ObzorZdrN 1997; 31: 159-62
159
SPOLNOST IN SPOLNA VZGOJA DOJENČKA
SEXUAL EDUCATION OF INFANTS
David lpavec
UDK/UDC 373.22:613.88
DESKRIPTORJI: spolna vzgoja; dojenček
Izvleček -Dojenčkoaa spolnost je z vzgojnega vidika najbolj v ospredju zaradi njegove spolne igre, kije za marsikatere starše najbolj vznemirjajoča oblika spolne dejavnosti. Razčlenjeni predstavitvi spolnosii dojenčka sledi opis spolne vzgoje in najpogostejšega napačnega ravnanja staršev v tem obdobju. Spolna vzgoja od samega začetka življenja naprej pomembno vpliva na odnos do spolnosii pozneje.
Igranje S spolovilom
Najpogostejša oblika spolne dejavnosti v otroštvu je igranje s spolovilom. Je zelo razširjen pojav, ki ga srečujemo tako pri ljudeh kot tudi pri mnogih živalskih vrstah. Pri človeškem rodu je enako razširjen na vseh stopnjah zgodovinskega razvoja in v vseh zgodovinskih obdobjih. Moramo se odreči predsodkom, da je igranje s spolovilom nekaj nenormalnega in zdravju školjivega. V svojem življenjskem razvoju gre človek skozi različne oblike spolne dejavnosti in jih včasih uporablja tudi po več hkrati. Pred obdobjem mladostniška je igra s spolovilom pri obeh spolih najpogostejši vir spolnega zadovoljevanja.
Povod za igro s spoloviliomje dojenčkova želja, da bi spoznal svoje telo. Zato se igra s svojimi organi, saj mu je to glavno sredstvo za spoznavanje sebe in okolice. Ko tako potuje po telesu, odkrije tudi spolne organe. Igro z njimi torej odkrije po enaki poti kot igro z nogami ali ušesi.
Ko se mu izboljša mišična vzdržljivost in ko si že lahko zapomni svoje početje za vzbujanje prijetnih občutkov, lahko hote ponovi gibe, ki so bili v začetku naključni in nehoteni. Zaradi prijetnih občutkov jih tudi ponavlja. Skoraj vsak dojenček se torej slej ali prej začne igrati s svojim spolovilom. Tovrstno zadovoljstvo mu daje eno vrsto ugodja, igra z igračami drugo, pozornost staršev tretjo. Na zunaj se njegovo zadovoljstvo kaže s premikanjem in drgnjenjem nog, živahno bleščavo oči in pordelim obrazom.
Najpogostejši vzroki za dojenčkovo igro s spolovili so:
DESCRIPTOR:: sex education; inJant
Abstract -InJants' sexualtty -Jrom the educational standpoint - manifests primarlly through sexual play which many parents Jind embarassing. An extended presentation oj the sexualtty oj inJants is Jollowed by the descripiion oj sexual education and common mistakes parents make during this period. Sexual education Jrom the very beginning oj life has an important impact on the attitude to sexualtty later on.
- Ko raziskuje svoje telo, se dotika tudi spolnih organov in pri tem doživlja svojevrstno ugodje.
- Iz različnih vzrokov ga začne peči spolovilo, zato ga
še bolj drgne. Ti dražljaji vzbujajo (prijetne) spolne občutke, ki ga lahko k temu navajajo.
- S tem si velikokrat nadomešča premajhno pozornost
staršev.
Tudi dojenček lahko doživi spolni vrhunec. Seveda je razlog za to še nejasen in tudi še nimamo znanstvenih pojasnil, čeprav izkušnje to potrjujejo. Kinsey je namreč ugotovil, da to lahko doživljajo petmesečni otroci, včasih tudi že štirimesečni. In čeprav se jih veliko nikoli ne draži do konca, to poskušajo in slej ali prej dosežejo neko stopnjo vzburjenja. Torej dojenček doživi vrhunec, če se navadi »samozadovoljevanja«. Seveda pri tem ni izliva semenske tekočine, saj ta pred obdobjem mladostništva ni mogoč. Prepoznamo pa lahko mišične in dihalne znake tega doživetja.
Njegovo igranje s spolovili je seveda še nezavedno in maskirano. V tem obdobju je pri obeh spolih malo-dane enako pogosto. Tako razširjenega pojava v spolnem življenju zares ne moremo oceniti kot bolezenskega. Kakšnih motenj in poškodb za telesno ali duševno zdravje (ki bi bile neposredne posledice igranja s spolovili) pa ni doslej še nihče ugotovil. Vendar pa lahko otrok doživi hude duševne udarce, ki utegnejo škodovati njegovemu nadaljnemu duševno-spolnemu razvoju. Tega pa mu ne zadaja igra s spolovili, ampak odzivnost drugih nanjo.
David Ipavec, študent podiplomskega študija na Teološki fakulteii v Ljubljan,, smer pedagogika
160
ObzorZdrN1997;31
Naloge staršev
Odziv na igro s spolovilom
Dojenčkov užitek spričo lastnega telesa in njegovih funkcij je v bistvu spolnega izvora. Kakor hitro je dovolj telesno razvit, začne raziskovati svoje telo. Prijema se za končine in je vesel, če se ga starši dotaknejo, če ga požgečkajo ali ljubkujejo. Ti prvi dotiki so lahko povod za začetek spolne vzgoje. Prek njih se otrok uči sprejemati ljubezen. Svoj čas so svarili pred igranjem in ljubkovanjem otroka, češ da bi ga lahko pokvarili, vendar si tega večina staršev ni jemala k srcu. Čutili so, daje za otroka to potrebno in koristno. Danes vemo, da potrebuje čim več nežnih dotikov in igrive ljubezni.
Ko dojenček odkrije, kako prijetno je žvečenje, vse roma iz rok v usta: palec, odeja, igrača ali volneni medved. Sesanje, grizenje in žvečenje mu zbujajo ugodja, pa čeprav noben od teh predmetov ni užiten. Takšnih ugodij mu ne smemo prepovedovati, marveč jih samo nadziramo in pravilno usmerjamo. Starši (matí) naj njegovo slo po sesanju zadovoljijo kot normalno potrebo. Nekateri otroci uživajo samo, dokler se hranijo. Drugi pa hočejo sesati še tudi, ko mleka ni več, in to naj jim starši širokosrčno privoščijo. Starši naj zelo pazijo na čistočo predmetov, ki jih otrok daje v usta. V prvem letu življenja in pogosto še kasneje so usta zrcalo, prek katerih se otroku kaže svet. Naj bo ta slika prijetna. Če tej potrebi ne ugodijo, želja še ne izgine in se pokaže po tej ali oni poti. Majhen otrok sesa palec, šolar svinčnik, odrasel mož cigare in cigarete, marsikdo pa grize ljudi z ujedljivimi pripombami.
Če starši zalotijo svojega otroka pri igranju s spolovilom, naj se ne vznemirjajo. Tako kot igranje in hranjenje je to normalen del njegovega vedenja. Zato naj mu ne dopovedujejo, da je to nenaravno ali napačno. Vsako izražanje gnusa in neodobravanja ali poskusi odvračanja ali celo kaznovanja lahko povzročijo motnje pri kasnejšem spolnem razvoju. Grožnje in kazni tu ne pomagajo nič. S tem tega početja ne bodo omejili - niti ne bodo vzbudili v otroku takšnega strahu, da bi to opustil. Takšno, vzgojnim načelom neustrezno ravnanje lahko otrokovo nežno duševnost zelo pretrese in vzbuja občutke krivde, kar pa lahko zelo slabo vpliva na njegovo doživljanje na sploh.
Če pa otrok to počenja pred gosti ali v javnosti, tedaj je verjetno najprimerneje, da ga starši na kar najbolj ljubezniv način zamotijo. Poskusijo naj skriti svojo vznemirjenost ali zbeganost in zatreti željo, da bi potegnili njegovo roko stran ali ga trdo postavili nekam, kjer tega ne bi mogel več početi. Raje naj kar najbolj naravno preusmerijo njegovo pozornost na kaj drugega. Dajo naj mu kakšno igračo, ki jo bo zelo verjetno zagrabil. Večino dojenčkov se namreč da hitro preusmeriti.
Če pa se dojenček veliko in prepogosto igra s spolovilom, naj se starši na takšno početje odzovejo. Njegovo početje lahko kaže, da ima otrok probleme. Tak-
šen otrok je pogosto moten in kaže še kakšna druga znamenja nemira. Morda mu starši posvečajo premalo pozornosti? Morda si želi, da bi ga pogosteje vzeli v naročje in pokazali, kako ga ljubijo. Če uživa dovolj nežnosti in mu ni dolgčas, ne bo iskal tolažbe in spodbude v igranju s spolovilom. Predvsem pa naj ga starši ne grajajo.
Starši naj se torej premišljeno odzivajo na dojenčkovo igro s spolovilom. Temu pojavu naj ne posvečajo posebne pozornosti. S takšnim ravnanjem ga bodo obvarovali pred duševnimi pretresi in spopadi z okoljem. Tako bo to početje ostalo le ena od stopenj v njegovem duševnem razvoju, ki ne bo zapustila škodljive sledi v njegovem odnosu do spolnosti.
Druge vzgojne naloge
Starši naj se navadijo poimenovati spolne organe tako kot vsak drugi del telesa, in to že od vsega začetka, čeprav takrat dojenček besed še ne razume.
Ko dojenčka kopajo, hranijo, oblačijo ali navajajo k nadzorovanju svojih telesnih dejavnosti, se le-ta iz odnosa staršev do njegovega telesa tudi uči o spolnosti; pozneje pa se spolna vzgoja sestoji iz odgovorov na otrokova vprašanja o spolnosti.
Do ljubezni z ljubeznijo
Dojenček pomeni v veliki meri razcvet tega, kar je že v novorojenčku - hkrati pa izredno kakovosto obogatitev začetkov njegovega življenja. V njegovih stikih z okolico igrajo eno prvih vlog odnosi s starši. Leti ga bogatijo tudi na področju čustvovanja in vzgoje za ljubezen. Čimbolj se vživijo vanj, tem preprostejša je tovrstna vzgoja. Kot prvi vzgojitelji mu vtisnejo neizbrisne vtise o ljudeh, o ljubezni, o varnosti - prav lahko pa tudi vtise neusmiljene hladnosti, nemira, sovraštva. V tem obdobju nastajajo temelji za poznejše odločitve. Tu klije zaupanje do sebe, sočloveka, sveta in do Boga - ali pa obratno.
Osrednje dogajanje v prvem letu življenja je oblikovanje prazaupanja. To daje celotnemu pojmovanju dojenčkovega življenja bistveno usmeritev. Če čuti, da ga sprejemajo, se ga veselijo in ga obdajajo s človeško toplino, je s tem položen pravi temelj njegovemu nadaljnjemu razvoju tudi na področju vzgoje za ljubezen. Če tega ni, bo verjetno vse poznejše vzgojno prizadevanje bolj malo koristilo.
Dojenček v starših vzbuja prijetna občutja in ugodje, zato ga pogosto ljubkujejo, jemljejo v naročje in mu nežno prigovarjajo. S 4. mesecem otrok že dejavno išče stik s starši. Med 6. in 8. mesecem se izoblikujejo globoke čustvene izkušnje - tako ljubezni kot sovraštva - in dojenčkova navezanost na starše. Malo verjetno je, da bi starejši otrok zunaj odnosa med seboj in starši mogel oblikovati takšna čustva. Model medčloveških odnosov, ki si jih izoblikuje v tem obdobju, je izhodišče za celotno nadaljnjo vzgojo za lju-
Ipavec D. Spolnott in spolna vzgoja dojenčka
161
bezen. Njene sestavine so že tudi začetek oblikovanja medčloveških odnosov, kot so tovarištvo, prijateljstvo, zaljubljenost, zakonsko partnerstvo, poklicna odgo-vornsot itn. Otrokova odvisnott v obdobju, ko še ne zna govoriti in hodit,, obenem pa že izkuša svoj jaz, je globlja kot kdajkoii v življenju. Prav zato je izkušnja pomoči in naklonjenosti s strani staršev toliko bolj življenjsko občutena in značilna.
Na prvi pogled dojenčkovo čustveno stanje, še posebno če ga starši gledajo z vidika visoko postavljenih vzgojih ciljev, ne daje mnogo upanja za hitre vzgojne uspehe, za nastanek pestrega, bogateg,, lepega ter družbeno in moralno usmerjenega vzgajanaa za ljubezen. ln vendaree kmalu priskoči na pomoč močno, pozitivno in vzgojno izredno učinkovito čustvo ljubezni in navezanosti, ki se zbudi v otroku pod vplivom njegovih prvih prijetnih stikov s starši. Ljubezen je pogojena z ljubeznij.. Ne morejo ga učiti ljubezni drugače, kot da ga negujejo, skrbijo zanj in ga ljubijo. Njegova ljubezen ee pogojena s čustvi ugodja in prijetnimi občutki, ki jih doživlja, ko skrbijo zanj. Njegova ljubezen je torej sprva še zelo samoljubna, a vendarle je že od vsega začetka pogoj in vzrok za nastanek in razvoj njegovih čustev razdajanja, ljubeznjivosti, sočustvovanja, razumevanja in upoštevanja drugih. Vsi ti elementi so namreč že vsebovani v ljubezni staršev do njega, v njihovi ljubeči negi in požrtvovalni skrbi zanj. Takih družbeno in moralno zelo pomembnih čustev se torej prav tako kot ljubezni ne more naučiti drugače, kot da sam občuti sočustvovanje, ljubeznjivost, dobroto, razdajanje, razumevanje kot svoje vsakodnevno, osebno izkustvo. Seveda pa starši ne morejo pričakovati, da bo že sposoben takšna čustva vračati. V tem času je namreč še zelo zaverovan vase. Njegovo duševno obzorje še ne presega njegovih lastnih čustvenih pobud, želja, nagonov in potreb.
Napake staršev in njihove posledice
Stoletja dolgo je bilo v okviru katoliške cerkve v spolnem življenju samozadovoljevanje najstrožee prepovedan.. In še vedno so mnogi prepričani, da igra s spolovllom škoduje otrokovemu telesnemu in duševnemu zdravju. Znanstveniki so njihovo domnevo po dolgoletnih raziskavhh opustili. Otroka lahko ogrožajo le duševne stiske zaradi tega, ker mu odrasii to početje predstavijo kot nekaj grešnega in prepovedanega. Na srečo le malo staršev zmotno misli, da tovrstna igra povzroča norost, neplodnott in druge bolezn.. Celo zelo napredni - ki dajo veliko na to, da se otroka ne bi polotili občutki krivde in se ne bi sramoval svojega početja - pogosto ne vedo, kako naj se odzivajo. Predvsem naj se ne delajo, da so hudo presenečeni, razočarani in podobno. Mnogim staršem se na primer zdi zelo ljubko, če njihov otrok daje v usta palec noge - nezaslišano pa, če se igra s spolnimi organ.. Tako nanj prenašaoo svoje poglede na spolnos:: v spolnosii vidijo nekaj dražljivega in privlačnega, hkrati pa prepov--
danega in umazanega, ter mislijo, da morajo tudi otroka spodbuaati k dotiku spolovlla kakšni nečisii nagib..
Starši pogosto mislijo, da morajo otrokovo igro s spolovllom na vsak način zatret.. Pri tem si pomagaoo z najrazličnejšimi načini nasilnega preprečevanja: s kaznovanjem, poniževanjem, zastraševanjem in podobnim. Seveda vse to nič ne pomaga. Takšno neustrezno ravnanje otroka lahko tako zelo pretrese, vzbuja v njem občutke krivde, kar zelo slabo vplivana njegovo duševno življene.. To je pravzaprav neposredni napad na njegovo osebnost, katerega posledice so neizogibne. V njem začne zamiraii nedolžn,, naravno gledanee na spolnost in počasi ga izpodrivajo negaiivna čustva. V spolnosii bo videI nekaj grdega, umazanega in človeka nevrednega, saj mu to tudi nenehno dopovedujejo. Bal seje bo, ker ob njej doživjja vrsto težav. Sramovll seje bo, ker ga zaradi nje ponižujejo in sramoiijo. Hkrati jo bo lahko začel tudi preceneevati in bo videl vso njeno vrednott v telesnem zadovoljevanju. V svojem odnosu do spolnosii bo torej prihajal navzkriž s samim seboj. Gre za razdvoeenost: preveč si je bo želel in se je bo hkrati bal. Ti nasprotji ga bosta še bolj oviraii v obdobju mladostništva, ko se bo njem z vso močjo raz-plamtel spolni nagon. Nasprotovanje med močnejšimi željam,, strahom in enostranskim gledanjem na spolnost pa velikokrat povzročajo nekatere spolne odklone. Strah in močan občutek krivde lahko pri moškem povzročita delno ali celo popolno spolno nezmožnost. Ženska hladnott je redkeje posledica čustvenih sporov, nastaiih zaradi tovrstnega početja.
Starši ravnajo napačno, če na dojenčka prenašaoo svoje negativne poglede na vse, kar je tako ali drugače povezano s spolnostj,, kar se lahko kaže tudi z
- nelagodeem pri previjanju,
- s tem, da ne pokažeoo veselja, ko otroku uspe opraviti potrebo v posodo,
- če ga udarijo, ko si ogleduee spolovllo itn.
Otroku tako vcepljaoo prepričanje, da seje potrebno nekateiih telesnih delov sramovaii ter da se o določenih stvareh ne sme govoriti.
Starši ravnajo napačno, če si ne upajo poimenovati dojenčkovih spolnih organov. Ta molk sam po sebi sicer nima škodljivih posledic -je pa gotovo začetek zgrešene spolne vzgoje, kije bo deležen kasneje. Če si tega ne upajo zdaj, si jih ne bodo upali poimenovati, ko bo zanje vpraša..
Literatura
1. Bergant M in sod. Razvijajmo sposobnosii predšolskega otroka. Ljub-
Ijana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1974.
2. Brajša P. Očetje, kje ste? Ljubljana: Delavska enotnos,, 1987.
3. Cohen J in sod. Spolna vzgoja. Maribo:: Založba obzorja Maribo,,
1979.
4. Erikson EH. Kindhett und Gesellschaft. Stuttgart, 1974.
5. Gustié J. Roditelji veliki graditelji. Zagreb: Grafički zavod, 1975.
6. Hands M. Pogovoii z vašim otrokom. Ljubljan:: Mladinska knjiga,
1974.
7. Janez Pavel II. Pismo družinam (Cerkveni dokumenii 54). Ljublja-
na: Družina, 1994.
162
ObzorZdrN1997;31
8. Klaus T. Sexualerziehung. Stuttgart, 1970.
9. Peril E. Človekovo zorenje. Celje: Mohorjeva družba, 1976.
10. Piaget J, lnhelder B. Psihologija deteta. Novi Sad, 1990.
11. Piaget J, lnhelder B. lntelektualni razvoj deteta. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 1886.
12. Rost D. Vzgajajmo za Ijubezen. Ljubljan:: Katehetski center, 1991.
13. Smernice za vzgojo človeške Ijubezni (Cerkveni dokumenii 22). Ljubljana: Družina, 1984.
14. Žmuc-Tomori M. Klic po očetu. Ljubljan:: Cankarjeva založba,
1988.