ARHIVI XIX 1996 Occnc in poročila o publikacijah ir. razstavah 223 85 iet krr.ečkega varčevanja ra Ptuju Denar tvvn.f tele iukrot, ko si izpounlii. (Ljudska) Zgodovinsk arhiv Pmj je na prelomu starega v nnvo leto, leto 1996 na željo financerja. to je Hranilno kreditne služhe, pripravil razstvao 85. lei kmečkega varčevanja. Slove sinos! ob praznovanj n so naročniki združili z otvoritvijo omenjene razstave (I XII 1995). Avtor razstave je bil Brane Oblak. Razstava je bilfi v v avli hranilnice in tako na ogled vsakemu, ki je v hranilnico vstopil, RazsmCi oprem:, je last hranilnice, tako da se je avtor moral prilagoditi že obstoječemu (majhnemu) prostoru in opremi. Avior si je muzeološki scenarij zamislil kot sprehod skozi zgodovino delovanja od kmečke hranilnice na Pluju do nastanka hranilno kreditne službe ki jc nadaljevanje dela tiste prve Kmečke hranilnice in posojilnico -so v Ptuju ustanovili leta 1910. Zadruga jc bila članica Zadružne zveze iz Ljubljane. Namen zadruge jc hi1 pospeševali gospodarstvo svojih članov s podeljevanjem ugodni)i kreditov. Hitro so nabrali kar lepo število članov, Kljtih nihanjem, za katere so botrovala dogajanja v Evropi (J. sv. vojna in gospodarska kriza 30 let) je delovanje hranilnice prekinila šele U, sv vojna. Po ikvidaciji so leta 1947 njihovo borno premoŽenje pre vzele Hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugi) h. Le te pa niso ni ko! i prav /.aživclc. Šel» z. združitvjo s Kmetijskim kombinatom Ptuj (leta 1965) so nastali temelji za boljšo prihodnost. Leta 1970 jc delavski svet Kmetijskega kombinata sprejel sklep o ustanovitvi Hranilno kreditne službe, Krediti so hili namenjeni zlasti za kmetijske mehanizacijo, za vzgojo plemenske živine, nove vinogradniške nasade ir z.a gospodarske ohjekte Leta 1978 se jc oblikovala nova Kmetijska zadruga Ptu.i V menem okviru so let j 1981 ustanovili in na novo preoblikovali hranilno kreditno službo, ki je delovala kot samostojna pravne oseha. Leta 1990 pa jc na podlagi novega zakona o hranilno kreditnih službah Kmetijska zaoruga Ptuj sprejela dopolnilni sklep o ustanovitvi Hranilne kreditne službe ki še dane j nadaljuje tradicije hranilnice in posojilnice v Ptuju s enakim ciljem, izboljšati materialni položaj kmeta s tem, da se mu nudij i ugodn: krediti. Ker so sami arhivskj dokumenti lahko dolgočasni, se je avtor odloČil njih vsebino popestriti še z prikazom denarja, ki jc hil v različnih obdobijih delovanja hranilnice drugačen . Tako je bila na ogled lepa numizmatična zbirka denarja, ki ga jc za te prilike posodil privatni zhiralce Milan Masten. Za čas SFRI smo denar uspeli najti kar pc predalih arhiva. Tolarje pr :dstavljcnc v zadnji vitrini pa jc avtor vzel kar iz ž.cpa. Prav na koneu je avtor razstave B. Oblak opozoril, da so se spremenili časi in jc danes denar menjalno in plačilno sredstvo, ki ga lahko tudi nc vidimc irj ne moremo prijeli, a ga kiiub ;emu lahko opravimo, če ga le imamo (čeki, krediine kartic;). Razstava je bifa domiselno opremljena '/. pregovori in reki, ki jib jc ljudstvo izoblikovalo o denarju in vsekakor povedo kakšno vlogo jc imel denar v družbi. Ob razstavi je izšei tudi katalog, ki smo ga računalniško izdelali v ZAPu kar sami. Katalog jc sestavljen iz treh delov. Najnrcj nam avtor ponudi bistoriat, sledi seznam eksponatov in končno najdejo mesto tudi sponzorji razstave, ki jib jc mimogrede pove lan o, zbral naročn^K sam. Čeprav majhna, jc razstava dosegla svoj namen, kar je razvidne tudi iz dejstva, da jo jc naročnik želel podaljšati za iz en mcscc. Tja?