij in drugod. Žal pa so naši delavci zelo slabo obveščeni o delu samoupravnih in strokovnih organov ter družbeno-političnih organizacij na ravni SOZD. Zato smo se odločili, da tokrat v okviru »naših razgovorov« poprosimo nekatere naše sodelavce, ki delujejo v različnih organih SOZD, da nas informirajo o delu teh organov ter kritično ocenijo njihovo delo. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: — O katerih pomembnejših zadevah ste v tem dobrem letu po pristopu v sestavljeno organizacijo razpravljali in sklepali na organu, v katerem si delegat? — Kakšne so dobre in slabe strani v samoupravni organiziranosti v sestavljeni organizaciji in kako se odražajo pri delu skupnih organov? — Kaj predlagaš, da bi bilo delo organov na ravni SOZD še bolj učinkovito? S temi vprašanji smo želeli »iz prve roke« spoznati delo skupnih organov SOZD, predvsem pa na osnovi kritične ocene prispevati predloge za njihovo še bolj učinkovito delo. Tone Lunka je član skupnega delavskega sveta SOZD Slovenijales. V juniju je minilo leto dni, odkar je bila sklicana prva seja delavskega sveta SOZD Slovenijales, na kateri se je svet konstituiral. Kasneje sta bili sklicani še dve seji. Ena, izredna, je bila sklicana po telefonu. Glavna točka dnevnega reda je bila odlok zveznih organov o povišanju obveznega pologa pri nakupu pohištva na kredit na 30 odstotkov. S te seje je bilo poslano pismo republiškemu izvršnemu svetu in gospodarski zbornici, saj je lesna industrija s povišanjem pologa za nakup pohištva na kredit veliko izgubila. Druga redna seja je bila sklicana konec marca letos. Na tej seji smo obravnavali zbirni zaključni račun SOZD za leto 1974. Ugotovljeno je bilo, da je rast dohodka zadovoljiva, saj je znašal celotni dohodek v letu 1974 več kot 8 milijard din, kar pomeni v primerjavi z letom 1973 indeks 154,4. Kritiko je doživela organizacija prodaje, ki ni dala pričakovanih rezultatov, saj so zaloge gotovih izdelkov v letu 1974 v večini primerov rastle. Obravnavali smo tudi predlog investicijskega vlaganja v proizvodnjo in trgovino v letu 1975. Posredovana je bila tudi informacija o pristopu novih delovnih organizacij k samoupravnemu sporazumu o združevanju v SOZD Slovenijales. Na dnevnem redu je bilo tudi gradivo o organizaciji SOZD, vendar je bilo obrazloženo, da to še ni zrelo za razpravo, kar so delegati delavskega sveta precej kritizirali. Združevanje v velike SOZD je nov korak v naši samoupravi in se srečuje še z začetnimi težavami. Ne morem mimo tega, da ne bi obenem omenil tudi popolnoma novega »delegatskega« sistema našega samoupravljanja, ki je na pohodu istočasno z združevanjem delovnih organizacij in ki je prinesel veliko novega pri odločanju neposrednih proizvajalcev. če imamo pred očmi 29 delovnih organizacij z različnimi zvrstmi proizvodnje, združenih v SOZD, z več kot 15.000 zaposlenimi, si lahko zamislimo, kako težko je uskladiti zelo različne začetne interese razvojne, proizvodne in prodajne politike in pri tem upoštevati skupne interese po določilih sporazuma. Imam občutek, da je to teže, kot si je marsikdo predstavljal. Kako učinkovito bo delo organov na ravni SOZD, je odvisno od vseh nas, združenih v sestavljeno organizacijo. Odvisno je od tega, kako bo pripravljeno gradivo za seje, kako pripravljeni bodo odhajali na seje delegati OZD ali TOZD, če imamo pred očmi bistvo delegatskega sistema. Ni dovolj, da gradivo, ki je velikega pomena za OZD, predela samo delegat ali pa gradivo dobi tik pred sejo. Prav bi bilo, da o gradivu razpravljajo tudi samoupravni organi in vodilni delavci TOZD in OZD ter prispevajo svoja mnenja. Seveda je pogoj za tako razpravo, da gradivo pravočasno prispe. Tako bodo delegati odhajali na seje z razčiščenimi pojmi in bodo lahko zagovarjali interese OZD, kar je v nasprotnem primeru nemogoče. Mislim, da bomo s skupnimi močmi prebrodili začetne organizacijske, prodajne in druge težave in da si bo vsak delavec, združen v sestavljeni organizaciji, lahko odrezal dovolj velik 'kos kruha zase in za normalno in srečno življenje svoje družine. O samoupravni organiziranosti v sestavljeni organizaciji in o delu -skupnih organov je govoril tudi delegat iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg v delavskem svetu SOZD Slovenijales Tomaž Krek. »V letu dni, kolikor časa sem delegat _ TLI v delavskem -svetu Slovenijalesa, sta bili samo dve redni seji in ena izredna. Na prvi seji smo v glavnem opravili samo formalnosti. Na drugi smo ostali na pol poti. Predlogi za samoupravni sporazum niso bili dodelani. Tudi niso bili povsem v skladu z -ustavo. Učinkovitosti res ni. Imam občutek, da tisti, ki predlog pripravljajo, o tem tudi preveč teoretično razpravljajo, namesto da bi svoje delo učinkovito opravili, več časa pa naj bi -bilo za razprave in pojasnila po temeljnih organizacijah združenega dela.« Janez Mele je predsednik odbora za masivno pohištvo SOZD Slovenijales. Dajati oceno dela skupnih organov sestavljene -organizacije je dokaj težka in zahtevna stvar. Zakaj ? Predvsem zato, ker do sedaj sestavljena organizacija praktično še ni konstituirana, tako da tudi organi SOZD še niso začeli igrati tiste vloge, ki naj bi jo, gledano vsaj z vidika proizvodnje. Sodelujem v odboru za masivno pohištvo, ki sc je v tem obdobju sestal že osemkrat. Pouda- riti moram, da so bile seje odbora največkrat posvečene vprašanju prodaje predvsem na ameriškem tržišču s poudarkom na kolonialno pohištvo. Rezultat prizadevanj odbora pa je vsekakor osvojena nova površinska obdelava in novi zahtevnejši modeli stolov in gugalnikov za že omenjeno tržišče. Mislim, da je bilo na sejah premalo obravnavano vprašanje prodaje ostalih masivnih izdelkov, predvsem pa je bilo na sejah opaziti premajhno sodelovanje TOZD trgovine — domači trg. Vrsta zaključkov je bila posredovana poslovnemu odboru, iker presegajo pristojnost našega odbora, vendar kakšnih spodbudnih odgovorov na to naš odbor ni dobil. Kaže, da ta samoupravni mehanizem še ni zaživel, predvsem ni takih prizadevanj čutiti s strani TOZD trgovine, medtem ko lahko za temeljne organizacije iz proizvodnje trdim prav obratno. Jože Gornik je član odbora za furnir in plošče. Ob zastavljenih vprašanjih je povedal: V odboru za furnir in plošče so vsi proizvajalci furnirjev in različnih plošč, ki so v SOZD Slovenijales. Odbor je imel do sedaj štiri seje. Prva seja je bila namenjena konstituiranju odbora in medsebojnemu spoznavanju. Ostale tri seje pa so bile bolj delavne. Na teh sejah je tekla razprava o razvojnih programih Lesonita iz Ilirske Bistrice in Savinje iz Celja. Odbor je dal podporo in soglasje razvojnemu programu Lesonita, ki namerava razširiti proizvodnjo lesonita po suhem postopku in modernizirati proizvodnjo raznih laminatov. Prav tako je dal podporo in soglasje k programu Savinje za izgradnjo nove furnirnice z letno kapaciteto 20 milijonov kvadratnih metrov raznih furnirjev. Vse seje in razprave so bile v letu 1974. Letos ni bilo še nobene seje. O dobrih in slabih straneh samoupravne organiziranosti v SOZD Slovenijales bi zelo težko dal realno oceno. Vendar mislim, da SOZD še ni zaživel kot bi lahko in kot je bilo dogovorjeno in zapisano v samoupravnem spora- zumu o združevanju. Zelo velika slabost je togost celotnega sistema, ki ga povečuje še slaba priprava različnega gradiva in sporazumov, kar ima za posledico, da zvodenijo vse akcije in dobre zamisli. To vse slabi in kvari medsebojne odnose v SOZD. Ob združevanju v SOZD Slovenijales smo imeli v mislih večjo socialno varnost vseh zaposlenih, večjo delitev dela in s tem -tudi cenejšo proizvodnjo in cenejše poslovanje trgovine. Po enem letu pa lahko ugotovimo, da so rezultati prav obratni. Trgovina znotraj SOZD se je podražila, ker smo dobili namesto ene skupne komercialne službe za trgovino SOZD pet služb, kar ima za posledico dražje usluge in manjšo akumulacijo v trgovini, kar pa gotovo ni bil cilj združevanja. Da bi bilo delo celotne SOZD Slovenijales bolj učinkovito, kakor tudi delo organov na ravni SOZD, je nujno potrebno izdelati program dela, jasno začrtati in opredeliti poslovno politiko celotne SOZD in si postaviti cilje, ki pa ne smejo biti samo zbir želja posameznikov, temveč morajo biti rezultati poglobljenih analiz in študij. Le-te pa morajo izvirati iz dejanskih sposobnosti in zmožnosti celotne SOZD in upoštevati realne prihodnje potrebe na domačem trgu in v izvozu. Če bodo vsa gradiva, ki gredo na organe upravljanja, izdelana strokovno in kvalitetno, potem se bo pospešila tudi pot pri sprejemanju samoupravnih aktov, ki so osnova za vse naše delo. Karel Bahun sicer ni član nobenega organa SOZD, vendar smo ga kot predsednika konference sindikata na Brestu poprosili, naj nam pove kaj o organiziranosti sindikata v SOZD. O delu sindikata v SOZD ne bi mogel kaj dosti povedati, saj opravljam sedanjo funkcijo šele nekaj mesecev. Sindikat v okviru SOZD je sicer formalno organiziran; v konferenco sindikata je vsaka naša osnovna organizacija imenovala svojega delegata, vendar le-ti niso bili doslej vabljeni še na nobeno sejo (baje je prišel vmes nekakšen administrativni spodrsljaj). Naš delegat je tudi v sekretariatu konference sindikata SOZD, žal pa je neaktiven in ne hodi na seje. Tako praktično prav ničesar ne vemo o delu sindikata v sestavljeni organizaciji. Mislim pa, da bi sindikat v SOZD lahko odigral pomembno vlogo. Naj omenim le nekaj mož- nosti za njegovo delo: oblikovanje in posredovanje stališč o problemih lesne industrije, oblikovanje stališč o samoupravni in poslovni organiziranosti v SOZD; usklajevanje in oblikovanje enotnih stališč o vseh vprašanjih družbenega standarda delavcev; organiziranje skupnih akcij in še bi lahko našteval. Potrebno bi bilo le izdelati trden in konkreten program dela in ga dosledno uresničevati. Prepričan sem, da bo do tega v doglednem času prišlo in da se bomo tudi po sindikalni plati čutili povezane v sestavljeno organizacijo združenega dela. Razgovore so pripravili: I. Go-deša, J. Klančar, B. Levec, M. Še-pec in I. škrabec NAŠI LJUDJE Andrej Hribar iz Iga vasi je star petinpetdeset let in je eden od starejših delavcev na Brestu. Zaposlen je kot vzdrževalec, saj sta zidarska in mizarska stroka njegov poklic in ima na tem področju tudi največ dela. O sebi je povedal: »Decembra letos grem v pokoj. Z delom sem začel na Marofu in končal bom tukaj. Ko sem bil star štirinajst let, sem se že zaposlil. To je bilo še pred vojno in imam sedem let tudi predvojne delovne dobe, ki sem jo vso prebil tukaj. Iz teh časov se spominjam, da smo bili napredni delavci člani društva Svoboda, ki je organiziralo kulturno delovanje na Marofu. Spominjam se, ko sem šel k zdravniku v Ljubljano in sem samo pokazal, da imam značko tega društva, pa sem dobil stroške prevoza takoj povrnjene. To se zdaj zdi preprosto, toda v tedanji družbi je bila to velika stvar — to so organizirano dosegli združeni napredni delavci. Med vojno sem bil v internaciji, in sicer v Italiji na Rabu. Po 9. septembru 1943 pa sem bil v partizanih do 1946. leta. To so bila leta, ki so nam vsaj starejšim borcem NOB še posebno dobro znana. Po vojni sem kot zidar delal v več delovnih organizacijah na gradbenem oziroma vzdrževalnem področju. Zadnjih sedem let pa sem zopet zaposlen na Marofu. To je kolektiv, v katerem se dobro počutim. V samoupravnih organih izmenično, zdaj v enem ali drugem, aktivno delujem. Trenutno sem predsednik odbora za civilno zaščito za TOZD TLI in TP Stari trg. Veliko dela smo imeli ob manevru Jesen 74, katerega sem z veseljem opravljal. Tudi v nekaterih drugih komisijah sodelujem kot član, kar je zame že kar dovolj. Doma imam bolno ženo, ki se že štiri leta ne more gibati in sem v tem pogledu zelo prizadet. Otroci so vsi odrasli in preskrbljeni. Posebno veselje imam do lova. Najbolj zadovoljen sem bil lani, ko sem ustrelil jelena dva-najsteraka; prvič sem dobil tako veliko lovoriko v petindvajsetih letih, kolikor časa sem lovec.« Andreja sem še poprosil, naj mi pove kakšno lovsko, pa je dejal, da bi mi povedal tisto, kako je skozi prestreljeno srno na drugi strani ista krogla zadela in ubila še jelena. Toda ta bi bila predolga, je menil Andrej. Tako sva končala razgovor. M. šepec Kako dolgo bomo še pisali in opozarjali predstavnike našega turizma, da bodo vsaj v letošnji sezoni organizirali prodajo spominkov in razglednic našega mesta? Ali bodo turisti še vedno odvisni od kiča, ki je na trgu razstavljen samo tisti dan, ko naši delavci dobijo osebne dohodke? Kljub obilni mokroti je bilo vendar nekaj vročih dni in takrat je bilo ob jezeru polno izletnikov. Celo jadrnice, šotori in avtomobilske prikolice niso nobena redkost. Gostinstvo pa očitno ni zainteresirano za postrežbo. Kakor je slišati, bodo za ta del poskrbeli ribiči, ki jim gresta na živce zapuščena lokala ob Goričici. • \ fr , Gostišče Ob jezeru bo menda kmalu odprto Skok v novo kopalno sezono Mladina v SOZD Člani Zveze socialistične mla-. Slovenije v SOZD Sloveni-Jales ,se združujejo v osnovno organizacijo -z namenom, da ak-J_vUo sodelujejo pri graditvi samoupravne socialistične družbe •n 2a doseganje idejno politične A akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa n politike Zveze komunistov. Osnovna organizacija sprejema V°J akcijski program dela, kakega uresničevanje sproti pre-®rja in dopolnjuje. Svojo akcijo 'Oblikuje tako, da mlade ljudi Nenehno spodbuja in usposablja i družbeno politično in samoupravno delovanje v Zvezi -komunistov, Socialistični zvezi, Zve-1 sindikatov in v vseh okoljih arnoupravnega življenja in odganja. Koordinacij ski svet Zveze so-.'alistične mladine SOZD Slovenijales ustanovijo vse osnovne organizacije v njej. V vsaki temelj-i organizaciji ustanovijo osnov-0 organizacijo. ZSM. Vsaka os-^Pjua organizacija delegira v ko-.'uinacijski svet SOZD Sloveni-jaies p0 enega delegata. Tako eJe ita svet 54 članov; svet iz- voli na svoji prvi seji enajstčlanski sekretariat, ta pa izmed svojih članov predsednika in sekretarja, ki sklicujeta seje in vodita delo sveta. Za predsednika sekretariata je bil izvoljen Drago Frlan, Brest — TOZD TP Cerknica, za sekretarja pa Boris čubej, Slovenijales — trgovina. Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine SOZD se sestaja v skladu s programom, vendar najmanj dvakrat letno. Sekretariat koordinacijskega sveta pa se -sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno. Koordinacijski svet enkrat letno pregleda svoje celotno delo, ga kritično oceni in sprejme zaključke ter program dela za nasljadnje obdobje. Delegati v koordinacijskem svetu s svojo dejavnostjo v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine, v katerih so bili izvoljeni, zagotavljajo vsebinsko razpravo in opredeljevanje do stališč in dogovorov, o katerih se bodo dogovarjali na koordinacijskem svetu in so skupnega pomena. Z. Jerič NOVE NALOGE KOMUNISTOV NA SESTANKIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV NA BRESTU SO RAZPRAVLJALI 0 ZAKLJUČKIH 4. SEJE CK ZK SLOVENIJE Na četrti seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bila 28. aprila letos, je bila glavna vsebina zasedanja dosedanja ocena uresničevanja ustavnih določil in -sklepov preteklega kongresa Zveze komunistov. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v enem letu, -odkar je bila sprejeta nova -ustava, opravljeno pomembno delo pri preobrazbi naše družbe. Gradivo 4. -seje CK ZKS so — prilagojeno svojim razmeram — obravnavale na Brestu tudi vse osnovne organizacije v TOZD in na Skupnih dejavnostih. Po daljši razpravi so bili na osnovni organizaciji ZK v Tovarni pohištva Cerknica sprejeti naslednji zaključki s posameznimi nosilci naloge in postavljenimi roki: —■ Proučiti je treba sedanjo organizacijo dela posameznih služb in, če je treba, reorganizirati jih, da 'bi izboljšali poslovanje in znižali proizvodne in -režijske stroške na enoto proizvoda; — na vseh ravneh v temeljni organizaciji je potrebno izdelati plan varčevanja z vsemi materialnimi stroški, delovnimi sredstvi in z uporabo delovnega časa; —• ker delegatski sistem v praksi še ni najbolj zaživel, je potrebno izdelati sistem obveščanja za vse -delegacije; —■ -preveriti je treba samoupravne sporazume, če so le-ti v skladu z ustavnimi določili, ali podpisane sporazume upošteva-in izpolnjujemo obveznosti, ki so v njih določene; če jih ne, -ugotoviti, zakaj ne in kdo je odgovoren za izpolnjevanje; — izdelati je potrebno program ukrepov, ki naj bi zagotovili -rešitev iz trenutne situacije, v kateri je Tovarna pohištva Cerknica; program je treba izdelati za -vsa področja poslovanja (rebalans letnega plana); — zagotoviti je treba varne delovne pogoje oziroma preveriti izvajanje varstvenih predpisov na vseh delovnih mestih TOZD, kjer so nevarnosti za poškodbe. Na predzadnjem sestanku pa je naša osnovna organizacija razpravljala o gospodarski situaciji v svetu, v jugoslovanskem prostoru in na Brestu oziroma v temeljni organizaciji. Med drugimi -so bili sprejeti naslednji zaključki: —• Z vsemi silami se moramo zavzemati, da bomo v temeljni organizaciji čim racionalneje gospodarili, -s čim boljšo kvaliteto oziroma s tako kvaliteto, ki jo zahteva -tržišče; — potrebno je izboljšati servis, organizirati razvojno službo (v TOZD ali OZD) in sodelovanje na sejmih; — potrebno je iskati tudi dodatne rešitve v prodaji; — prodajna služba oziroma vse službe na skupnih dejavnostih se morajo aktivirati v največji meri, da bi prodaja gotovih izdelkov -tekla vzporedno z letnim planom; — iskati je treba rešitve v novih proizvodnih -programih za domače in tuje tržišče. O teh vprašanjih so razpravljali tudi na drugih osnovnih organizacijah na Brestu in sprejeli delovne zaključke za svoje temeljne organizacije. F. Hrastnik Letošnji sejem v Hannovru Do sedaj je bil Hannoverski sejem vsaki dve leti. Na njem so razstavljali poleg industrije za lesnopredelovalne stroje še elektroindustrija, industrija kovinskoobdelovalnih strojev, kemijska industrija in druge. Zaradi vse večjega razvoja industrije strojev za les in tehnologijo pohištva pa so sejem lesnoobdelovalnih strojev izdvojili in ga prestavili na kasnejši datum (konec maja). Organizator ga je ime- noval LIGNA'75 (LES 75). Na sejmu je bilo 714 razstav-ljalcev iz 22 dežel. V ta podatek pa niso zajeti posamezni proizvajalci lakov, lepil, orodja in podobnega, ki so tudi imeli svoje razstavne prostore in predstavnike na sejmu. Na prostem (med halami) pa so bili razstavljeni stroji in naprave za gozdarstvo. Taka organizacija sejma je nedvomno uspela, saj -sta bila sejemska površina in število raz-stavljalcev za približno 70 odstotkov višja v primerjavi z letom 1973. Obiskovalcev je bilo veliko, prihajali so z vsega sveta; recesija lesne industrije je bila prisotna samo v posameznih razgovorih. Kaj je novega na sejmu? Predvsem je mogoče opaziti: — izpopolnjene naprave ter rešitve za zmanjšanje časa pri preurejanju (nastavljanju) strojev; — izpopolnjene -naprave za avtomatično dodajanje in odvzemanje iz strojev; — novosti pri vpenjanju rezil in menjavi brusnih papirjev. Podobne razvojne težnje je bilo opaziti že na sejmu pred dvema letoma, letos pa je razvoj še bolj stekel v to smer. Tako je na primer firma Schwabedissen letos razstavljala formatko, pri -kateri je z elektronskimi napravami mogoče poleg nastavitve širine nastaviti vsak rezkar na želeno mero le s tem, da ustrezne mere odtipkamo in vklopimo nastavljanje. Kot druga inačica pa je bila razstavljena formatka, kjer je program nastavljanja (vse mere) vnaprej zapisan na luknjanem traku, katerega pri menjavi operacije vstavimo v stroj, po vklopu nastavljanja pa se stroj avtomatično preuredi za naslednjo operacijo. Vplive rezil na mere mora rešiti tovarna sama. Vedno več je tudi strojev, v katerih so v enem delu združeni prirez, f umiranj e in brušenje robov. V tem prednjači firma Homag, 'ki je tudi razvila sistem vpenjanja rezil tako, da se le-ta na osovi-no samo nasadijo, dosedanje privijanje pa ni -več potrebno. Ameriška firma Ekstrom je prikazala nadmizni rezkar, kateremu je edina šablona luknjan -trak. Vse potrebne mere in želeni pomik so po koordinatnem sistemu vpisani v luknjan trak, katerega vstavimo v stroj. Stroj nato avtomatično izrezka kakršnekoli oblike, njegov pomik pa se v krivinah prilagaja zahtevnosti dela. Miza stroja je razdeljena v dva dela. En del služi za rezkanje, drugi del pa za vpenjanje in odvzemanje obdelovancev tako, da stroj dela neprekinjeno. Stane pa na žalost 250 starih milijonov. Elektronskih naprav za nastavljanje strojev je zelo veliko, so pa tudi zelo drage. Najpreprostejša taka naprava, ki služi samo za nastavitev vodila pri fini krožni žagi, stane 15 milijonov starih din; to je dvakrat toliko kot sama žaga. Tudi mozničarke se razvijajo v tem smislu. Firma Nottmeyer je opremila svojo mozničarko z elektronskimi napravami, medtem ko je firma Weeke izdelala stroj, -ki v bistvu predstavlja dve mozničarki, prevozni na tirnicah; medtem ko je ena v obratovanju, je drugo mogoče nastavljati. Na sejmu je bilo tudi veliko nakladalnih in razkla-dalnih naprav najrazličnejše izvedbe. Proizvajalci so jih prisiljeni izpopolnjevati, ker imajo te naprave večinoma manjšo kapaciteto kot stroji, katerim poslužujejo. Nekatere firme formalnih linij celo zagotavljajo, da so njihove for-matne linije sposobne delati pri pomiku 100 metrov na minuto. Prav malo pa je nakladalnih naprav s takšno kapaciteto. Nam znana firma Ernst je razvila brusilni stroj, v katerega je mogoče namesto sedanjega kosa papirja vstaviti obenem celo rolo papirja dolžine do 200 metrov. Brusni papir se nato prek brusnega valja odvija na drugi valj in nato zopet nazaj s hitrostjo do 0,3 metra v sekundi. Prednost tega stroja je v prihranku brusnega papirja (ni ga treba rezati) in čas med dvema menjavama papirja se zelo podaljša. Za lažjo in hitrejšo menjavo papirja je stroju prigrajen ustrezen vitelj. Ta tip stroja še ni v obratovanju. Nekaj novosti je tudi pri strojih za montažo pohištva. Predvsem so se razvili stroji za vrtanje in zabijanje podložk, vrtanje in zabijanje spon in stroji za vstavljanje spojk, medtem ko so stroji za privijanje omenjenega okovja manj zastopani kot pred dvema letoma. Veliko je tudi og- radnih stiskalnic z vgrajenimi elektronskimi napravami za njihovo preureditev, ogrodnih -stiskalnic s prigrajenimi -napravami za avtomatsko nanašanje lepila in stiskalnic, prilagojenih za delo v traku. Stroji za pakiranje pohištva v plastično folijo so v glavnem takšni, kot so nam že znani, pomnožili so se le proizvajalci -teh strojev, po čemer je mogoče sklepati, da so trenutno v konjunkturi. Seveda je bilo na sejmu še več novosti; na primer stroj za oblaganje različnih profil-nih letvic s folijo, furnirke robov, ki čelno obrezujejo robovni furnir po brazdanem ali profiliranem robu, kabine za zmanjšanje ropota v oddelkih, motorne žage (motor-ke) z vgrajenim Wanklovim motorjem. Teh manjših novosti je preveč, da bi jih bilo mogoče zajeti v članek. V grobem bi se dalo zaključiti podobno kot pred dvema letoma, da se sami lesnoobdelovalni stroji niso dosti spremenili. Razvile pa so se naprave in pripomočki, ki naj bi zmanjšali zastoje -pri menjavanju del in zmanjšali čase transporta. Prav to pa danes tudi najbolj potrebuje marsikatera lesna tovarna. I. Lovše SEJEM V KOLNU Od 4. do 7. junija letos je bil v Koln-u »In-terzum« — Mednarodni sejem materialov, pribora, -naprav in surovin za pohištveno proizvodnjo, notranjo opremo ter strojev in naprav za proizvodnjo oblazinjenega pohištva. Na sejmu je več kot 600 podjetij iz štiriindvajsetih evropskih in dragih dežel prikazalo svoje dosežke. Sejem je omogočil tehnologom, -konstruktorjem in delavcem v nabavi vpogled v dosežke spremljajočih industrij, ki proizvajajo materiale za proizvodnjo pohištva. Posebno zanimiva za Obiskovalce je bila razstava tapetniških materialov in strojev za oblazinjenje, najrazličnejšega okovja, ki ga uporablja proizvodnja pohištva, robovnih folij, -gradbenih elementov ter drobnega orodja in plastike. Sejem je časovno sovpadal tudi z -zaključkom sejma strojev in strojne opreme za lesno industrijo LIČNA v Hannovra. To je bil tudi cilj organizatorjev obeh sejmov, da obiskovalec dobi celoten pregled o možnostih za proizvodnjo -sodobnega pohištva. D. Mazij Tehtanje naše zavesti PREGLED IZIDA REFERENDUMA ZA SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLE Preizkušnja je za nami. Občani Cerknice smo 8. in 9. junija neoporečno rekli »ZA« — za zdravje, za znanje, za srečo naših otrok. Dokazali smo, da jih imamo radi, kakor nas je vabila njihova parola od vsepovsod, k čemur so nas pozivali delegati pionirjev na predglasovalnih zborih po vaseh in po tovarnah. V poprečju imajo svoje otroke kar precej radi. Samo 10,45 % volilnih upravičencev v občini je tega dne »pozabilo« glasovati, ali pa so odločno in trmasto rekli, da ne gredo nikamor. Med temi desetimi odstotki so starši s kupom otrok, ki se še in so se že vzgajali v naših šolah, ki so s pomočjo naše družbene skupnosti prišli do poklica, ki danes prejemajo kar čedno štipendijo, ki od svoje kmetije ,ne plačujejo dinarja davka. Med temi desetimi odstotki, ki se jim ni dalo na volišče, je tudi oče, ki je pionirjem izjavil, da nima otrok, da jih ima njegova žena, sicer pa da je bolan, čeprav so ga pionirji prestregli na poti, ko je šel gledat, kako mu je slana krompir posmodila ... Med temi desetimi odstotki je torej devet odstotkov čudakov in zakrknjencev, en odstotek pa morda tudi zlobnežev, ki zato niso šli glasovat, ker so mislili, da bo zaradi njihove neudeležbe referendum pogorel. Pa ni! Da ne bo, smo bili prepričani pred njim, danes imamo tu izide: 69,30 % volilcev, vpisanih v glasovalne sezname šestih krajevnih skupnosti, se je izreklo »ZA« samoprispevek. To je lep rezultat. Sicer pa — kdo se ne bi odločal za otroke?! In kdo bi se odločal samo za svojega?! Na Bloški planoti, kjer je rezultat udeležbe in pozitivnih glasov najvišji, se je glasovanja udeležilo več kot 95 % volilnih upravičencev, čeprav imajo ti ljudje najdlje do volišč in so njihove hiše raztresene po 45 vaseh in zaselkih od Cajnarjev do Velikih Lašč. Glasovalnih mest pa je bilo vendar le šestero. Tudi v krajevnih skupnostih Cerknica in Raikek je glasovalo dobrih 90 % volilnih upravičencev, nekoliko manj v krajevni skupnosti Grahovo; vsega 61 odstotkov volilcev pa se je potrudilo na glasovalna mesta v krajevni skupnosti Begunje; še to čast jim rešujejo najbolj odmaknjene vasi, kot sta Podslivnica in Otonica, medtem ko so v naj lepši, v najbolj urejeni vasi v občini — v Begunjah popolnoma zatajili. Na tem volišču je glasovalo manj ko 50 odstotkov vpisanih volilcev in še od teh je tretjina glasovala proti. Tako sta med kolektivi naslednjega dne zatajila Kovind z Unca in Jelka iz Begunj, s sicer večjo udeležbo, ampak z več ko 50 odstotki negativnih glasov. Volišča v kraj. skupn. Glasovi ZA Stirmica 92,85 % Ravnik 92,55 % Bločice 84,61 % Dolenja vas 84,23 % Velike Bloke 82,81 % Lipsenj 38,46 % Begunje 36,44 "/o Gor. Jezero 36,11% Selšček 23,07% Bezuljak 19,58 % Volišča v TOZD Glasovi ZA SOb Cerknica Kmetijska zadr. Kom. stan. pod j. Novolit N. vas Osnov, šola Rakek Tovar. pohišt. Cerknica Tov. poh. Martinjak Transavto Marof Jelka Begunje Kovind Unec 59,89 % 93,14 % 89,71 % 89,55 % 88,60 % 66,41 % 61,50% 60,00 °/o 43,27 % 42,18 % O vzrokih za dobre in za slabe rezultate bomo v naslednjem obdobju še veliko govorili. Prav bi bilo, da najbolj resno o tem spregovore prav tam, kjer je dober oziroma slab odziv najbolj očiten. Za zdaj recimo samo to: slaba udeležba in mnogi glasovi pro- ti so odraz sebičnosti posameznih vaških in delovnih skupnosti, odraz nadutega mnenja, da lahko še danes v tako prepletenem in medsebojno povezanem svetu živijo odtrgano od tega sveta, zagledani v svoj prav in v svojo ne vem kakšno moč. Slaba udeležba in mnogo glasov proti je odraz tudi pomanjkljivega političnega delovanja na teh terenih pred referendumom ali pa tudi rezultat protisocialističnega in protisamoupravnega političnega delovanja. Dobra udeležba in mnogo glasov »ZA« je bilo oddanih v vaseh, v krajevnih skupnosti, v delovnih organizacijah, povsod tam, kjer se ljudje zavedajo, da je njihova prihodnost odvisna od njih samih oziroma od njihovega skupnega prizadevanja, kjer se zavedajo, da so del te skupnosti, ki jim omogoča, da delajo, da zaslužijo, da žive iz dneva v dan bolje in ki se zavedajo tudi tega, da ni nobene družbe, ki bi vedno samo dajala, da smo ji dolžni včasih tudi kaj vračati. Dobro je, da imamo v občini takšnih vasi in tako zrelih kolektivov veliko večino! J. Praprotnik Filmi v juliju 3. VII. ob 20. uri — italijanski film SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN. Drama. 4. VIL ob 16. in ob 20. uri — japonski film BITKA ZA FORT ARTHUR. Vojni film. 5. VIL ob 20. in 6. VIL ob 20. uri — italijanski film CVET 1001 NOČI. MLADINI DO 16 LET NEPRIMEREN! 6. VIL ob 16. uri — ameriški film SVET ABOTA IN CASTE-LA. Komedija. 7. VIL ob 20. uri — italijanski film UMOR ZARADI LJUBEZNI. Kriminalka. 10. VII. ob 20. uri — ameriški film HOČEMO POLKOVNIKE. Vojna satira. 12. VIL ob 20. in 13. VIL ob 16. uri — ameriški film IMENOVALI SO GA AMEN. We-stem. 13. VIL ob 20. uri — nemški film DEKLE IZ HONG KONGA. Kriminalka. 14. VIL ob 20. uri — francoski film LJUBIMKE. Drama. 17. VIL ob 20. uri — jugoslovanski film KOSAVA. Kriminalka. 19. VIL ob 20. uri — italijanski film RIMSKI MONSTRUM. Drama. 20. VIL ob 16. in 20. uri — ameriški film MOJE PESMI MOJE SANJE. Glasbeni film. 21. VIL ob 20. uri — francoski film BELMONDO VELIČASTNI. Kriminalka. 22. VIL ob 16. uri — risanke V GRMU JE ZAJEC. 23. VIL ob 20. uri — jugoslovanski film KAPETAN MIKULA MALI. Vojni film. 24. VIL ob 20. uri — japonski film IŠČE SE OICI ŽIVA ALI MRTVA. Pustolovni film. 26. VIL ob 26. in 27. VIL ob 16. uri — ŽRTVOVANI. Kriminalka. 27. VIL ob 20. uri — ameriški film LJUBIMEC VELIKEGA STILA. Komedija. 28. VII. ob 20. uri — ameriški film STARI DIVJI ZAHOD. We-stern. 31. VII. ob 20. uri — ameriški film UMAZANE ROKE NAD MESTOM. Kriminalka. RAZPIS Na podlagi pravilnika o izobraževanju in po sklepu sveta za kadre RAZPISUJEMO Oglejmo si .zaradi primerjave nekaj zgornjih in nekaj spodnjih: 10 štipendij za študij ob delu na vseh stopnjah in vrstah šol, ki so v skladu s potrebami BRESTA. PROSLAVA DNEVA BORCA V CERKNICI V počastitev tridesetletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom bo krajevna konferenca Zveze borcev Cerknica v sodelovanju is krajevno konferenco SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami Cerknice organizirala v petek, četrtega julija, svečano proslavo. Začetek proslave bo ob petnajsti uri, ko bo šel slavnostni sprevod od Bresta skozi Cerknico do prostora pred novo šolo, kjer bo svečani nagovor in kulturna prireditev. Po končanem uradnem delu bo imela koncert godba na pihala iz Cerknice, nato nato pa bo prosta zabava s plesom. Š. Bogovčič Pravico do štipendije imajo vsi delavci, ki imajo lastnost delavca v OZD BREST. Prijave z navedbo vrste in stopnje šole ter poteka dosedanjega šolanja pošljite najpozneje do konca julija v splošno-kadrovsko službo Skupnih dejavnosti. SPLOŠNO-KADROVSKA SLUŽBA DELOVNA AKCIJA BRESTOVE MLADINE Pred kratkim je AKTIV MLADIH DELAVCEV Tovarne pohištva Cerknica skupaj z mladinskim aktivom Tehniške šole iz Cerknice organiziral skromno delovno akcijo, ki je obsegala kopanje jarka za ograjo okrog Bresta. Akcija je zelo dobro uspela, kar so potrdili tudi nekateri člani delovne skupnosti in vodja akcije. S to akcijo smo hoteli dokazati, da smo pripravljeni prostovoljno delati, da želimo urediti prostor okrog tovarne in s tem dati lepši videz našemu kraju, da smo pripravljeni dati del prostega časa za izgradnjo naše družbe, za boljši jutri. Tudi v prihodnje se bomo potrudili, da ta akcija ne bo edina, ampak le povod za obetajočo prihodnost. D. Modic Z referenduma za novi samoprispevek PRED LETOŠNJIMI LETOVANJI Za Brestove delavce je tudi letos organizirano letovanje v Fa-žani pri Puli. Na razpis, ki je bil objavljen tudi v prejšnji številki Brestovega obzornika, je prispelo 36 prijav za rezervacijo 84 ležišč. Večina delavcev bo letovala med kolektivnim dopustom. V tretji tskupini v času kolektivnega dopusta in izven njega je mogoče še vedno rezervirati prenočišča, vendar mora biti pri- java vložena najmanj petnajst dni pred odhodom. Zato naj vsi tisti, ki bi želeli letovati v Fa-žani, to čimprej sporočijo v splošno-kadrovsko službo Skupnih dejavnosti. Čeprav nam vreme do sedaj ni bilo naklonjeno, upamo, da bosta mesec julij in avgust lepša, zato želimo vsem dopustnikom prijetno letovanje. J. Škrlj TEKMOVANJE GASILCEV 21. junija je bilo v podjetju MARLES deveto tekmovanje gasilcev petih večjih slovenskih lesnoindustrijskih podjetij. Prva je obsegala gašenje improviziranega požara iz hidranta in z ročnimi gasilnimi aparati, druga pa gašenje s pomočjo gasilske brizgalne. Ocenjevali so hiirost in natančnost izvedbe posameznih vaj. Doseženi so bili naslednji rezultati: L MEBLO — 170 kazenskih točk, 2. BREST — 175 kazenskih točk, 3. STOL — 185 kazenskih točk, 4. MARLES — 190 kazenskih točk, 5. NO VOLE S — 203 kazenske točke. Naši tekmovalai so po ogorčenem boju dosegli odlično drugo mesto. V prvi disciplini so bili najboljši, vendar prednost petih točk niso uspeli obdržati do konca. Prvo mesto so izgubili predvsem zaradi napak pri drugi vaji, ki so jim jih upravičeno in neupravičeno dosodili sodniki. Tekmovanje je bilo v okviru proslave 75-letnice lesne industrije v Mariboru. Po tekmovanju so si tekmovalci ogledali še veliko gasilsko vajo, v kateri so sodelovali poklicni gasilci iz Maribora in gasilci okoliških društev. V. ŽNIDARŠIČ VI. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI Na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči se je 26. aprila 1975 pomerilo sedem ekip iz krajevnih skupnosti in iz delovnih organizacij v občini Cerknica. Zmagovalna ekipa z delovne organizacije Brest v sestavi Pepca Žumer, Nada Cimermančič, Anita Purkar, Irena Urbas, Pavla Ponikvar, Biserka David z rezervno članico Matejo Ivančič je zastopala občino Cerknica na VI. republiškem tekmovanju v Slovenski Bistrici. Po slavnostnem sprevodu v spremstvu godbe na pihala in po otvoritvi tekmovanja se je na mestnem stadionu v Slovenski Bistrici 8. junija pomerilo 48 ekip prve pomoči iz vse Slovenije. Kljub močni konkurenci je mlada cerkniška ekipa zasedla 14. mesto in tako popolnoma opravičila naše zaupanje. Vsekakor gre priznanje tudi predavatelju Milanu Maletu, ki je tekmovalno ekipo odlično pripravil in vodil. V SPOMIN Šestega junija nas je v svojem rojstnem kraju za vedno zapustil naš dolgoletni član, ki je tudi po upokojitvi ostal zvest Brestu in njegovim nasadom, Jakob BE-VANDA. Dolgo časa se je upiral zavratni bolezni. In kot bi vedel, da je prispel na konec poti, je pred tremi meseci odšel na obisk v Mostar k sorodnikom. Nit življenja se mu je pretrgala v sedemdesetem letu starosti. Na zadnjo pot smo ga skupaj s številnimi sorodniki pospremili tudi predstavniki Bresta. Jaka nam bo kot vesten član kolektiva in sodelavec ostal za vedno v spominu. NAŠI UPOKOJENCI 7. aprila je bil invalidsko upokojen Anton STRLE, rojen 28. 3. 1929. leta. V TOZD TLI Stari trg je bil zaposlen od 2. oktobra 1958. leta, kasneje čelist in nazadnje delavec pri robilni krožni žagi. Želimo mu veliko zdravih let! Delovna skupnosti TOZD TLI Stari trg TUDI LETOS SPREVOD IN RALLV Združenje šoferjev in avtomehanikov Cerknica bo tudi letos za svoj praznik organiziralo zanimivo prireditev. V nedeljo, 13. julija, bo ob osmi uri pri novi šoli svečana otvoritev in nato sprevod motornih vozil na progi proti Rakeku in nazaj v Loško dolino. Spotoma bodo položili vence ob spomenikih padlih borcev. Po kom čanem sprevodu bo v Cerknici začetek avtomobilskega rallyja po Notranjski, v katerem bodo sodelovali tudi tekmovalci iz Ribnice. Po končanem rallyju bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pri novi šoli, nato pa prosta zabava v stari delavski restavraciji. Š. Bogovčič Brestov obzornik, glasilo delovne skup; nosti Brest Cerknica. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Ivanka GODEŠA, Mirko CERŠAK, Marija GRBEC, Jože KLANČAR, Božo LEVEC, Branko MIŠIČ, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Franc MULEC, Miha ŠEPEC in Zdravko ZABUKOVEC. Foto: J. ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2500 izvodov.